Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 ZUPUDPP) in 17. člena
Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet
Občine Ribnica na 12. redni seji dne 16. 10. 2012 sprejel |
O D L O K |
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina in sestavine odloka) |
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt
Občine Ribnica (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelala družba Urbania
d.o.o. v letu 2011, pod št. 104-3a-10. |
(2) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki
se delita na strateški in izvedbeni del. |
(3) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
|
I. Uvodne določbe,
|
II. Strateški del,
|
III. Izvedbeni del,
|
IV. Prehodne in končne določbe.
|
Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezno enoto urejanja prostora |
(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje
karte: |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|Številka|Karta |Merilo | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|1. |Zasnova prostorskega razvoja
občine |1:50 000 | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|2. |Zasnova gospodarske javne
infrastrukture |1:50 000 | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|3. |Usmeritve za razvoj poselitve
in celovito |1:50 000 | |
| |prenovo, prikaz okvirnih
območij naselij in | | |
| |razpršene poselitve ter
razpršene gradnje | | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|4.a |Usmeritve za razvoj v
krajini |1:50 000 | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|4.b |Usmeritve za obrambo in zaščito
ter |1:50 000 | |
|
|reševanje | | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|5. |Usmeritve za določitev namenske
rabe |1:50 000 | |
|
|zemljišč | | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje
karte: |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|Številka|Karta |Merilo | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|1. |Pregledna karta
občine |1:50 000 | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|2. |Pregledna karta občine s
prikazom osnovne |1:50 000 | |
| |namenske rabe prostora in
ključnih omrežij | | |
| |gospodarske javne
infrastrukture | | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|3. |Prikaz območij enot urejanja
prostora, |1:5 000 | |
| |osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe | | |
| |prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev | | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|4. |Prikaz območij enot urejanja
prostora in |1:5 000 | |
| |gospodarske javne
infrastrukture | | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|5. |Prikaz območij enot urejanja
prostora, |1:5 000 | |
| |občinskih podrobnih prostorskih
načrtov in | | |
| |državnih prostorskih
načrtov | | |
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
(6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v
Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti
obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v
prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo
celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju
kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku. |
2. člen |
(uporabljeni izrazi) |
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni
izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan
uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega
načrtovanja, graditve objektov in posameznih sektorskih predpisov.
|
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo
posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
II. STRATEŠKI DEL |
II. 1 Splošne določbe |
3. člen |
(vsebina strateškega dela) |
(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja
poglavja: |
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
|
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
|
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega
pomena in grajenega javnega dobra |
4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana ter določitev okvirnih območij razpršene
poselitve |
5. Usmeritve za razvoj v krajini
|
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
|
7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
II. 2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
II. 2. 1 Izhodišča prostorskega razvoja občine |
4. člen |
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko
odgovarjajočih sektorskih dokumentov) |
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz
naslednjih dokumentov: |
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije
(Uradni list RS, št. 76/04), |
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št.
122/04), |
– Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013,
|
– Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije za
obdobje 2007–2013, |
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni
programi, |
– Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje
razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture. |
5. člen |
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti
prostorskega razvoja) |
(1) Občina ima zelo ugodno lego v osrednjem delu Ribniške
doline ob glavni prometnici. |
(2) Poselitev je zgoščena v območju občinskega središča
Ribnice, kjer so naselja nanizana ob glavni prometnici med naseljema
Žlebič in Dolenja vas. |
(3) Pretežni del delovnih mest, proizvodnih kapacitet in
storitvenih dejavnosti je lociran v osrednjem poselitvenem prostoru,
zlasti pa v Ribnici, ki je pomembno zaposlitveno središče širšega
zaledja. |
(4) Velik delež ohranjenega gozda s proizvodno in
lovnogospodarsko funkcijo. |
(5) Delno neizkoriščena stavbna zemljišča in dobre
prostorske rezerve za gradnjo stavb. |
(6) Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti
predstavljajo velika naravna ohranjenost in krajina s pestrimi
krajinskimi vzorci, ter naravne in kulturne danosti kot podlaga za
razvoj turizma in rekreacije v odprtem prostoru. |
(7) Dobro razvite industrijske cone z uspešnimi
samostojnimi podjetniki in obrtniki ter stabilno ekonomsko okolje (v
občini delujejo tri večja podjetja). |
6. člen |
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) |
(1) Ureditev gospodarske cone v Ribnici.
|
(2) Razširitev območja za industrijo v Dolenji vasi s
Prigorico. |
(3) Izgradnja in obnova kanalizacijskega omrežja.
|
(4) Opremljanje stavbnih zemljišč za organizirano
stanovanjsko gradnjo. |
(5) Koriščenje potenciala občine za razvoj turizma in
vzpostavitev turistične infrastrukture območja. |
7. člen |
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
(1) Tokovi dnevne migracije prebivalstva krepijo
povezanost občine z območjem osrednje Slovenije in zlasti z Ljubljano.
|
(2) Občina se v skupne projekte povezuje predvsem s
sosednjimi občinami. Tako kot v preteklosti, so tudi danes prepoznavne
močne gospodarske, kulturne in družbene vezi tako v smeri Notranjske
(Loška Dolina, Cerknica), kot v smeri Dolenjske (Velike Lašče, Loški
Potok, Sodražica, Dobrepolje, Kočevje). |
(3) Občina je v območju JV Slovenije del kočevsko-ribniške
subregije. Hkrati pa njena lega predstavlja most in preplet med
dolenjskimi in notranjskimi etnološkimi in geografskimi značilnostmi.
|
(4) Osrednja povezava občine z ostalimi območji poteka
preko glavne državne ceste G2-106, ki poteka od Škofljice preko Ribnice
in Kočevja do državne meje s Hrvaško. Nanjo se v Žlebiču navezuje tudi
regionalna cesta, ki se preko Sodražice in nato Cerknice v Uncu naveže
na avtocesto proti Primorski. |
(5) Glavna cestna povezava skozi Ribniško polje
predstavlja del načrtovane 3. A razvojne osi
Ljubljana–Ribnica–Kočevje–mejni prehod Petrina. |
(6) Kočevsko-ribniško subregijo z belokranjsko subregijo
povezuje skupno turistično območje parka Kočevsko–Kolpa s posebnim
razvojnim programom. |
(7) Občina na regionalni ravni sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami pri projektu »Načrt upravljanja porečja Krke«, katerega
cilj je, urediti vprašanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda na
celotnem geografskem ozemlju prispevnih voda reke Krke, ter pri projektu
»Obnove in širitve regionalnega vodovoda Sodražica–Ribnica–Kočevje, ter
celostnega urejanja oskrbe s pitno vodo kočevsko-ribniškega območja«. |
II. 2. 2 Cilji |
8. člen |
(cilji prostorskega razvoja) |
(1) Občina želi z novim prostorskim aktom doseči naslednje
cilje prostorskega razvoja: |
– sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem
prostoru, ki so na različnih pojavnih ravneh, |
– določiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru
ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, |
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno
komunalno opremljenostjo naselij, |
– zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost
do storitev na področju družbenih dejavnosti, |
– omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s
komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji
občin in regij, |
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje,
kulturno in naselbinsko dediščino, |
– vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja
ljudi (kolesarski in peš promet) in neovirana dostopnost do javnih
objektov, ter površin funkcionalno oviranim osebam, |
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
– določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za
urejanje prostora in posege v prostor, |
– zagotoviti dobro podlago za pripravo in sprejem
podrobnejših prostorskih načrtov. |
(2) Na podlagi regionalnega razvojnega programa JV
Slovenije občina opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega
razvoja. |
Gospodarstvo |
– zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj posameznih
panog in dejavnosti gospodarstva in oblikovanje institucij podpornega
okolja; |
– postopno oblikovanje celovite, prepoznavne in
specializirane turistične ponudbe občine, ki bo sicer vključevala vse
obstoječe turistične potenciale vendar bo izpostavila tiste z največjo
atraktivnostjo in konkurenčnostjo; |
– razvoj podeželja preko dejavnosti kmetijstva,
gozdarstva, turizma, javnih gospodarskih služb na področju
infrastrukture in drugih dejavnosti. |
Okolje in prostor
|
– izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s
povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi
sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ter z izpopolnitvijo
sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske
infrastrukture; |
– vzpostavitev omrežja naselij v regiji z medobčinskim
središčem visoke stopnje centralnosti; |
– ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot
potenciala za razvoj turizma, povezanega s sonaravnim kmetijstvom;
|
– posodobitev glavne in regionalnih cestnih povezav,
izpopolnjevanje informacijske infrastrukture ter izgradnja
širokopasovnega informacijskega prenosnega omrežja. |
(3) Prostorski razvoj stanovanjske gradnje se usmerja in
načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno
izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri
čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna
le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen
in če gre za zaokroževanje naselja. Novo poselitev se usmerja izključno
le na komunalno opremljena, javno dostopna, razpoložljiva nepozidana
zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. |
II. 3 Zasnova prostorskega razvoja občine |
9. člen |
(prednostna območja razvoja poselitve in razvoja dejavnosti) |
(1) Prednostno se bodo razvijala naselja, ki predstavljajo
prvi sklop naselij in v katera se usmerja intenzivni razvoj poselitve in
drugih dejavnosti. To je medobčinsko središče Ribnica, ki se z naselji
Gorenja vas, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Grič in Dolenji Lazi
povezuje v soodvisno naselbinsko celoto, ter lokalno središče Dolenja
vas s Prigorico. |
V Ribnici se razporedijo predvsem stavbna zemljišča za
centralne funkcije, poslovne in gospodarske dejavnosti in za
stanovanjsko gradnjo večjih gostot. |
(2) V ostalih naseljih ob osrednji prometni osi – Žlebič,
Hrovača, Goriča vas, Nemška vas Rakitnica, Otavice in Lipovec, ki
predstavljajo drugi sklop naselij, se predvideva zmerni razvoj
poselitve. V tem območju od Žlebiča do Dolenje vasi živi 6660
prebivalcev, kar predstavlja 72 %
vseh prebivalcev občine. Zmerno se bodo razvijala tudi naselja Velike
Poljane, Kot pri Ribnici, Jurjevica in Lipovec. V teh naseljih se
zagotavlja predvsem prostostoječa stanovanjska gradnja ter površine za
pripadajoče kmetijske dejavnosti. |
(3) V drugih ostalih naseljih v občini se poselitev
ohranja. |
(4) Tretji sklop naselij predstavlja razpršena poselitev
na področju Slemen, kjer se poselitev ohranja, z izjemo naselja Sv.
Gregor, ki predstavlja središče razpršene poselitve območja, s
potencialom, da postane lokalno središče. |
(5) Osrednje ravninsko območje kmetijskih površin se
usmerja v ekstenzivno kmetijstvo s poudarkom na varstvu naravne in
ohranjanju kulturne krajine in ohranjanju gozdnih otokov. |
(6) V severnem gričevnatem delu občine – Slemena se
ohranja avtohtono razpršeno poselitev v povezavi z ekstenzivnim
kmetijstvom. |
(7) Preostali del občine predstavlja pretežno gozdnato in
neposeljeno območje. |
(8) V občini se razvijata tudi dve območji počitniških
hiš. Prvo se nahaja pri naselju Velike Poljane, drugo pa pri naselju
Dane. |
(9) Tri večja območja razvoja turističnih dejavnosti se
nahajajo na območju Jelenovega Žleba, Ugarja in Starega gradu. |
10. člen |
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij) dopolnitev |
Opredelitev pojmov:
|
(1) Naselje Ribnica predstavlja središče medobčinskega
pomena v širšem prostoru, na občinski ravni ima vlogo občinskega
središča. Poleg dejavnosti socialnega varstva, nižjega izobraževanja ter
sodstva (dom starejših občanov, osnovna šola, okrajno sodišče …), ima
visoko stopnjo razvitosti oskrbnih, storitvenih, upravnih, kulturnih in
družbenih storitev za prebivalce občin s širšim zaledjem za skupno okoli
15.000 prebivalcev. Možna je tudi zagotovitev srednješolskega
izobraževanja ter centra za socialno delo in zaposlovanje. |
(2) Lokalno središče v občini je naselje Dolenja vas s
Prigorico, ki prebivalcem zagotavlja poleg možnosti za vsakodnevno
oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje tudi storitvene
možnosti. Prostorsko in funkcijsko sta naselji Dolenja vas in Prigorica
močno povezani. Prvotno zasnovani kot dve ločeni naselji na vsakem bregu
reke, se je s časom stavbno tkivo obeh naselij medsebojno zlilo. Obe
naselji zdaj učinkujeta kot celota, saj se tudi funkcijsko dejavnosti
dopolnjujejo. |
(3) Ostala naselja, ki jih opredeljuje predvsem
stanovanjska dejavnost in dopolnilna dejavnost kmetij v Občini Ribnica
so: Marolče, Maršiči, Velike Poljane, Sv. Gregor, Gorenji Lazi, Žlebič,
Slatnik, Sušje, Breže, Jurjevica, Kot pri Ribnici, Dane, Sajevec,
Bukovica, Dolenji Lazi, Grič, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Gorenja
vas, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice, Prigorica, Lipovec,
Zadolje, Blate, Rakitnica in Grčarice. |
(4) Prostorsko in funkcijsko so nekatera naselja med seboj
močno povezana. Prvo takšno območje naselbinske celote predstavlja
Ribnica z naselji Gorenja vas, Breg, Grič in Dolenji Lazi. Drugo območje
pa Dolenja vas s Prigorico. |
(5) Glede na pomen in velikost naselij se izdela
urbanistični načrt za osrednje poselitveno območje v občini, ki ga
sestavljajo strnjeni deli naselij: mesto Ribnica in primestna naselja
Breg, Grič, Dolenji Lazi, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas in Dolenja vas
s Prigorico. |
11. člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Osnovo prometnega omrežja predstavlja državna cesta
G2-106 na relaciji Škofljica–Ribnica–Kočevje, ki povezuje naselja
osrednjega poselitvenega območja, nanjo pa se navezuje ostalo prometno
omrežje. Druga pomembna prometna smer poteka v smeri
Žlebič–Sodražica–Cerknica–Unec. Navedeni smeri navezujeta območje
Ribnice in širše zaledje s sistemom avtocest, ter območje povezuje z
Ljubljano in drugimi regionalnimi središči. Hkrati sta tudi pomembni
prometni povezavi v smeri proti Hrvaški. |
(2) Skozi Občino poteka tudi regionalna železniška
povezava Ljubljana–Ribnica–Kočevje. |
12. člen |
(druga, za občino pomembna območja) |
(1) Pri Ortneku se nahaja območje obveznih blagovnih
rezerv naftnih derivatov državnega pomena. Zaradi varnosti in zdravja
prebivalstva se stanovanjska območja ne smejo približevati obratu, ki je
vir večjega tveganja. V obstoječem območju so dovoljene novogradnje in
rekonstrukcije objektov in naprav namenjeno skladiščenju naftnih
derivatov. |
(2) V občini se nahajajo tudi območja naravnih in
ustvarjenih kvalitet, in sicer v osrednjem ravninskem delu ob naseljih
Kot pri Ribnici, Jurjevica, Breže, Sušje in Sajevec se razprostira
zaščiteno območje kulturne krajine. Naselja z naselbinsko dediščino so:
Ribnica, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas, Dolenja vas s Prigorico in
Grčarice. Kvaliteto v prostoru predstavlja tudi območje Sv. Marjete pri
Dolenji vasi in območje Grmade pri Velikih Poljanah. |
(3) Glavne vodotoke v občini predstavljajo Tržiščica,
Bistrica, Laščica, Sajevec, Ribnica in Rakitnica. Vsi vodotoki poniknejo
na Ribniškem polju. |
(4) V Občini Ribnica so trije pridobivalni prostori za
katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje
mineralnih surovin (to so pridobivalni prostori: Prigorica, Kot I pri
Ribnici in Kot II pri Ribnici, za katerega je predvidena tudi širitev).
Štirje manjši nelegalni kopi se nahajajo zahodno od naselja Velike
Poljane. |
(5) V Občini je odlagališče komunalnih odpadkov Mala Gora,
ki se nahaja na pobočju Male gore pri naselju Ribnica, katero ni več v
uporabi in ga je potrebno sanirati v prvotno stanje. |
II. 4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra |
13. člen |
(razvoj gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še
nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami
gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v
bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno
in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja
možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja. |
(2) Splošni cilji in usmeritve razvoja komunalnih
sistemov, ki jih zasleduje prostorski načrt občine so: |
– zagotavljanje skladnega in uravnoteženega družbenega in
prostorskega razvoja, |
– razvoj posamezne panoge komunalnega gospodarstva v
obliki dejavnosti, ki zagotavlja temeljne materialne pogoje za življenje
in delo v naseljih in zagotavlja trajno, kvalitetno in zadostno
komunalno oskrbo, |
– zagotavljanje razumne cene komunalnih proizvodov in
storitev ter racionalna poraba sredstev in dela, |
– zagotavljanje možnosti za sorazmerni razvoj vseh panog
komunalne dejavnosti, |
– zagotavljanje kvalitetnega in zanesljivega delovanja
komunalnih, energetskih, prometnih in komunikacijskih sistemov,
|
– postopno izenačevanje nivoja storitev komunalnega
standarda med urbanimi in ruralnimi območji, |
– zagotavljanje kakovostne prometne in komunikacijske
povezanosti s sosednjimi območji. |
(3) Občina Ribnica ima sprejet Operativni program
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ribnica. S
programom je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na
območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa naselja, za
katera je sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode in za vsa območja širitev bo potrebno izdelati programe
opremljanja za komunalno infrastrukturo. |
14. člen |
(prometna infrastruktura) |
(1) Nadaljnji razvoj cest v občini se usmerja v njihovo
rekonstrukcijo in modernizacijo, zlasti najbolj prometno kritičnih
odsekov, ter odsekov skozi naselja. Za širitev profilov cestnega telesa
na tehnično in varnostno sprejemljivo širino, ter za gradnjo površin za
pešce in kolesarje se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu,
skladno z zahtevanimi tehničnimi standardi na podlagi Zakona o cestah. V
središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti pa v občinskem
središču se zagotavljajo površine za parkiranje. Pri Žlebiču je urejeno
večje parkirišče za potrebe »park&ride«. |
(2) Temeljno prometno os v Občini Ribnica predstavlja
glavna državna cesta G2-106, ki poteka v osrednjem delu Ribniške doline
v smeri SV–JZ, ob njej pa je skoncentriran pretežni del poselitvenega
območja občine. Druga pomembna prometnica je regionalna cesta R1-212, ki
vzdolž Bistrice poteka na relaciji Žlebič–Sodražica. Nanju se navezuje
omrežje lokalnih cest, ki povezuje naselja na robovih Ribniške doline ob
vznožju hribovitih delov občine z naseljem Ribnica. |
(3) Za rešitev posameznih prostorsko urbanističnih
problemov razvoja naselij, odpiranje novih možnosti razvoja prostora ter
reševanje vprašanja regulacije prometa se z variantnimi rešitvami
določajo nova območja prometnih koridorjev. Slednje se zagotovi z
umestitvijo koridorja obvozne glavne ceste mimo osrednjega poselitvenega
prostora Ribnice med Žlebičem in Dolenjo vasjo, ter za obvozno cesto v
naselju Jurjevica. |
(4) Načrtovanje in izgradnja nove obvoznice v naselju
Ribnica predstavlja enega ključnih investicijskih ukrepov pri
realizaciji državnega programa razvoja cest na III.-A razvojni osi in
enega od nosilnih razvojnih projektov v občini. Navedena prometnica bo
zagotavljala navezavo in razvoj prometne mreže mesta Ribnica, ki je
zasnovana v okviru urbanističnega načrta mesta. Mestna prometna mreža je
zasnovana tako, da zagotavlja enakovredno pretočnost notranjega prometa
v vzdolžni in prečni smeri poselitvene strukture, omogoča regulacijo
javnega prostora, podpira revitalizacijo mestnega središča, ter odpira
razvoj nove poselitve z izrabo notranjih prostorskih rezerv, ter
organsko rast programske in stavbne strukture mesta. |
(5) Lokalno cestno omrežje je zasnovano tako, da v
hierarhiji cest zagotavlja prioritetno prenovo in rekonstrukcijo
pomembnejših lokalnih cest, ki osrednje poselitveno območje Ribnice
povezuje v smereh proti Brežam in Jurjevici, Sv. Gregorju, Vel.
Poljanam, Rakitnici in Grčaricam. Pri obnovi in modernizaciji lokalnih
cest se, ob upoštevanju povečanih prometnih obremenitev in pomena
območja v konceptu poselitve, prioritetno rekonstruira in pri tem
izboljša elemente ceste Ribnica–Breže–Jurjevica. V naselju Jurjevica se
uredi obvozna cesta, ki je obvezujoča v primeru širitve kamnoloma Kot
pri Ribnici. Umestitev trase obvoznice bo zato zasnovana na osnovi
posebnih strokovnih podlag za pripravo Občinskega podrobnega
prostorskega načrta za širitev kamnoloma (v nadaljevanju OPPN Kot pri
Ribnici). |
(6) V Občini Ribnica je organiziran javni potniški promet
na relaciji Ljubljana–Kočevje. Avtobusna postajališča so nanizana
predvsem ob glavni prometni osi. |
(7) S sosednjimi občinami je občina povezana na relaciji
Ribnica–Sodražica–Loški potok–Cerknica. |
(8) Znotraj naselij Občine Ribnica je vzpostavljena mreža
avtobusnih postajališč, ki zagotavljajo kvalitetno oskrbo z javnim
potniškim prevozom za potrebe šoloobveznih otrok do izobraževalnih
institucij. |
15. člen |
(telekomunikacijska infrastruktura) |
(1) Telekom Slovenije d.d. svojo dejavnost na območju
Občine Ribnica pokriva iz obstoječe telefonske centrale LC Ribnica.
Možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje je omogočena na
celotnem področju občine. |
(2) Signal mobilnih operaterjev je primeren.
|
(3) Televizijski signal je primeren.
|
(4) Na območju občine je v nekaterih naseljih omogočena
izvedba xDSL priključka. Občina ima sklenjen sporazum z družbo Telekom
Slovenije, ki opredeljuje kako se bo končnim uporabnikom omogočil dostop
do odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. |
16. člen |
(energetska infrastruktura) |
(1) Oskrba z električno energijo v Občini Ribnica, poteka
prek distribucijskega elektroenergetskega omrežja, ki je v upravljanju
Elektro Ljubljana, distribucijske enote Kočevje. Na območju Občine
Ribnica se nahaja pomembna energetska povezava DV 1x110
Grosuplje–Kočevje. Oskrba Ribnice ter večjih naselij občine sloni na 20
kv DV omrežju, ter manjših objektih (82 TP) za razdeljevanje in prenos
električne energije. |
(2) Na območju Občine Ribnica je za prenos električne
energije predviden DV 2x110 Stari trg–Ribnica (vzankanje). Na DV 110 kV
Grosuplje–Kočevje je izvedena RTP Ribnica (Ugar), s katero se zagotavlja
boljšo kvaliteto napajanja območja, večjo zanesljivost, ter ob izpadu
napajanja iz RTP Kočevje možnost rezervnega napajanja energetskega
območja. |
(3) Prenova dotrajanega 20 kv DV in nizkonapetostnega
omrežja se bo izvajala v čim večji meri na lokacijah obstoječih
sistemov. |
(4) Z upoštevanjem razvojnih gospodarskih vzpodbud in
prehoda na ustreznejše energente se je v zadnjih letih izkazal potencial
kočevsko-ribniške subregije oziroma naselij in gospodarskih subjektov za
plinifikacijo. Trenutno v občini ni distribucijskega plinovodnega
omrežja. |
(5) Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja
zemeljskega plina v Sloveniji upravlja družba Geoplin plinovodi d.o.o.,
ki preko obravnavanega območja načrtuje mednarodni prenosni plinovod M9,
Dolga vas (madžarska meja)–Opatje selo (italijanska meja). |
(6) Izraba obnovljivih in alternativnih virov energije je
pretežno pogojena z razvojem daljinskih sistemov oskrbe z energijo, ki
zagotavljajo bistveno udobnejšo oskrbo. Ker v bližnji prihodnosti ni
načrtovane plinifikacije bo uporaba daljinskih sistemov oskrbe s toploto
pogojena z razširjenostjo in uporabo obnovljivih in alternativnih virov.
V letu 2010 je bil tako v naselju Ribnica zgrajen nov ogrevalni sistem
na biomaso. |
(7) V občini se nahajajo skladišča državnih blagovnih
rezerv nafte in naftnih derivatov v Ortneku. |
17. člen |
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter
varstva okolja) |
(1) V sklopu načrta obnove in dograditve regionalnega in
lokalnih vodovodov kočevsko-ribniškega območja bo zasnovan sistem oskrbe
z vodo v občini tako, da bo zagotovljena kakovostna oskrba vseh naselij.
|
(2) Glavna usmeritev zasnove oskrbe z vodo je, da se vsem
naseljem v regiji zagotovi ustrezna vodooskrba. To pomeni, da se v
največji možni meri vsa naselja opremi z javnim vodovodom in da se nanj
priključi vse objekte. Ob upoštevanju značilne razpršene poselitve je
možno v oddaljenih naseljih zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih
sistemov, ob pogoju vključitve v sistem javne oskrbe. |
(3) Zasnova sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode
zajema obstoječe in načrtovano kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi
čistilnimi napravami, ki so navedeni v nadaljevanju. |
1. Območje – navezava na ČN Ribnica:
|
Obstoječa ČN Ribnica se poveča na 6.000 PE, na ČN pa se
priključijo aglomeracije Ribnica skupno 4.597 PE, aglomeracija Grič
(1041 PE) in aglomeracija Breže (183 PE). |
2. Območje – Navezava na ČN Dolenja vas
|
Zgradi se ČN Dolenja vas za 3500 PE, na ČN pa se
priključijo aglomeracije Goriča vas 961 PE, Nemška vas 394 PE, Blate in
Rakitnica 412 PE, Prigorica ter Dolenja vas 1.619 PE. |
3. Območje – navezava na ČN Žlebič
|
Zgradi se ČN Žlebič za 750 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracije Žlebič, Sušje in Zapotok s skupno kapaciteto 652 PE.
|
4. Območje – navezava na ČN Sajevec
|
Zgradi se ČN Sajevec za 650 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracije Kot, Jurjevica in Sajevec s skupno kapaciteto 610 PE.
|
5. Območje – navezava na ČN Bukovica
|
Zgradi se ČN Bukovica za 150 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracija s kapaciteto 127 PE. |
6. Območje – navezava na ČN Otavice
|
Zgradi se ČN Otavice za 150 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracija s kapaciteto 117 PE. |
7. Območje – navezava na ČN Lipovec
|
Zgradi se ČN Lipovec za 150 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracija s kapaciteto 174 PE. |
8. Območje – navezava na ČN Dane
|
Zgradi se ČN Dane za 75 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracija s kapaciteto 74 PE. |
9. Območje – navezava na ČN Ortnek
|
Zgradi se ČN Ortnek za 150 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracije Ortnek, Velike Poljane s skupno kapaciteto 129 PE.
|
10. Obstoječa čistilna naprava Hrastje za 100 PE.
|
Odvajanje padavinskih voda se zagotavlja ločeno od sistema
odvajanja odpadnih voda tako, da je zagotovljeno čiščenje voda iz javnih
tlakovanih prometnih površin preko lovilcev olj in izpust v površinske
vode ali izliv s ponikanjem. |
(4) Sistem ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki v
Občini Ribnica razvija javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o.
tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v
občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem
zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov ter
delovanju zbirnega centra v Goriči vasi na sedežu JKP Komunala Ribnica.
Odlaganje odpadkov se začasno izvaja na podlagi pogodb z upravljavcem na
javnih odlagališčih, ki obratujejo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi
na območju osrednjeslovenske regije oziroma jugovzhodne Slovenije.
|
(5) Pri celotnem konceptu ravnanja z odpadki pa je
bistvenega pomena vzpostavitev komunikacijskega sistema za zgodnje
preprečevanje in zmanjševanje odpadkov na izvoru, saj bo le tako možno
učinkovito zmanjšati količine odpadkov ter vzpostaviti vse naslednje
nivoje ravnanja z odpadki (zbiranje, predelava in odstranjevanje) tako,
da bo za končno odlaganje ostala le minimalna količina že sortiranih in
predhodno obdelanih komunalnih odpadkov. Sistem ravnanja z odpadki je
zasnovan tako, da je odvoz zagotovljen v vseh naseljih v občini.
|
(6) V občini je urejenih 58 ekoloških otokov od katerih je
2/3 lociranih v osrednjem poselitvenem prostoru od Žlebiča do Dolenje
vasi. Uveden pa je tudi sistem zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. |
18. člen |
(pokopališka dejavnost) |
(1) V Občini Ribnica so pokopališča v Hrovači, Prigorici,
Sv. Gregorju, Jurjevici, Velikih Poljanah, Grčaricah in Lipovcu. Vsa
pokopališča imajo zgrajene mrliške vežice in urejeno komunalno opremo.
|
(2) Prostorske kapacitete so praviloma zadovoljive. Za
dolgoročne potrebe in primere večjih naravnih nesreč je predvidena
zadovoljiva prostorska rezerva za širitev pokopališč. Za lokalne potrebe
je predvidena širitev pokopališča v Hrovači in Lipovcu. |
19. člen |
(javna razsvetljava) |
Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih
(razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo
opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne
razsvetljave je Občina Ribnica, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer
je to potrebno in uvesti enoten standard varčnih in okolju prijaznih
svetil, ter okolju prijazen režim osvetljevanja (druga polovica noči). |
II. 5 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene
poselitve |
II. 5. 1 Okvirna območja naselij, razpršene poselitve in
razpršene gradnje |
20. člen |
(okvirna območja naselij) |
V Občini Ribnica se določijo območja naslednjih naselij:
Ribnica, Dolenja vas s Prigorico, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas,
Grič, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Dolenji Lazi, Nemška vas, Otavice,
Lipovec, Blate, Rakitnica, Grčarice, Zadolje, Bukovica, Dane, Sajevec,
Kot pri Ribnici, Jurjevica, Breže, Sušje, Slatnik, Žlebič, Gorenji Lazi,
Sv. Gregor, Marolče, Maršiči in Velike Poljane. |
21. člen |
(območja razpršene
poselitve) |
(1) Območja razpršene
poselitve se pojavljajo predvsem v severnem delu občine na območju
Slemen in osrednjem ravninskem delu. Naselja, ki se vključujejo med
razpršeno poselitev so Andol, Brinovščica, Bukovec pri Poljanah, Črnec,
Črni Potok pri Velikih Laščah, Dule, Finkovo, Gašpinovo, Gorenje
Podpoljane, Graben, Grčarske Ravne, Grebenje, Hojče, Hudi Konec, Jelenov
Žleb, Junčje, Kot pri Rakitnici, Krnče, Levstiki, Makoše, Ortnek,
Perovo, Praproče, Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rigelj pri Ortneku,
Škrajnek, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadniki, Zapuže pri Ribnici, Zlati
Rep in Žukovo. To so strnjena manjša naselja (razdrobljena,
razpostavljena in razložena), za katera je značilna poselitev nizke
gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, ki jih tvorijo
gruče objektov, zgrajenih pred letom 1967. Med območja razpršene
poselitve so uvrščena tudi območja samotnih kmetij in manjših zaselkov,
ki niso nujno posebej poimenovana. |
(2) Na območjih, kjer
je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se
obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter
komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali
združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske
značilnosti območja razpršene poselitve, kolikor gre za funkcionalno
zaokrožitev obstoječega komunalno opremljenega območja. |
(3) Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov,
velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
|
(4) Območje razpršene
poselitve se v čim večji možni meri ohranja in varuje tako, da se
načrtuje obnova ali prenova zakonito zgrajenih objektov. Načrtovanje
novih posegov v prostor, je dovoljeno le skladno z veljavno zakonodajo
in možno le, če se s tem ohranja prepoznavne značilnosti prostora. |
22. člen |
(območja razpršene
gradnje) |
V Občini Ribnica se
ne nahajajo izrazita območja razpršene gradnje, zato se ne predvideva
njihova sanacija. |
II. 5. 2 Usmeritve za
razvoj poselitve in prenovo |
23. člen |
(razvoj poselitve) |
(1) V osrednjem
ravninskem delu občine, ob glavni prometni osi, se ohranja in razvija
strnjeno pozidavo v okviru obstoječih naselij. |
(2) Zlasti v severnem
delu občine (območje Slemen) se ohranja avtohtone vzorce razpršene
poselitve. Praznjenje naselij se preprečuje tako, da se spodbuja
ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti
(drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.).
|
(3) Na teh območjih
se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne
okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve
potreben. |
(4) Preostali del
občine pretežno prekrit z gozdom ostaja neposeljen in se kot tak tudi
ohranja. |
24. člen |
(razvoj naselij) |
(1) Osrednjo vlogo v
razvoju bo še naprej imelo občinsko središče Ribnica ob poudarjanju
njegove upravne funkcije v lokalnem in regionalnem pomenu. V naselju je
predviden notranji razvoj in prenova historičnega jedra. |
(2) V podeželskih
naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in
opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj
obstoječih gradbenih parcel. Pogoje za bivanje in opravljanje kmetijskih
in dopolnilnih dejavnosti se razvija predvsem z nadomestno in dopolnilno
gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti,
ob njihovem robu. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni
v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih
dejavnosti. Ohranja in prenavlja se kvalitetna naselbinska dediščina.
|
(3) Notranji razvoj
naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja. Zagotavlja se
boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno
izkoriščenih zemljišč v naseljih. Na območjih notranjega razvoja se
predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, in
sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se
uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave
z odprto krajino. |
(4)Širitve naselij se
načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na
dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih,
kulturnovarstvenih ali infrastrukturnih omejitev, na manjvredna in za
kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. |
Naselju se lahko
določijo površine za širitev v primeru, da je opredeljeno kot urbano
naselje, predvsem pa, če ima potencial, da se razvije v središče
določenega območja. |
(5) Glede na
strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe je
predvidena nujno potrebna širitev industrijskih dejavnosti v urbanem
naselju Dolenja vas s Prigorico. |
(6) Zaradi
ambientalnih kvalitet in odmaknjenosti podeželskih naselij od urbanega
življenja je smiselno vzpodbujati specifične in sonaravne oblike
turizma, čemur naj bo podrejena tudi prenova in širitev naselij. |
25. člen |
(razpršena poselitev) |
(1) Na območjih
razpršene poselitve, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in
funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. |
(2) Območja razpršene
poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispeva k prepoznavnosti
ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z obnovo,
prenovo oziroma spremenjeno rabo obstoječih, zakonito zgrajenih
objektov; z nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov ter z
novogradnjami, kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno
opremljenih zemljišč. |
(3) Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov,
velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
|
(4) Gradnja objektov
zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali
oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo,
gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme
ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine,
imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja
prostora. |
(5) Vse umestitve
objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe,
velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja,
infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika
urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih
zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov
v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega
arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. |
26. člen |
(usmeritve za prenovo
poselitvenih območij) |
(1) Za območja
prenove Prigorica, Goriča vas, Ribnica, Hrovača in Gorenja vas, se
načrtuje izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Sestavni del
občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki se izdela za območje
naselbinske dediščine je tudi konservatorski načrt za prenovo.
Konservatorski načrt za prenovo je potrebno izdelati za naselja Hrovača,
Ribnica in Prigorica. |
(2) Izdelava
občinskega podrobnega prostorskega načrta za celovito prenovo se lahko
financira z javnimi sredstvi. Za izvajanje celovite prenove se sredstva
lahko črpajo iz strukturnih skladov, občina pa bo težila k pridobivanju
ugodnih kreditnih pogojev, v skladu s predpisi. |
II. 5. 3 Usmeritve za
razvoj dejavnosti |
27. člen |
(usmeritve za razvoj
dejavnosti po naseljih) |
(1) Pri razporejanju
dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske
razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V
naseljih prevladuje podeželska dejavnost pred drugimi dejavnostmi.
Podeželska dejavnost je namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju. |
(2) Nova poselitev se
usmerja predvsem v območja naselja Ribnica. V Občini Ribnica ni
predvidenih večjih širitev za potrebe stanovanjske gradnje. V preostalih
naseljih bomo poselitev ohranjali. |
(3) Preplet
stanovanjske dejavnosti z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter
zelenimi površinami se določa v naselju Ribnica, Dolenja vas s Prigorico
in Sv. Gregor. Le-to predstavlja središče razpršene poselitve v
severozahodnem delu občine na področju Slemen. V naselju Sv. Gregor se
nahaja šola, športno igrišče in spremljajoče družbene dejavnosti, zato
ima naselje potencial, da se razvije v bodoče lokalno središče. V
ostalih naseljih pa se določa prevladujoča podeželska dejavnost s
spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi. |
(4) Površine
športno-rekreacijskih dejavnosti so dobro razvite v naselju Ribnica.
Površine se nahajajo na južnem in jugovzhodnem delu naselja. V Ugarju se
nahaja tudi konjeniški center. Pri naselju Dane se nahaja manjše
smučišče, športna igrišča pa so v naseljih Sv. Gregor, Velike Poljane,
Sušje, Goriča vas, Dolenja vas s Prigorico in Rakitnica. Novo je
predvideno v naselju Dolenji Lazi. |
(5) Poslovno
proizvodne dejavnosti so dobro razvite v naselju Ribnica, razvile so se
predvsem v severnem delu naselja ob železniški povezavi
Ljubljana–Ribnica–Kočevje. Območje proizvodnih dejavnosti se nahaja tudi
v južnem delu naselja. Območji proizvodnih dejavnosti se nahajata tudi v
naseljih Jurjevica in Dolenja vas s Prigorico. |
(6) Območji poslovno
proizvodne dejavnosti v mestu Ribnica imata še zadostne prostorske
rezerve za nadaljnji razvoj, zato širitve niso potrebne, v naselju
Dolenja vas s Prigorico pa se predvideva širitev. |
(7) Občina namerava
spodbujati uporabo železnice za potrebe potniškega prometa. S tem
namenom se v Ribnici načrtuje ureditev intermodalnega vozlišča s
preureditvijo obstoječe železniške postaje in obstoječih sistemov
avtobusnih prevozov. Razvojno Občina Ribnica načrtuje tudi vzpostavitev
notranje linije javnega potniškega prometa, ki bi povezovala naselja
ravninskega dela občine. |
28. člen |
(urbanistično
oblikovanje naselij) |
(1) Naselja naj se
oblikujejo iz zgodovinsko ustvarjenih nastavkov in geomorfoloških in
drugih pogojev naravnega prostora. Ključni gradniki stavbne strukture,
ki oblikujejo urbanistično podobo naselij so lega in geometrija stavb,
ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega
središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno
strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. |
(2) Pri urbanističnem
oblikovanju naselij je potrebno upoštevati razmerje naselbinskega telesa
do krajine v kateri je posamezno telo umeščeno in njenih dominant. Za
zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje
naselbinske strukture in krajine je pomembno upoštevati kriterije
oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine,
oblikovne posebnosti, višine objektov …). |
(3) Pri gradnji stavb
naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi,
primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd. |
(4) Naselbinska
struktura naselij v območju UN (urbanistični načrt) in severozahodno od
njega v naseljih Jurjevica, Kot, Žlebič temelji na kakovostnih izvornih
naselbinskih jedrih v geomorfološko relativno dinamični krajini.
|
(5) Ohranja se
prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se
prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi
z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih
tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih
načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem
se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim
zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem
javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z
ureditvami za racionalno rabo energije. |
(6) Zaradi varovanja
kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske
dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje
je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost
ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
|
(7) Razvoj naselij se
prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem
komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se
naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo
strnjenih vasi. |
II. 6. Usmeritve za
razvoj v krajini |
II. 6. 2. 1 Razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
29. člen |
(kmetijstvo) |
(1) V Občini Ribnica
kmetijska zemljišča zavzemajo manj kot polovico vseh površin. Kmetijske
površine se v nižinskih predelih občine prepletajo s poselitvijo, v
hribovitem svetu pa predvsem z gozdom. |
(2) Zaradi slabših
naravnih razmer, ki v hribovitih predelih (Slemena, območje Velike in
Male Gore) ovirajo intenzivnost in razvoj kmetijstva, je tu najbolj
razširjena živinoreja. Glede na predvidene družbenogospodarske spremembe
je pričakovati, da se bo na teh območjih delež gozda še povečal, na
račun kmetijskih zemljišč. Zato se tu vse bolj uveljavljajo prizadevanja
za razvoj turizma v povezavi s sonaravnim kmetijstvom (podeželski,
ekološki turizem, turistične kmetije in podobno). |
(3) Kakovostne
kmetijske površine v večjih sklenjenih kompleksih, kjer prevladuje
poljedelstvo, so omejene na območja z uravnanim terenom in plodnimi
tlemi. Takšna območja se nahajajo v okolici Velikih Poljan in na
Ribniškem polju, ki se proti jugu razširi v Dolenjevaško polje, proti
zahodu pa se izteče v Sodraško dolino. |
(4) Kmetijstvo v
občini ima razvojne perspektive v posameznih kmetijah, prevladujejo pa
predvsem pol kmetije. |
(5) Kmetijstvo se
ohranja kot ekstenzivna panoga. |
(6) Prednostna
območja razvoja kmetijstva se nahajajo v osrednjem delu Ribniške doline
z izjemo območja suhega zadrževalnika, na območju Grčaric in vzhodno od
naselja Velike Poljane. |
30. člen |
(gozdarstvo) |
(1) Gozdovi zavzemajo
kar 70 %
vseh površin v Občini Ribnica in so za občino tudi gospodarsko zelo
pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in
socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je
pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od
lesa pomemben za ohranitev in razvoj kmetij in podeželja. |
(2) Za
lesnoproizvodno funkcijo je zelo pomembna tudi lovnogospodarska funkcija
gozdov. |
(3) Na območju občine
se nahajata dva manjša kompleksa zavarovanih gozdov, in sicer je to
varovalni gozd na območju Svatov na pobočju Velike gore in gozdni
rezervat Bela stena. Gozdovi so zavarovani z predpisom o varovalnih
gozdovih in gozdnih rezervatih. |
(4) Gozdove ob
robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko
vlogo, se bo ohranjalo in vključilo v zelene sisteme naselja s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(5) V južnejšem delu
občine se izven naselij nahaja nekaj obratov za predelovanje lesa –
žage. |
31. člen |
(vode) |
(1) Vode se izkorišča
za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se
zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva
ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena. |
(2) Zaradi kraškega
površja je površinska vodna mreža slabše razvita. Občina Ribnica ima tri
večje površinske vodotoke: Tržiščico (Žlebiščico oziroma Zastava),
Sodraško Bistrico in Ribnico (Ribniščica). Pomembni so tudi potok
Sajevec, Laščica in Rakitnica. S severozahoda Ribniškega polja pritekata
Tržiščica in Sodraška Bistrica, na jugozahodnem robu, pod vznožjem
ribniške Velike gore, pa sta dva močna kraška izvira Ribnica in
Rakitnica (kjer je tudi vodno zajetje). Površinski vodotoki po prestopu
na zakraseli del polja poniknejo v velike požiralne jame: Tentera (Tržiščica
in rokav Bistrice), Griška jama, Žiglovica ali v ponikve v dnu polja.
|
(3) Močno pa je
razvejana podzemna vodna mreža, ki predstavlja pomembne zaloge pitne
vode. Kvaliteto podtalnice se bo izboljšalo s celostno ureditvijo
odvajanja odpadnih vod. |
(4) Dejavnosti je
treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma
njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti
za njihovo onesnaževanje. |
(5) Oskrba s pitno
vodo in z njo povezano varovanje vodnih virov je zagotovljeno z
občinskimi odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za
zavarovanje voda. Varuje se zlasti podtalnica, obstoječa vodna črpališča
in potencialne vire za oskrbo s pitno vodo. |
(6) Podzemna voda ob
večjem deževju zelo hitro privre na dan, zato je velik del Ribniškega
polja poplavno ogrožen. Za zagotavljanje varnosti pred poplavami, je bil
zgrajen protipoplavni nasip voda Ribnice in Sajevca pri naselju
Prigorica, ki v suhem zadrževalniku Ribniškega Brezja zadrži viške
padavinskih voda. Funkcijo regulacije poplavnih voda Ribnice ima
razbremenilni vodni kanal med Bistrico in Sajevcem, ki poteka ob
severozahodnem delu naselja Ribnica in Bukovico. |
(7) Na podlagi
predpisov, ki opredeljujejo poplavno ogroženost je potrebno za območja,
katera ostajajo potencialno poplavno ogrožena, izdelati hidrološko
hidravlično presojo vodnega režima in ogrožena območja prikazati v
prikazu stanja. |
(8) Na erozijsko
ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne
protierozijske ukrepe. |
32. člen |
(mineralne surovine) |
(1) V Občini Ribnica
so trije pridobivalni prostori: Prigorica, Kot I pri Ribnici in Kot II
pri Ribnici; in nelegalni kopi: Ugar (2), manjši kamnolom nasproti
naselja Podpoljane in 4 manjši kamnolomi pod naseljem Poljane. Nelegalni
kopi so predvideni za sanacijo brez izkoriščanja mineralnih surovin.
|
(2) Za namen
izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izdelati občinski podrobni
prostorski načrt (OPPN). |
33. člen |
(turizem in
rekreacija) |
(1) Fizični prostor
ima veliko potencialov za rekreacijsko uporabo. Gre za vizualno
privlačen prostor, ki je pester in pretežno naravno ohranjen. Z vidika
turizma in rekreacije so velikega pomena sklenjena gozdna pobočja in
grebeni Velike in Male gore, ter značilni kraški pojavi. Velik del
površja je prepreden z vrtačami in drugimi kotanjami. |
(2) Turistično
zanimivi kraški pojavi so jame. Pomembnejše jame v Občini Ribnica so
Finkova jama, brezno Žigolovica s podzemno dvorano, ponorna jama Tentera
pri Žlebiču in Francetova jama pod sv. Ano. |
(3) Privlačna za
turizem so tudi razgledišča: Grmada, Sv. Gregor, Hudi Konec, Stene Sv.
Ane in Bela stena, ter izvira Ribnice in Rakitnice s poplavnimi območji.
|
(4) V občini najdemo
tudi štiri turistične kmetije, med katerimi nudi največjo ponudbo
Turistična kmetija Oblak (Rigelj pri Ortneku). |
(5) Po hribovitih
območjih Velike in Male gore poteka Ribniška planinska pot, od Ribnice
do Dolenje vasi pa pot za gorsko kolo. Planinski domovi so na Sv. Ani,
pri Francetovi jami in pod Grmado. |
(6) V središču
naselja Ribnica je turistično informacijski center ter grajski kompleks
z muzejem in galerijo. Na Ribnico se navezuje vas Hrovača s Škrabčevo
domačijo urejeno v etnološki muzej in kulturno središče. |
(7) Obstoječi
športno-rekreacijski objekti in površine so namenjeni predvsem lokalnemu
prebivalstvu in zaenkrat še nimajo širšega turističnega značaja. Območje
ima več smučišč, ki pa so izrazito lokalnega pomena. V občini je tudi
več konjeniških centrov, največji je posestvo Ugar na robu Ribniške
doline, eden se nahaja pod gradom v Ortneku. |
(8) Turistične
dejavnosti se razvijajo na območju posestva Ugar, s številnimi vojaškimi
objekti, kjer se opušča območje za potrebe obrambe in na območju Jelenov
Žleb, kjer se spodbujajo oblike sonaravnega bivanja v naravnem okolju.
|
Na območju posestva
Ugar se nahajajo obstoječi vojaški objekti – skladišča streliva, katere
se bo rekonstruiralo in spremenilo v prenočitvene kapacitete. V območju
ni predvidena gradnja novih stavb, saj se za potrebe dejavnosti uporabi
obstoječe objekte, katerim se spremeni namebnost. |
Območje Jelenovega
Žleba se predvidi za gradnjo objektov s prenočitvenimi kapacitetami,
zasnovane kot specifične apartmajske enote v manjšem obsegu.
|
(9) Za potrebe
dejavnosti lovske zveze Ribnica in opravljanja dejavnosti lovstva so
predvideni trije lovski domovi, ki se nahajo na območju Male gore,
Rakitnice in Ortneka. |
34. člen |
Pri gradnji objektov,
ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja
voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja
mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih
naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je
potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno
strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne
prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati
objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine. |
II. 6. 2. 2 Posebna
območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
35. člen |
(prepoznavne
kvalitete prostora) |
(1) Za ohranjanje
krajinske privlačnosti celotnega osrednjega dela Ribniškega polja je
potrebno ohranjati kulturno krajino kot celoto in preprečevati opuščanje
obdelave in zaraščanje. S tem se ohranja visoka doživljajska vrednost
prostora. |
(2) Z urbanističnega
in arhitekturnega vidika imajo velik pomen vaška jedra – naselbinska
dediščina in pa arhitekturna dediščina, ki ponekod zaradi razvojne
zaostalosti območja izkazuje velike ambientalne kakovosti. Poleg
kulturnih spomenikov je zanimiv tudi dokaj obsežen fond ohranjene
stavbne dediščine – kozolcev, hiš, gospodarskih poslopij in celotnih
domačij. |
(3) Območje je znano
po dokaj edinstveni etnološki dediščini – tipična domača obrt je
suhorobarstvo, razširjeno pa je tudi lončarstvo. |
II. 6. 2. 3 Območja
za potrebe obrambe, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter zaščite in reševanja |
36. člen |
(območja za potrebe
obrambe) |
(1) Na območju občine
se nahajajo naslednja območja posebnega pomena za potrebe obrambe:
|
– Grmada nad Ortnekom
– območje izključne rabe, |
– VPS Ribnica –
območje možne izključne rabe, |
– Goriča vas –
območje možne izključne rabe. |
(2) Območja izključne
rabe prostora za potrebe obrambe so namenjena izključno za obrambne
potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev,
usposabljanje in delovanje vojske. |
(3) Območja možne
izključne rabe prostora za potrebe obrambe so primarno namenjena za
druge namene, vendar se jih lahko v primeru izrednega ali vojnega
stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za
usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe
v souporabi. |
37. člen |
(ocena ogroženosti za
posamezne nesreče) |
(1) Celotno območje
Občine Ribnica je uvrščeno v 7. stopnjo MCS lestvice. |
(2) Vsi objekti
zgrajeni po letu 1963, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji
objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo lahko
pride do porušitev posameznih objektov. V urbanih središčih lahko
pričakujemo veliko število poškodovanih ter veliko materialno škodo.
|
(3) Občina ima
izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres. |
(4) Večjih vodotokov
v občini zaradi kraškega površja ni, kljub temu ob večjih padavinah
podzemne vode hitro naraščajo in poplavljajo. Življenje ljudi ni
neposredno ogroženo. |
(5) Občina ima
izdelan Načrt zaščite in reševanja za poplave. |
(6) V okviru Gasilske
zveze Ribnica deluje na območju občine 15 prostovoljnih gasilskih
društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je
pristojno Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica. Potencialno nevarni
objekt na območju občine je Skladišče naftnih derivatov Ortnek, Zavoda
RS za blagovne rezerve ter vodna pregrada Prigorica (suhi zadrževalnik
vode). |
(7) Hidrantno omrežje
v Občini Ribnica je potrebno vseskozi nadgrajevati in zagotavljati
ustrezne količine požarne vode. |
(8) Občina ima
izdelan Načrt zaščite in reševanja za požar, ter Načrt zaščite in
reševanja za požar v naravnem okolju. |
38. člen |
(zaščita in
reševanje) |
(1) Prva medicinska
pomoč se nudi prioritetno preko Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma
Ribnica. |
(2) V primeru potresa
bo občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.
|
(3) Občina bi uredila
sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva,
oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in
razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema
sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi
življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci
dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v
evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno
nastanitev. Evakuacijska zbirališča se uredijo v območju evakuacije
Prigorica – Inotherm, Dolenji vasi – Hrib, Rakitnici – Lovski dom, Blate
– Blate. Lokacije zasilnih bivališč so: Ribnica – Na Mlaki, Ribnica –
bivša vojašnica (stadion), Ribnica – rokometno igrišče, Dolenja vas –
rokometno igrišče, Ribnica – TVD Partizan, Ribnica – Športna dvorana.
|
(4) Sile in sredstva
za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, v
primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab za CZ
regije. |
(5) V primeru
naravnih in drugih nesreč so za pokop večjega števila ljudi predvidena
pokopališče v Hrovači, Prigorici in Velikih Poljanah. Za pokop in sežig
večjega števila živalskih trupel je, zaradi kraškega terena in glede na
Načrt zaščite, reševanje predvideno v Mestni Občini Ljubljana. Začasno
odlagališče nevarnih odpadkov v primeru naravnih in drugih nesreč je
predvideno v Mali in Veliki Gori, za deponijo ruševin pa se predvidi
območje južno od naselja Ribnica. |
39. člen |
(vojna grobišča) |
(1) V Občini Ribnica
se nahajajo naslednja prikrita vojna grobišča: |
– HROVAČA Grobišče
Brezno na Bašlju 2, lokacija: 45.7605 S, 14.7664 V, Brezno je bilo
evidentirano na podlagi zapisa jamarjev o najdbi človeških kosti.
|
– JELENDOL Grobišče
Jelendol, lokacija 45.6777 S, 14.7583 V, Grobišče 119 vaških stražarjev
iz ribniških zaporov, ki jih je VOS ustrelila oktobra 1943. Večina
prekopanih 4. 10. 1944 na vojaško pokopališče Hrovača. |
– JELENOV ŽLEB
Grobišče Brezno v Jelenovem Žlebu, lokacija 45.6865 S, 14.6639 V, V
brezno je med borbo s partizani spomladi 1943 padlo ali pa bilo vrženih
nekaj italijanskih vojakov. |
– OTAVICE: Grobišče
Otaviško svinjsko brezno, lokacija: 45.7328 S, 14.7876 V, Brezno je bilo
evidentirano na podlagi seznama jam dr. Andreja Mihevca s človeškimi
kostmi omenjenimi v katastru JZS. |
– RIBNICA Grobišče
Jama Žiglovica, lokacija: 45.7593 S, 14.7531 V, V jami Žiglovica naj bi
bilo pokopanih 14 oseb (domačinov iz vasi Prigorica, Žlebič in Struge),
ki so bili usmrčeni 28. julija 1942 leta. |
– ŠKRAJNEK Grobišče
Brezno pri Škrajneku, lokacija: 45.8081 S, 14.6819 V, Brezno je bilo
evidentirano na podlagi zapisa v Katastru JZS, po katerem bi brezno
lahko bilo grobišče, vendar v zapisniku ni navedb o človeških kosteh.
|
(2) V Občini Ribnica
se nahajajo naslednja vojna grobišča |
– Grčarice, lokacija:
45.6498 S, 14.754 V, Grčarice – 1 (451040241) gr.(01) krajevno
pokopališče grobišče kjer je pokopanih 21 padlih borcev |
– Hrovača, lokacija
45.7352 S, 14.7361 V, Ribnica – 2 (451040642) gr.(01) krajevno
pokopališče |
grobišče in spomenik
z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja |
– Prigorica,
lokacija: 45.7133 S, 14.7486 V, Prigorica – 1 (451040591) gr.(01)
krajevno pokopališče grobišče s ploščo in imeni padlih borcev v letih
1941–1945 |
– Rakitnica,
lokacija: 45.6912 S, 14.7563 V, Rakitnica – 1 (451040621) gr.(01)
krajevno pokopališče na pokopališču grobišče s ploščo padlim borcem v
letih 1941–1945 |
– Ribnica, lokacija
45.7357 S, 14.7235 V, Ribnica – 1 (451040641) gr.(01) izven pokopališča
grobišče s stebrom v spomin 33 padlim borcem NOV. |
(3) Pri posegih v
območja vojnih grobišč je potrebno upoštevati predpise s področja vojnih
grobišč. Na vojnih grobiščih je prepovedano: |
– spreminjati zunanji
videz grobišč v nasprotju s področnim zakonom, |
– poškodovati
grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, |
– izvajati vsako
drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v
nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
II. 6. 3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
40. člen |
(usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Širitve in
zmanjševanje stavbnih zemljišč sta zasnovana tako, da omogočata
doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledita usmeritvam za
razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. Prostorski razvoj
gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih
in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj
obstoječih naselij, pri čemer se daje prednost prenovi. V primeru, da so
izčrpane možnosti prenove naselij, se načrtuje notranji razvoj naselij,
ki ima prednost pred širjenjem na nova območja. Širitev naselij je
dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj
ni možen in če gre za zaokroževanje naselja. |
(2) Na račun širitve
stavbnih zemljišč se v manjši meri zmanjšujejo kmetijska zemljišča v
bližini naselij. Širitve predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na
račun slabših kmetijskih zemljišč. |
(3) Vodna zemljišča
ostajajo v enakem obsegu. |
(4) Gozdna zemljišča
ostajajo v enakem obsegu. |
(5) Del obstoječih
stavbnih zemljišč se zaradi neustreznih pogojev za gradnjo po namenski
rabi zemljišč vrne v kmetijska oziroma gozdna zemljišča. |
(6) Kot območja
drugih zemljišč se opredeli območja nadzemnega pridobivanja mineralnih
surovin in omočja zunaj naselja za potrebe obrambe. |
(7) Kmetijska
zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev
funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti
na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti. |
(8) Spreminjanje
kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene
pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne
infrastrukture ter turizma in rekreacije, kadar ni pričakovati bistveno
negativnih vplivov na funkcije gozdov. |
(9) Znotraj
sklenjenih območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom
spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso
mogoče. |
II. 6. 4
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
41. člen |
(usmeritve za
določitev prostorsko izvedbenih pogojev) |
(1) V poselitvenih
območjih prevladuje stanovanjska dejavnost. |
(2) V poselitvenih
območjih pretežno urbaniziranega območja se dovoljuje poselitev manjše
gostote, in sicer kot enostanovanjska gradnja z opredeljeno minimalnim
zemljiščem namenjenim za gradnjo. |
(3) Kjer je mogoče se
opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu,
za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V
ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo
(vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij. |
III. IZVEDBENI DEL |
III. 1 Splošne
določbe |
42. člen |
(vsebina izvedbenega
dela) |
(1) Izvedbeni del po
posameznih enotah urejanja prostora določa: |
– območja namenske
rabe prostora, |
– prostorske
izvedbene pogoje, |
– območja, za katera
se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu:
podrobnejši načrt). |
(2) Izvedbeni del je
potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov
in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih
objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri
drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi. |
(3) Poleg določb tega
izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi
namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih
določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki
določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in
soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru,
kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu. |
43. člen |
(stopnja natančnosti
mej) |
(1) Meje enot
urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na
podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov
različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000.
Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje
uporabljen topografski podatek. |
(2) Položajna
natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega
katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje
enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost
meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo
topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim
načrtom na območju obravnavane meje. |
(3) Drugi grafični
prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o
prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in
katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega
stanja v naravi. |
(4) V primerih, ko
zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih
podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v
naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti
postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim
se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim
aktom in stanjem v prostoru. |
(5) V primerih, ko je
za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen
topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega
katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se
lahko poda v obliki izvedenskega mnenja. |
44. člen |
(enote urejanja
prostora) |
(1) Območje
prostorskega načrta se deli na enote urejanja. |
(2) Enota urejanja se
označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in
zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka
podrobnejše namenske rabe prostora. |
(3) Primer zapisa
oznake enote urejanja: |
Ri_1 Ri – oznaka
funkcionalne enote, |
1 – zaporedna
številka enote znotraj funkcionalne enote. |
45. člen |
(funkcionalne enote) |
Enote urejanja se za
potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote. |
Preglednica 1:
Funkcionalne enote |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
| OZNAKA |
IME FUNKCIONALNE | NASELJA PO REGISTRU | |
|FUNKCIONALNE| ENOTE | PROSTORSKIH ENOT | |
| ENOTE
| | | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|OR
|Občina Ribnica |Odprti prostor, glavne | |
|
| |ceste in železnica | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Ri
|Ribnica |Ribnica | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Br
|Breg |Breg | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Gi
|Grič |Grič | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Dl
|Dolenji Lazi |Dolenji Lazi | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Za
|Zapuže |Zapuže | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Hr
|Hrovača |Hrovača | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Go
|Goriča vas |Goriča vas | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Ot
|Otavice |Otavice, Makoše | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Ne
|Nemška vas |Nemška vas | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Pr
|Prigorica |Prigorica, Zadolje | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Li
|Lipovec |Lipovec | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Do
|Dolenja vas |Dolenja vas | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Bl
|Blate |Blate, Kot pri Rakitnici | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Ra
|Rakitnica |Rakitnica | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Gr
|Grčarice |Grčarice, Jelendol, | |
|
| |Grčarske ravne, Jelenov | |
|
| |žleb | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Da
|Dane |Dane | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Ko
|Kot pri Ribnici |Kot pri Ribnici | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Sa
|Sajevec |Sajevec | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Ju
|Jurjevica |Jurjevica | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Bž
|Breže |Breže | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Su
|Sušje |Sušje | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Sl
|Slatnik |Slatnik | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Žl
|Žlebič |Žlebič | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|La
|Gorenji Lazi |Gorenji Lazi | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Sm
|Slemena |Sv. Gregor, Krnče, Andol, | |
|
| |Levstiki, Marolče, Junčje, | |
|
| |Grebenje, Črni Potok pri | |
|
| |Velikih Laščah, Vintarji, | |
|
| |Pugled pri Karlovici, | |
|
| |Perovo, Zadniki, Črnec – | |
|
| |del | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|So
|Sodražica |Črnec – del, Brinovščica, | |
|
| |Hojče, Greben, Hudi Konec, | |
|
| |Ortnek – del | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Pp
|Podpoljane |Dolenje Podpoljane, | |
|
| |Praproče, Maršiči, Pusti | |
|
| |Hrib, Gašpinovo, Rigelj pri| |
|
| |Ortneku, Zlati Rep, Gorenje| |
| |
|Podpoljane, Finkovo, | |
|
| |Bukovec pri Poljanah | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|Po
|Velike Poljane |Velike Poljane, Škrajnek, | |
|
| |Vrh pri Poljanah, Žukovo, | |
|
| |Ortnek, Dule | |
+------------+----------------------+---------------------------+ |
Imena funkcionalnih
enot, razen enote OR – Odprti prostor so identična z imeni naselij
oziroma z imeni katastrskih občin. |
46. člen |
(prostorski izvedbeni
pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
(1) Za vsako enoto
urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje.
Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
– splošne prostorske
izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju, |
– posebne prostorske
izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju in |
– podrobne prostorske
izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.
|
– podrobne prostorske
izvedbene pogoje za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov,
določene v Prilogi 1. |
(2) Splošni
prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen
če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji
določeno drugače. |
(3) Posebni
prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne
prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V
primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih,
veljajo posebni pogoji. |
(4) Za posamezno
enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih
izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni
prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne
oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni
prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo
podrobni pogoji. |
(5) Za enote
urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo
usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju. |
III. 2 Namenska raba
prostora |
47. člen |
(splošna določila o
namenski rabi prostora) |
(1) Vsaka enota
urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.
|
(2) V posameznih
območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni
dejavnosti, obsegati polovico (več kot 50 %)
vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te
omejitve. |
(3) Namenska raba
prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(4) Območje občine se
glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: |
– območja stavbnih
zemljišč, |
– območja kmetijskih
zemljišč, |
– območja gozdnih
zemljišč, |
– območja vodnih
zemljišč, |
– območja drugih
zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj
naselij za potrebe obrambe. |
(5) Vsa območja
osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za
območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo,
storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo)
je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo
gradnje. |
(6) Prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih
kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so
podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Posebni prostorski
izvedbeni pogoji. |
(7) Javne površine
oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne
vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC, PŽ in
PO), trgi, parki, pokopališča (ZP, ZK), športni parki in igrišča (oznaka
ZS) in druge urejene zelene površine (oznaka ZD). |
Preglednica 2: Prikaz
kategorij namenske rabe prostora |
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
|OBMOČJA
OSNOVNE |OBMOČJA PODROBNEJŠE |Podrobneje prikazana | |
|NAMENSKE
RABE |NAMENSKE RABE |podrobnejša namenska | |
| | |raba glede na | |
|
| |tipologijo gradnje | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|OBMOČJA
STAVBNIH |S – OBMOČJA STANOVANJ | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
| |SS – stanovanjske |SSs – urbana | |
| |površine |prostostoječa | |
| | |stanovanjska pozidava| |
| | +---------------------+ |
| | |SSv – urbana | |
| | |večstanovanjska | |
| | |pozidava | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| |SB – stanovanjske |SBv – večstanovanjske| |
| |površine za posebne |površine za posebne | |
| |namene |namene | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| |SK – površine |SKs – površine | |
| |podeželskega naselja |podeželskega naselja,| |
| | |mešano kmetije in | |
| | |stanovanjske hiše | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| | |SKg – površine | |
|
| |podeželskega naselja | |
| | |za gradnjo kmetijskih| |
| | |objektov | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| |SP – površine |SP – površine | |
| |počitniških hiš |počitniških hiš | |
| +---------------------------------------------+ |
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| |CU – osrednja območja |CU – osrednja območja| |
| |centralnih dejavnosti |centralnih dejavnosti| |
| +-----------------------+---------------------+ |
| |CD – druga območja |CDi – dejavnosti | |
| |centralnih dejavnosti |izobraževanja, vzgoje| |
| | |in športa | |
| | +---------------------+ |
| | |CDk – kulturna | |
| | |dejavnost, javna | |
| | |uprava, gasilski dom | |
|
| +---------------------+ |
| | |CDv – verski objekti | |
| | |s pripadajočimi | |
| | |ureditvami | |
| | +---------------------+ |
| | |CDo – trgovske, | |
| | |oskrbne, poslovno – | |
| | |storitvene, gostinske| |
| | |dejavnosti, manjša | |
| | |obrt | |
| +---------------------------------------------+ |
| |I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| | |IP – površine za | |
| | |industrijo | |
| | +---------------------+ |
| | |IG – gospodarske cone| |
| +---------------------------------------------+ |
| |B – POSEBNA OBMOČJA | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| | |BT – površine za | |
| | |turizem | |
| | +---------------------+ |
| | |BC – športni centri | |
| +---------------------------------------------+ |
| |Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| | |ZS – površine za | |
| | |oddih, rekreacijo in | |
| | |šport | |
|
| +---------------------+ |
| | |ZP – parki | |
| | +---------------------+ |
| | |ZD – druge urejene | |
| | |zelene površine | |
| | +---------------------+ |
| | |ZK – pokopališča | |
| +---------------------------------------------+ |
| |P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| | |PC – površine cest | |
| | +---------------------+ |
| | |PŽ – površine | |
| | |železnic | |
| | +---------------------+ |
| | |PO – ostale prometne | |
| | |površine | |
| +---------------------------------------------+ |
| |T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
| | |T – območja | |
| | |komunikacijske | |
| | |infrastrukture | |
|
+---------------------------------------------+ |
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| | |E – območja | |
| | |energetske | |
| | |infrastrukture | |
| +---------------------------------------------+ |
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| | |O – območja okoljske | |
| | |infrastrukture | |
| +---------------------------------------------+ |
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| | |A – površine | |
| | |razpršene poselitve | |
| | +---------------------+ |
| | |Ao – razpršena | |
| | |poselitev z omejeno | |
|
| |rabo | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|OBMOČJA |K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | |
|KMETIJSKIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
| | |K1 – najboljša | |
| | |kmetijska zemljišča | |
| | +---------------------+ |
| | |K2 – ostala kmetijska| |
| | |zemljišča | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|OBMOČJA
GOZDNIH |G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
| | |G – gozdna zemljišča | |
| | +---------------------+ |
| | |Gv – varovalni | |
| | |gozdovi | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|OBMOČJA
VODA |V – OBMOČJA VODA | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
| | |VC – celinske vode | |
|
| +---------------------+ |
| | |VI – vodna | |
| | |infrastruktura | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|OBMOČJA
DRUGIH |L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
| | |LN – površine | |
| | |nadzemnega | |
| | |pridobivalnega | |
| | |prostora | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
| |f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | |
| +-----------------------+---------------------+ |
| | |f – območja za | |
| | |potrebe obrambe zunaj| |
| | |naselij | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
III. 3 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji |
III. 3.1 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
48. člen |
(vrste dopustnih
gradenj) |
(1) Če ta odlok ali
drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Ribnica v
zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste
gradenj: |
– gradnja novega
objekta, |
– dozidava ali
nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, |
– rekonstrukcija,
|
– vzdrževanje
objekta, |
– odstranitev
objekta. |
(2) Gradnje novih
stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj
minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 62. člena tega
odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje
objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito
zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote
urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in
sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote
urejanja prostora. |
(3) Dozidave in
nadzidave se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50 %
osnovnega objekta. |
(4) Dotrajani
objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost
prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi
pridobljenega ustreznega dovoljenja. |
(5) Gradbeni odpadki
se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se
ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali
za urejanje je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza
in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega
materiala. |
49. člen |
(vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov) |
Nezahtevni in
enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja
vrsto objektov glede na namen. |
50. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov) |
(1) Spremembe
namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova
namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma
skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost
ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja
namembnosti celotnega območja. |
(2) Za vsako namensko
rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče
dejavnosti. |
(3) Spremljajoče
dejavnosti lahko dosegajo do 50 %
BTP posameznega objekta ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v
posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega
naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %
objekta. |
(4) Izključujoče
dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske
rabe ne sme umeščati. |
III. 3.2 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov |
51. člen |
(odmiki objektov od
sosednjih zemljišč in objektov) |
(1) Gradnja novih
zahtevnih, manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje
sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, če ni z regulacijskimi linijami
ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je
dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem
pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če
so zagotovljeni požarno varstveni predpisi. |
(2) Gradnja novih
nezahtevnih in enostavnih objektov, nad in pod terenom, mora biti od
meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi
linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače.
Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni
meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji
objekt, in če so zagotovljeni požarno varstveni predpisi. |
(3) Gradnja novih
gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel
oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.
|
(4) Če so odmiki
stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo
dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih
objektov, ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel.
|
(5) V primeru
odstranitve obstoječe stavbe in gradnjo nove stavbe na mestu poprej
odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni
stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljata.
|
(6) Če lastnika
sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških
parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta,
mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,25 m. Če je
sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2
m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. |
(7) Med javno
površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino
in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih)
mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko
vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže
oziroma izvoz iz nje. |
(8) Gradnja stavbe ob
meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če: |
– je način gradnje ob
meji zemljišča parcele značilen za naselje, |
– je taka gradnja
določena z regulacijskimi linijami, ali če |
– gre za koncept
tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje
bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, |
– je tako določeno v
podrobnejšem načrtu. |
(9) Na obrtnih,
proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje
sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m
široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik
od sosednje parcele 5 m oziroma skladen s soglasjem organa, pristojnega
za varstvo pred požarom. |
(10) Gradnja objektov
ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v
oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi
požarno-varnostni ukrepi in ukrepi pred nekontroliranim rušenjem dreves
v gozdnem robu skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe. |
III. 3.3 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
52. člen |
(določanje velikosti
objektov) |
(1) Merila za
določanje velikosti objektov opredeljujejo: |
FZ – Faktor
zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja
podrobnejših namenskih rab |
FI – Faktor izrabe
zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših
namenskih rab |
FP – Faktor gradbene
prostornine na zemljišču namenjenem za gradnjo |
DZP – Delež odprtih
zelenih površin na zemljišču namenjenem za gradnjo |
V – pomeni določitev
višine stavb. |
(2) V skladu z
okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj
se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno
dejavnost. |
(3) Kadar za gradnjo
višina objektov s tem prostorskim načrtom ni natančno določena, je
dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina slemena
najvišjega objekta na območju v oddaljenosti do 50 m od zemljišča
namenjenega za gradnjo novogradnje. |
(4) Velikost
rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi
meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje. |
(5) Kadar je
obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega gradnji (FI)
večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo,
določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne
le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov
in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne
zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih
objektov pod nivojem terena. |
(6) Kadar je s tem
prostorskim načrtom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o
obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in DZP. Kadar pa s
tem prostorskim načrtom višina objektov ni določena oziroma je določena
kot dopustna višina, se FI, FZ, DZP in FP uporabljajo v skladu s
podrobnimi določbami tega odloka za enoto urejanja. |
53. člen |
(dopustna izraba
prostora) |
(1) Zahtevana
absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni
rabi prebivalcev območja enote urejanja prostora in zagotavljajo
kvaliteto bivanja, mora zavzemati minimalno 10 %
bruto celotne površine enote urejanja prostora. |
Preglednica 3: Faktor
izrabe, faktor zazidanosti in delež zelenih površin |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|Podrobnejša
namenska raba |Faktor |Faktor |Delež | |
| |izrabe (FI) |zazidanosti |zelenih | |
| | |(FZ ) |površin | |
| | | |(DZP) | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|SSs –
prostostoječa |0,5 |0,3 |10 | |
|stanovanjska
pozidava | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|SSv –
urbana |1 |0,45 |20 | |
|večstanovanjska
pozidava | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|SKs –
površine |0,6 |0,4 |15 | |
|podeželskega
naselja | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|SKg –
površine |0,6 |0,2 |/ | |
|gospodarskih
objektov | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|SP – površine
počitniških |0,15 |0,15 |/ | |
|objetov | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|SB–
stanovanjske površine |1,1 |0,5 |20 | |
|za posebne
namene | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|A – površine
razpršene |0,8 |0,3 |10 | |
|poselitve | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|Ao – površine
razpršene |/ |0,3 |10 | |
|poselitve z
omejeno rabo | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|IP – površine
za |0,8 |0,65 |10 | |
|industrijo | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|IG –
gospodarske cone |0,8 |0,65 |10 | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|CU – osrednja
območja |1,5 |0,8 |5 | |
|centralnih
dejavnosti | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|CDv – verski
objekti s |0,9 |/ |/ | |
|pripadajočimi
ureditvami | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|CDi –
dejavnosti |0,8 |0,4 |20 | |
|izobraževanja,
vzgoje in | | | | |
|športa | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|CDk – kulturna
dejavnost, |0,8 |/ |5 | |
|javna uprava,
gasilski | | | | |
|dom,
mlin | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|CDo – trgovske,
oskrbne, |/ |0,4 |10 | |
|poslovno –
storitvene, | | | | |
|gostinske
dejavnosti, | | | | |
|manjša
obrt | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|BC – športni
centri |/ |0,3 |20 | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|BT – površine
za turizem |/ |0,3 |20 | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|ZK –
pokopališča |/ |0,2 |20 | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|E – območja
energetske |/ |0,9 |/ | |
|infrastrukture | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|O – območja
okoljske |/ |0,9 |/ | |
|infrastrukture | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|f – območja za
potrebe |/ |0,9 |/ | |
|obrambe zunaj
naselij | | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
(2) Odstopanja od
faktorjev FI in FZ določenih v prejšnjem odstavku, so dopustna, če gre
za rekonstrukcijo objekta. |
III. 3.4 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
54. člen |
(tipologija objektov) |
Preglednica 4:
Objekti glede na tip zazidave |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|Označba|Tip
objekta |Opis tipa |Fasade |Strehe | |
|tipa
|oziroma |objekta oziroma | | | |
|objekta|zazidave |zazidave |
| | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|AE |nizki
prosto |• prosto stoječa|– elementi na |naklon | |
|
|stoječ |stavba, ki se z |fasadah so osno|strehe je | |
|
|objekti |nobeno stranico |simetrično |30–45°; | |
|
| |v medsebojnem |razporejeni; |dovoljene | |
|
| |razmaku vsaj 4 m|oblikovanje in |so | |
| |
|ne stika s |horizontalna |dvokapnice, | |
|
| |sosednjimi |ter vertikalna |30 % strehe | |
|
| |stavbami, |členitev fasad,|je lahko | |
|
| |višinski gabarit|strukturiranje |drugačnega | |
|
| |do 3 etaže |in postavitev |naklona in | |
|
| |(P+1+M) |fasadnih |oblike. Na | |
|
| |razmerje1:1,4 |odprtin in |strehah je | |
|
| |• eno- oziroma |oblikovanje |dovoljena | |
|
| |dvostanovanjska |drugih fasadnih|uporaba | |
|
| |stavba |elementov naj |frčad, | |
|
| |(prostostoječa |bo usklajeno s |strešnih
| |
|
| |stavba, ki se z |tradicionalnimi|oken in | |
|
| |nobeno stranico |objekti; |zatrepov v | |
|
| |v medsebojnem |– s prizidki je|skupni v | |
|
| |razmaku vsaj 4 m|treba |velikosti | |
|
| |ne stika s |zagotoviti |največ 20 % | |
|
| |sosednjimi |skladnost |celotne | |
|
| |stavbami, |celotne podobe |strehe. Več | |
|
| |višinski gabarit|objekta; |kapne | |
|
| |do 3 etaže |– fasade so |(štirikapne) | |
|
| |(P+1+M) |lahko |strehe so | |
|
| |razmerje1:1,4 |horizontalno in|dovoljene v | |
|
| | |vertikalno |primeru, | |
| |
| |členjene, |kadar je | |
|
| | |odprtine naj |smiselno | |
|
| | |bodo praviloma |optično | |
|
| | |pokončne |zmanjšanje | |
|
| | |oblike; |volumna | |
|
| | |– fasade so |stavbe in | |
|
| | |lahko tudi |kadar to | |
|
| | |lesene in |zahteva | |
|
| | |obložene s |lokacija | |
|
| | |kamnom; pri |(npr. | |
|
| | |lesenih fasadah|vogalna | |
|
| | |naj se uporabi |stavba | |
|
| | |rezan les; |ipd.); | |
|
| | |– detajli na |– dovoljeni | |
|
| | |objektih naj |so čopi in | |
|
| | |bodo v območjih|frčade ki | |
|
| | |ohranjenih |morajo biti | |
|
| | |tradicionalnih |usklajeni z | |
|
| | |objektov |naklonom | |
|
| | |tradicionalni. |osnovne | |
|
| | | |strehe; | |
| |
| | |– kritina | |
|
| | | |ne sme biti | |
|
| | | |trajno | |
|
| | | |bleščeča; | |
|
| | | |– za | |
|
| | | |objekte, ki | |
|
| | | |niso | |
|
| | | |namenjeni | |
|
| | | |bivanju so | |
|
| | | |na celotnem | |
|
| | | |območju | |
|
| | | |občine | |
|
| | | |dovoljene | |
|
| | | |tudi ravne | |
|
| | | |strehe; | |
|
| | | |– strehe so | |
|
| | | |lahko tudi | |
|
| | | |drugačnih | |
|
| | | |oblik če se | |
|
| | | |skladajo s | |
|
| | | |tipologijo | |
|
| | | |sosednjih | |
|
| | | |legalno | |
|
| | | |zgrajenih | |
|
| | | |objektov; | |
|
| | | |– dovoljena | |
|
| | | |je | |
|
| | | |namestitev | |
|
| | | |sončnih | |
|
| | | |kolektorjev | |
| |
| | |in sončnih | |
|
| | | |celic. | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|AV
|visoki |Prosto stoječ |– elementi na |– naklon | |
|
|prosto |objekt, ki se z |fasadah so osno|strehe je | |
|
|stoječi |nobeno stranico |simetrično |30–45°; | |
|
|objekti |ne stika s |razporejeni; |dovoljene | |
|
| |sosednjimi |oblikovanje in |so | |
|
| |objekti, |horizontalna |dvokapnice, | |
|
| |višinski |ter vertikalna |ter ravne | |
|
| |gabarit , |členitev fasad,|strehe, 30 | |
|
| |višinski gabarit|strukturiranje |% strehe je | |
|
| |do 6 etaž (P+4);|in postavitev |lahko | |
|
| |(stolpiči, vila |fasadnih |drugačnega | |
|
| |bloki, poslovni |odprtin in |naklona in | |
|
| |objekti) |oblikovanje |oblike. Na | |
|
| | |drugih fasadnih|strehah je | |
|
| | |elementov naj |dovoljena | |
|
| | |bo usklajeno s |uporaba | |
|
| | |tradicionalnimi|frčad, | |
|
| | |objekti; |strešnih | |
|
| | |– s prizidki je|oken in | |
|
| | |treba |zatrepov v | |
|
| | |zagotoviti |skupni v | |
|
| | |skladnost |velikosti | |
|
| | |celotne podobe |največ 20 % | |
|
| | |objekta; |celotne | |
|
| | |– fasade so |strehe. Več | |
|
| | |lahko |kapne | |
|
| | |horizontalno in|(štirikapne) | |
|
| | |vertikalno |strehe so | |
|
| | |členjene, |dovoljene v | |
|
| | |odprtine naj |primeru, | |
|
| | |bodo praviloma |kadar je | |
|
| | |pokončne |smiselno | |
|
| | |oblike; |optično | |
|
| | |– fasade so |zmanjšanje | |
|
| | |lahko delno |volumna | |
| |
| |tudi lesene in |stavbe in | |
|
| | |obložene s |kadar to | |
|
| | |kamnom; pri |zahteva | |
|
| | |lesenih fasadah|lokacija | |
|
| | |naj se uporabi |(npr. | |
|
| | |rezan les; |vogalna | |
|
| | |– detajli na |stavba | |
|
| | |objektih naj |ipd.); | |
|
| | |bodo v območjih|– dovoljeni | |
|
| | |ohranjenih |so čopi in | |
|
| | |tradicionalnih |frčade, ki | |
|
| | |objektov |morajo biti | |
|
| | |tradicionalni. |usklajeni z | |
|
| | | |naklonom | |
|
| | | |osnovne | |
|
| | | |strehe; | |
|
| | | |– kritina | |
|
| | | |ne sme biti | |
|
| | | |trajno | |
|
| | | |bleščeča; | |
|
| | | |– za | |
| |
| | |objekte, ki | |
|
| | | |niso | |
|
| | | |namenjeni | |
|
| | | |bivanju so | |
|
| | | |na celotnem | |
|
| | | |območju | |
|
| | | |občine | |
|
| | | |dovoljene | |
|
| | | |tudi ravne | |
|
| | | |strehe. | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|BV
|visoki |podolgovati |– elementi na |naklon | |
| |podolgovatiobjekti|objekt,
višinski|fasadah so osno|strehe je | |
|
| |gabarit do 6 |simetrično |30–45°; | |
|
| |etaž (P+4); |razporejeni; |dovoljene | |
|
| |(bloki, poslovne|oblikovanje in |so | |
|
| |palače) |horizontalna |dvokapnice, | |
|
| | |ter vertikalna |ter ravne | |
|
| | |členitev fasad,|strehe, 30 | |
|
| | |strukturiranje |% strehe je | |
|
| | |in postavitev |lahko | |
|
| | |fasadnih |drugačnega | |
|
| | |odprtin in |naklona in | |
|
| | |oblikovanje |oblike. Na | |
|
| | |drugih fasadnih|strehah je | |
|
| | |elementov naj |dovoljena | |
| |
| |bo usklajeno s |uporaba | |
|
| | |tradicionalnimi|frčad, | |
|
| | |objekti; |strešnih | |
|
| | |– s prizidki je|oken in | |
|
| | |treba |zatrepov v | |
|
| | |zagotoviti |skupni v | |
|
| | |skladnost |velikosti | |
|
| | |celotne podobe |največ 20 % | |
|
| | |objekta; |celotne | |
|
| | |– fasade so |strehe. Več | |
|
| | |lahko |kapne | |
|
| | |horizontalno in|(štirikapne) | |
|
| | |vertikalno |strehe so | |
|
| | |členjene, |dovoljene v | |
| |
| |odprtine naj |primeru, | |
|
| | |bodo praviloma |kadar je | |
|
| | |pokončne |smiselno | |
|
| | |oblike; |optično | |
|
| | |– fasade so |zmanjšanje | |
|
| | |lahko delno |volumna | |
|
| | |tudi lesene in |stavbe in | |
|
| | |obložene s |kadar to | |
|
| | |kamnom; pri |zahteva | |
|
| | |lesenih fasadah|lokacija | |
|
| | |naj se uporabi |(npr. | |
|
| | |rezan les; |vogalna | |
|
| | |– detajli na |stavba | |
|
| | |objektih naj |ipd.); | |
|
| | |bodo v območjih|– dovoljeni | |
|
| | |ohranjenih |so čopi in | |
|
| | |tradicionalnih |frčade; | |
|
| | |objektov |– kritina | |
|
| | |tradicionalni. |ne sme biti | |
|
| | | |trajno | |
|
| | | |bleščeča; | |
|
| | | |– za | |
|
| | | |objekte, ki | |
|
| | | |niso | |
|
| | | |namenjeni | |
|
| | | |bivanju so | |
|
| | | |na celotnem | |
| |
| | |območju | |
|
| | | |občine | |
|
| | | |dovoljene | |
|
| | | |tudi ravne | |
|
| | | |strehe. | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|C
|kmetijsko- |objekti za | |dvokapna | |
|
|gospodarski |shranjevanje | |streha z | |
|
|objekti |kmetijske | |naklonom od | |
|
| |mehanizacije in | |33–45 | |
| |
|kmetijskih | |stopinj, – | |
|
| |pridelkov ter | |dovoljena | |
|
| |objekti za rejo | |je | |
|
| |živali (hlevi, | |namestitev | |
|
| |svinjaki, | |sončnih | |
|
| |seniki, skednji,| |kolektorjev | |
|
| |kozolci, kašče, | |in sončnih | |
|
| |hrami in drugi | |celic. | |
|
| |podobni objekti)| | | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|D
|nizki |• prosto stoječa|– elementi na |– dvokapna | |
|
|podolgovati |stavba |fasadah so osno|streha z | |
| |objekti
z |podolgovatega |simetrično |naklonom od | |
|
|dvokapno |tlorisa – |razporejeni; |33–45 | |
|
|streho |razmerja1:1,7 in|oblikovanje in |stopinj, – | |
|
| |stavbnega |horizontalna |dovoljeni | |
|
| |volumna, |ter vertikalna |so čopi in | |
|
| |• eno-oziroma |členitev fasad,|frčade | |
|
| |dvostanovanjska |strukturiranje |– kritina | |
|
| |stavba (prosto |in postavitev |ne sme biti | |
|
| |stoječa stavba |fasadnih |trajno | |
|
| |podolgovatega |odprtin in |bleščeča; | |
|
| |tlorisa – |oblikovanje |– dovoljena | |
|
| |razmerja1:1,7 in|drugih fasadnih|je | |
|
| |stavbnega |elementov naj |namestitev | |
|
| |volumna |bo usklajeno s |sončnih | |
|
| | |tradicionalnimi|kolektorjev | |
|
| | |objekti; |in sončnih | |
|
| | |– s prizidki je|celic. | |
|
| | |treba | | |
|
| | |zagotoviti | | |
|
| | |skladnost | | |
|
| | |celotne podobe | | |
|
| | |objekta; | | |
|
| | |– fasade so | | |
|
| | |lahko | | |
|
| | |horizontalno in| | |
|
| | |vertikalno | | |
|
| | |členjene, | | |
|
| | |odprtine naj | | |
|
| | |bodo praviloma | | |
|
| | |pokončne | | |
|
| | |oblike; | | |
|
| | |– fasade so | | |
|
| | |lahko tudi | | |
|
| | |lesene in | | |
|
| | |obložene s | | |
|
| | |kamnom; pri | | |
|
| | |lesenih fasadah| | |
|
| | |naj se uporabi | | |
|
| | |rezan les; | | |
|
| | |– detajli na | | |
|
| | |objektih naj | | |
|
| | |bodo v območjih| | |
|
| | |ohranjenih | | |
|
| | |tradicionalnih | | |
|
| | |objektov | | |
|
| | |tradicionalni. | | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|E
|objekti |pritlični ali |oblikovanje in |– za | |
|
|velikega |nadstropni |horizontalna |objekte, ki
| |
|
|merila |objekti velikih |ter vertikalna |mejijo na | |
|
| |razponov, |členitev fasad |mestni | |
|
| |namenjene |ter |javni | |
|
| |proizvodnim |strukturiranje |prostor, se | |
|
| |dejavnostim, |fasadnih |dovolijo | |
|
| |športu in |odprtin in |strehe, | |
|
| |posebnim |drugih fasadnih|usklajene s | |
|
| |dejavnostim, kot|elementov naj |kakovostnimi | |
|
| |so nakupovalna |bodo enostavni |obstoječimi | |
|
| |središča, |in poenoteni po|objekti ob | |
|
| |sejmišča in |celi fasadi, |tem javnem | |
|
| |zabaviščni parki|nizu, kareju |mestnem | |
| |
| |oziroma |prostoru. | |
|
| | |območju; |Dovolijo se | |
|
| | |– zagotovi se |odstopanja | |
|
| | |sodobno |in novosti, | |
|
| | |oblikovanje |če se s tem | |
|
| | |fasad |doseže novo | |
|
| | |(enostavnejše |urbanistično | |
|
| | |členitve fasad,|- | |
|
| | |uporaba lesa, |arhitekturno | |
|
| | |kovine, stekla |kakovost; | |
|
| | |in drugih |– za | |
|
| | |sodobnih |objekte | |
|
| | |materialov, |znotraj | |
|
| | |uporaba |industrijskega| |
|
| | |izrazitejših |kompleksa | |
|
| | |fasadnih barv |se dovolijo | |
|
| | |kot poudarkov);|vse vrste | |
|
| | |– fasade stavb,|streh, | |
|
| | |ki mejijo na |vendar naj | |
|
| | |javni prostor, |bodo po | |
|
| | |naj bodo |enem | |
|
| | |oblikovane kot |kompleksu | |
|
| | |glavne in |poenotene; | |
| |
| |mestotvorne |– za | |
|
| | |fasade, z |objekte | |
|
| | |njihovim |večjih | |
|
| | |oblikovanjem |dimenzij se | |
|
| | |naj se |priporočajo | |
|
| | |zagotavljajo |ravne lahko | |
|
| | |kakovostni |pa tudi | |
|
| | |ambienti. |enokapne | |
|
| | | |strehe | |
|
| | | |majhnega | |
|
| | | |naklona; | |
|
| | | |– dovoljena | |
|
| | | |je | |
|
| | | |namestitev | |
|
| | | |sončnih | |
|
| | | |kolektorjev | |
|
| | | |in sončnih | |
|
| | | |celic; | |
|
| | | |– dovoljena | |
|
| | | |je kritina | |
|
| | | |v črni, | |
|
| | | |sivi, temni | |
|
| | | |sivi, | |
|
| | | |opečni ali | |
|
| | | |temno rjavi | |
|
| | | |barvi. | |
|
| | | |Kritina ne | |
|
| | | |sme biti | |
|
| | | |trajno | |
|
| | | |bleščeča. | |
|
| | | |Dovoljeno | |
|
| | | |je | |
|
| | | |odstopanje | |
|
| | | |od teh barv | |
|
| | | |v primeru | |
|
| | | |ravnih | |
|
| | | |streh. | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|F
|tehnološki |proizvodni |– oblikovanje |– dovoljene | |
|
|objekti |objekti, silosi,|in horizontalna|so ravne | |
|
| |cisterne, |ter vertikalna |strehe | |
|
| |infrastrukturni |členitev fasad |– za | |
|
| |objekti s |ter |objekte, | |
|
| |svojstvenim |strukturiranje |znotraj | |
|
| |oblikovanjem: |fasadnih |industrijskega| |
|
| |elektrarna, |odprtin in |kompleksa | |
| |
|čistilna |drugih fasadnih|se dovolijo | |
|
| |naprava, |elementov naj |vse vrste | |
|
| |transformatorska|bodo enostavni |streh, | |
|
| |postaja, vodna |in poenoteni po|vendar | |
|
| |črpalka, |celi fasadi, |morajo biti | |
|
| |separacija, |nizu, kareju |poenotene; | |
|
| |betonarna in |oziroma |– dovoljena | |
|
| |drugi podobni |območju; |je | |
|
| |objekti |– zagotovi se |namestitev | |
|
| | |sodobno |sončnih | |
|
| | |oblikovanje |kolektorjev | |
|
| | |fasad |in sončnih | |
|
| | |(enostavnejše |celic; | |
|
| | |členitve fasad,|– dovoljena | |
|
| | |uporaba lesa, |je kritina | |
|
| | |kovine, stekla |v črni, | |
|
| | |in drugih |sivi, temni | |
|
| | |sodobnih |sivi, | |
|
| | |materialov, |opečni ali | |
|
| | |uporaba |temno rjavi | |
|
| | |izrazitejših |barvi. | |
|
| | |fasadnih barv |Kritina ne | |
|
| | |kot poudarkov);|sme biti | |
|
| | |– fasade stavb,|trajno | |
|
| | |ki mejijo na |bleščeča. | |
|
| | |javni prostor, |Dovoljeno | |
|
| | |naj bodo |je | |
|
| | |oblikovane kot |odstopanje | |
|
| | |glavne in |od teh barv | |
|
| | |mestotvorne |v primeru | |
|
| | |fasade, z |ravnih | |
|
| | |njihovim |streh. | |
|
| | |oblikovanjem | | |
|
| | |naj se | | |
|
| | |zagotavljajo | | |
|
| | |kakovostni | | |
|
| | |ambienti. | | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|G
|svojstveni |posamezni objekt| |– na | |
|
|objekt |ali skupina | |posamičnih | |
|
| |objektov s | |dominantnih | |
|
| |svojevrstno | |objektih | |
|
| |oblikovno in | |ali | |
|
| |zazidalno | |zaključenih | |
|
| |zasnovo (cerkve,| |celotah | |
|
| |šole, vrtci, | |objektov | |
|
| |poslovni objekti| |(primer: | |
|
| |in objekti, ki | |cerkev, | |
|
| |jih ne moremo | |samostan, | |
|
| |umestiti med | |proštija, | |
|
| |druge objekte iz| |sodišče) je | |
|
| |tega člena) | |dovoljen | |
|
| | | |drugačen | |
|
| | | |naklon | |
|
| | | |strešine in | |
|
| | | |kritine z | |
|
| | | |bakreno ali | |
|
| | | |drugo | |
|
| | | |pločevino | |
|
| | | |ustrezne | |
|
| | | |barve; | |
|
| | | |– dovoljena | |
|
| | | |je | |
|
| | | |namestitev | |
|
| | | |sončnih | |
|
| | | |kolektorjev | |
|
| | | |in sončnih | |
|
| | | |celic. | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
55. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov) |
(1) Pri dozidavi in
nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba
usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.
|
(2) Pri arhitekturnem
oblikovanju v vseh enotah urejanja je treba upoštevati oblikovne
značilnosti objektov v neposredni okolici. Posegi v prostor morajo
ustvarjati oblikovno enovitost in se vključevati v naselje, in sicer po:
|
– zasnovi izrabe
zemljišča, |
– odmiku od sosednjih
objektov, |
– sestavi osnovnih
stavbnih mas, |
– višini in gradbeni
črti, |
– naklonu streh in
barvi kritine, |
– smeri slemen,
|
– razmerju fasad in
orientaciji dostopov. |
(3) Pri vzdrževalnih
delih in drugih posegih na obstoječih objektih tipa AV in BV je potrebno
upoštevati naslednja pravila: |
– dopustna je
zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo
določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za
celoten objekt; |
– na fasadi objekta
niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata); |
– na podlagi enotnega
projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov,
postavitve senčil in klimatskih naprav. |
(4) Zasnova in
postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi
gradbeni črti ali ulici. |
(5) Tloris je lahko
lomljen ali sestavljen. V primerih večjih gradbenih mas, razen v
proizvodnih conah, je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase. Pri
določanju višine stavb je treba upoštevati vertikalen gabarit naselja,
tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe
sledi tlorisni zasnovi. Naklon, kritino in smeri slemen strehe je treba
prilagoditi splošni podobi naselja. |
(6) Cerkve, kapelice,
znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture
ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja. |
(7) Strehe morajo
biti krite s kritino opečnih barv poljubne obdelave. 30 %
strehe je lahko ravne. Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na
strehah objektov mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi
sestavni del strehe. |
(8) Fasade v območjih
stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v
zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi
neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je uporaba
naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega
kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter
zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene. |
56. člen |
(velikost, urejanje
in oblikovanje zelenih površin) |
(1) Območja zelenih
površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin,
naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene
površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in
oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni
minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za
postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.
|
(2) Faktor odprtih
zelenih površin vključuje najmanj 50 %
zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 %
tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko
tlakovanih površin tudi več, in sicer v primeru ureditve trga in
večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80 %.
|
(3) V stanovanjskih
objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo
najmanj 8 m² zelenih površin. |
(4) Površine za igro
mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro
večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva
velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2.
Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in
mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od
prometnic. |
(5) Zasaditev površin
je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin
mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
|
(6) Če zaradi
dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem
prostorskim načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče
število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi
pristojna občinska služba. |
(7) Kadar je zaradi
novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba
odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča
namenjenega gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo
prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje. |
(8) Ob izvajanju
gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na zemljišču namenjenem
gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih
dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih
in ostale vegetacije dreves: |
– v primeru
tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost
in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim
sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m,
|
– odmik podzemnih
komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m. |
(9) Ozelenitev
parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega
gradnji. |
(10) Število dreves,
ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo se lahko zmanjša
pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
|
(11) Obrežne drevnine
ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. |
57. člen |
(urejanje okolice
objektov) |
Višinske razlike na
zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se
višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m.
Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja
nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega
zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid
mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna. |
58. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest
in garaž) |
(1) Na vseh
zemljiščih namenjenih gradnji je potrebno poleg števila parkirnih mest,
določenih po normativih v Preglednici 5, za objekte oziroma dejavnosti
zagotoviti še najmanj 20 %
dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne
manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi
vplivi. |
(2) Pri objektih z
dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so
gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte,
kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na
funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem
zemljišču za več objektov skupaj. |
(3) Parkirišča pri
objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti locirana ob objektu ali za
njim in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m. |
(4) V enotah
urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se
pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju
v najbolj obremenjenem delu dneva. |
(5) Parkirna mesta in
garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse
ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso
dopustna. |
(6) Pri urejanju
parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi
zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe. |
(7) Parkirnih površin
in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo,
dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih
uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
(8) Parkirna mesta v
mestnem jedru Ribnica se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob
soglasju upravljavca javnih površin. |
Preglednica 5:
Parkirni normativi |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|DEJAVNOST
OZIROMA NAMENSKA RABA |ŠTEVILO PARKIRNIH MEST | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Stanovanja in
bivanje | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Enostanovanjske
stavbe in |3 parkirna mesta | |
|dvostanovanjske
stavbe (AE, D) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Večstanovanjske
stavbe |2 parkirna mesta na | |
| |stanovanje | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stanovanjske
stavbe za posebne |1 parkirno mesto na 3 | |
|namene (domovi
za ostarele, |postelje | |
|vzgojni
zavodi) | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Poslovno
trgovske dejavnosti | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe javne
uprave |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
| |uporabne površine | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe bank,
pošt, zavarovalnic |2 parkirni mesti na 30 m2 | |
|(pisarniški in
upravni prostori |uporabne površine | |
|ter druge
storitve) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Druge upravne
in pisarniške |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|stavbe(mešani
poslovni programi) |uporabne površine | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Trgovske stavbe
(trgovina lokalna |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|pod 500
m2) |uporabne površine, vendar ne| |
+----------------------------------+manj kot 5 parkirnih mest | |
|Trgovske stavbe
(trgovina z | | |
|neprehrambenimi
izdelki) | | |
+----------------------------------+ | |
|Trgovske stavbe
(nakupovalni | | |
|center do 2500
m2) | | |
+----------------------------------+ | |
|Trgovske stavbe
(nakupovalni | | |
|center nad 2500
m2) | | |
+----------------------------------+ | |
|Trgovske stavbe
(odprte in | | |
|pokrite
tržnice) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe za druge
storitvene |2 parkirni mesti na 30 m2 | |
|dejavnosti
(obrtno servisne |uporabne površine, vendar ne| |
|dejavnosti –
frizer, urar, |manj kot 3 parkirna mesta | |
|čistilnica,
fizioterapija, | | |
|avtopralnice,
lekarne …) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Trgovske stavbe
(večnamenski |2 parkirni mesti na 30 m2 | |
|trgovsko
zabaviščni, poslovni |uporabne površine | |
|centri) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Bencinski
servisi |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
| |prodajnih površin, vendar ne| |
| |manj kot 4 parkirna mesta | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Družbene
dejavnosti | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe za
kulturo in razvedrilo |1 parkirno mesto na 5 | |
|(gledališča,
koncertne hiše, |sedežev | |
|večnamenske
dvorane, kino, | | |
|galerija) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Muzeji in
knjižnice |1 parkirno mesto na 80 m2 | |
| |uporabne površine | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe za
opravljanje verskih |2 parkirni mesti na 30 m2 | |
|obredov |uporabne površine | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Športne
dejavnosti | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Športna igrišča
(stadion in pd.) |1 parkirno mesto na 100 m2 | |
| |površine igrišč, poleg tega | |
| |20 % parkirnih mest za | |
| |avtobuse, a ne manj kot 2 | |
|
|parkirni mesti za avtobuse | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Športne dvorane
s prostori za |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|gledalce |uporabne površine | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Športne dvorane
(večnamenske |1 parkirno mesto na 15 m2 | |
|dvorane,
pretežno namenjene |uporabne površine | |
|razvedrilu) (wellness,
| | |
|fizioterapija,
fitnes in pd.) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Športna igrišča
(javna kopališča) |1 parkirno mesto na 150 m2 | |
| |uporabne površine | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Posebne
dejavnosti | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Hotelske in
podobne stavbe za |1 parkirno mesto na 1 sobo | |
|kratkotrajno
nastanitev (hotel, | | |
|prenočišča,
penzioni) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Gostilne,
restavracije, |1 parkirno mesto na 6 | |
|točilnice,
bari |sedežev in 1 parkirno mesto | |
| |na tekoči meter točilnega | |
| |pulta, a ne manj kot 4 | |
| |parkirna mesta | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Druge gostinske
stavbe za |1 parkirno mesto na 10 | |
|kratkotrajno
nastanitev |postelj | |
|(mladinska
prenočišča) | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Družbene
dejavnosti | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe za
zdravstvo (bolnišnice) |1 parkirno mesto na 5 | |
| |postelj | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe za
zdravstvo (zdravstveni |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|dom, ambulante,
veterinarske |uporabne površine, a ne manj| |
|ambulante) |kot 4 parkirna mesta | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe za
zdravstvo (zavetišče za |1 parkirno mesto na 150 m2 | |
|živali) |uporabne površine, a ne manj| |
| |kot 4 parkirna mesta | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe za
izobraževanje (osnovne |2,5 parkirnih mest na | |
|šole) |učilnico | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe za
izobraževanje (srednje |2,5 parkirnih mest na | |
|šole) |učilnico | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Stavbe za
izobraževanje (vrtci) |2,5 parkirnih mest na | |
| |oddelek, | |
| |od tega 20 % za kratkotrajno| |
| |parkiranje | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Proizvodne
dejavnosti | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Obrt in
servisi |1 parkirno mesto na učilnico| |
| |na 20 m2 neto površine | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Industrijske
stavbe (do 200 m2) |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
| |uporabne površine, a ne manj| |
| |kot 2 parkirni mesti | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Industrijske
stavbe (nad 200 m2) |1 parkirno mesto na 50 m2 | |
| |uporabne površine | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Rezervoarji,
silosi in skladišča |1 parkirno mesto na 150 m2 | |
|(skladišča s
strankami) |uporabne površine | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Rezervoarji,
silosi in skladišča |ne manj kot 3 parkirna mesta| |
|(skladišča brez
strank) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Rezervoarji,
silosi in skladišča |1 parkirno mesto na 80 m2 | |
|(razstavni in
prodajni prostori) |uporabne površine | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Industrijske
stavbe (delavnice za |6 parkirnih mest na | |
|servis motornih
vozil) |popravljalno mesto | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Drugo | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Pokopališča |1 parkirno mesto na 600 m2 | |
| |uporabne površine, a ne manj| |
| |kot 10 parkirnih mest | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Drugi gradbeni
inženirski objekti |1 parkirno mesto na 600 m2 | |
|za šport,
rekreacijo in prosti |uporabne površine | |
|čas
(park) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Druge
nestanovanjske stavbe, ki |1 parkirno mesto na 50 m2 | |
|niso uvrščene
drugje (prevzgojni |uporabne površine | |
|domovi, zapori,
vojašnice, stavbe | | |
|za nastanitev
policistov, | | |
|gasilcev) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
|Postaje,
terminali, stavbe za |1 parkirno mesto na 50 m2 | |
|izvajanje
elektronskih |uporabne površine * | |
|komunikacij ter
z njimi povezane | | |
|stavbe (stavbe
in terminali na |*število parkirnih mest | |
|železniških in
avtobusnih |upošteva tudi značaj objekta| |
|postajah ter z
njimi povezane |in dostop do javnega prometa| |
|stavbe) | | |
+----------------------------------+----------------------------+ |
59. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih,
enostavnih in drugih objektov) |
(1) Oblikovanje
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– pomožni objekti
morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo, |
– nad vhodi v lokale
in pri izložbenih oknih objektov tipa AV in BV morajo biti markize pri
posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in
materialu, |
– urbana oprema na
območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno. |
(2) Drvarnice, ute in
enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo
biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 1,8 m. Materiali za gradnjo
ograj so lahko le: betonski podstavek do višine 0,5 m od kote raščenega
terena, nad betonskim podstavkom so lahko vertikalni oporni elementi iz
lesa ali kovine, polnila pa so lahko le žičnata ali lesena. |
Protihrupne ograje ob
cestah so lahko tudi iz drugih materialov. Oporni zidovi do višine 1,5 m
so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja
terena. |
(3) Kadar se v enoti
urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali
dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede
na namensko rabo in tip objekta. |
(4) Gradnja kioskov
za prodajo časopisov, do 20 m2, je dopustna na javnih površinah za pešce
in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z
javnih površin, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev. Druge
prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev.
Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih
površinah. |
(5) Začasne objekte
sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki
so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na
objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na
obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni
pogojem kot za trajne posege v prostor. Če se postavi začasni objekt na
javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri
soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba
objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v
kakšnem času. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine se
lahko taki objekti načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja
določenega območja. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas
postavljati tudi v območja kulturne dediščine. |
(6) Spominski in
sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni
tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in
preglednosti prometa. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine
je pred postavitvijo spominskih obeležij potrebno izdelati prostorsko
presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
|
(7) Klimatskih naprav
ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih
naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore,
v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatskih
naprav ni dovoljeno nameščati na fasade kulturnih spomenikov. Na objekte
kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le v primeru, da se na
podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
Po predhodni strokovni presoji se jih lahko namesti na podstrešje ali na
primeren prostor v notranjosti. |
(8) Elektro omarice,
omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih
napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma
niso nameščene na uličnih fasadah objektov. Sekundarno
telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se izogibajo objektom in
območjem kulturne dediščine; če ni druge rešitve, je možna postavitev na
njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če
pristojna služba za varovanje kulturne dediščine presodi, da to ne bi
imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo
pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne
postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve
in gradovi, ni sprejemljivo. |
(9) Zunanji rezervoar
za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne
potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti
za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni
plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih
objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne
manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim
predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje
lastnika sosednjega zemljišča. Rezervoar naj se ne postavlja v bližino
objektov kulturne dediščine. |
(10) Turistično in
drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati praviloma na javnih
površinah, izjemoma pa kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v
soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna
območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za
oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila
uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt.
Postavljanje transparentov v območjih kulturne dediščine ni dovoljeno,
izjemoma le na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu
oziroma naselju, ki pa ne smejo biti v smeri vedut na prostorske
dominante. |
(11) Gostinske vrtove
na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa
Občine Ribnica, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi
na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom,
morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in
priključeni na potrebne komunalne vode. |
(12) Gostinske vrtove
na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za
osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za
osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami
tega odloka. |
(13) Vsi elementi
opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru
intervencije lahko odstranijo. |
(14) Za zaščito pred
soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški,
izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo
biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz
nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne
dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali
odprtega prostora. |
60. člen |
(objekti in naprave
za oglaševanje) |
(1) Za območje Občine
Ribnica so opredeljeni objekti za oglaševanje v skladu z občinskim
predpisom o oglaševanju. |
(2) Objektov za
oglaševanje ni dopustno postavljati: |
– v območjih
kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, K2, G), |
– v območju
površinskih voda (oznaka VC), |
– v območjih površin
razpršene poselitve (oznaka A in Ao) ter |
– na zunanji strani
konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov. |
(3) Objektov za
oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati:
|
– v območjih
stanovanj (oznake SSs, SSv, SB, SK), |
– v osrednjih
območjih centralnih dejavnosti (oznaka CU), |
– v drugih območjih
centralnih dejavnosti (oznake CDi, CDo, CDk, CDv), |
– v območju prometnih
površin (oznake PC), |
– v območjih zelenih
površin (oznake ZS, ZP, ZD, ZK), |
– v posebnih območjih
(oznaka BC, BT), |
– na zemljiščih in
objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine in ohranjanja narave pa le s soglasjem organov, pristojnih za
varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
(4) Plakatne stebre
iz tretjega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih
površinah. |
(5) Objekti za
oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: |
– na gradbenih
ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
|
– na površinah, ki
niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev,
namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
|
(6) Oglaševanje za
lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na
parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in
površinah je dopustno oglaševati z: |
– napisom firme,
|
– znakom firme,
|
– nalepkami,
|
– zastavami in
|
– simboli firme,
izdelka, storitve in podobno. |
(7) Na zemljiščih in
objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine in ohranjanja narave je treba za oglaševanje za lastne potrebe
pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in
ohranjanje narave. |
(8) Objekte za
oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega prostorskega
načrta, je treba odstraniti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi
oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino
Ribnica. |
III. 3.5
Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
61. člen |
(velikost in oblika
zemljišča namenjenega za gradnjo) |
(1) Velikost
zemljišča namenjenega za gradnjo mora biti prilagojena namembnosti in
velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih
objektov in s konfiguracijo terena in mora upoštevati posestno mejo.
|
(2) Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo morata glede na lastnosti
predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem
prostorskem načrtu in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina
zemljišča namenjenega za gradnjo ob ulici mora biti prilagojena tipični
širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju. |
(3) Zemljišče
namenjeno za gradnjo mora biti v celoti vključeno v območje enote
urejanja, v kateri se gradi objekt. |
(4) Do vsake parcele
stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop z javne ceste. Za
druge objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi ob
upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta. |
(5) Pri določanju
zemljišča namenjenega za gradnjo objektov kmetije se upošteva tudi
medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in
potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. |
(6) Pred začetkom
gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %,
je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za
nekoherentna tla. |
(7) Parcelacija
zaradi gradnje GJI je dovoljena le v sklopu izvedbe programa opremljanja
stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati
obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter
njihove varovalne koridorje. |
(8) Minimalna
velikost zemljišča namenjenega za gradnjo enostanovanjskih stavb znaša
500 m². |
(9) Izjemoma je
gradnja novega objekta možna tudi na zemljišču, namenjenem za gradnjo
velikosti od 300 m² do 500 m², če je velikost zemljišča določena na
nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, ki je manjše
od 500 m², z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti parcelacije pod
pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred 1.
1. 2006. |
(10) Zemljišče
namenjeno za gradnjo stavb, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje
je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno
zemljiško parcelo. Ta določba ne velja za gradnjo kmetijskih stavb, ki
jih gradijo zasebna kmetijska gospodarstva in za gradnjo objektov
gospodarske javne infrastrukture. Sestavni del projektne dokumentacije
je tudi elaborat, ki prikazuje stanje novih parcel. |
(11) Če velikost
zemljišča namenjenega za gradnjo za predvideno novogradnjo oziroma
dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden
poseg v prostor ni dovoljen. |
(12) Določila o
minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše
parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že
predstavljajo parcele obstoječih objektov. |
(13) Ne glede na
zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje
javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega
infrastrukturnega objekta. |
III. 3.6 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
62. člen |
(obveznost gradnje na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
(1) Stavbno zemljišče
v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno: |
– če je v tej enoti
urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti
in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v
prostorskem aktu občine, ali |
– če je v prostorskem
aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge
gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih
programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
|
(2) Gradnja stavb je
dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(3) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na
neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb
zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. |
(4) V primeru iz
prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje
le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna
oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
|
(5) Opremljanje
stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom
opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva
gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske
javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba
zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo
podlage za odmero komunalnega prispevka. |
63. člen |
(predpisana obvezna
gospodarska javna infrastruktura) |
(1) Obvezna
gospodarska javna infrastruktura so: |
– objekti in omrežja
infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb
varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, |
– objekti in omrežja
infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb
po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev
obvezna, |
– objekti grajenega
javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne
površine. |
(2) Stavbna zemljišča
za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna
infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo,
odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto,
zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo. |
(3) Pri večjih
območjih načrtovane gradnje se prednostno načrtuje skupne sisteme
ogrevanja. |
64. člen |
(obveznost
priključevanja na komunalno opremo) |
(1) V posameznih
enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na
komunalno opremo sledeča: |
– obvezna
priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že
zgrajeno, |
– obvezna
priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje
zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, |
– obvezna
priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje
že zgrajeno, |
– obvezna
priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko
omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena. |
(2) Pri
priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila
sprejetega občinskega operativnega programa iz drugega odstavka 13.
člena tega odloka. |
65. člen |
(priključevanje
objektov na kanalizacijsko omrežje) |
(1) Komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati: |
– v javno
kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno
kanalizacijo, |
– neposredno v malo
komunalno čistilno napravo v območju, kjer priključitev na
kanalizacijsko omrežje ni mogoče oziroma na območjih, kjer odvajanje
odpadnih voda v javno kanalizacijo ni predpisano, |
– v nepretočne
troprekatne greznice na območju, kjer je predvidena izgradnja javne
kanalizacije in v primeru, ko gre za objekt z občasno uporabo (mrliške
vežice, vikendi). |
(2) V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za
prečrpavanje. |
(3) Če je več stavb
na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev
zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna
odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima
statusa javne kanalizacije in čistiti v mali komunalni čistilni napravi,
ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov
stavb. Razpršene individualne hiše pa morajo odvajati komunalno odpadno
vodo v samostojne male čistilne naprave ali v nepretočne troprekatne
greznice v primeru, ko gre za objekt z občasno uporabo (mrliške vežice,
vikendi). |
66. člen |
(priključevanje
objektov na vodovodno omežje) |
(1) Poselitveno
območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5
prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno
zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno
prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.
|
(2) Poselitveno
območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5
prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim ali več
vodovodi, ki jih upravljajo: |
– izvajalci javne
službe, če na oskrbovalnem območju posameznega vodovoda stalno prebiva
več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno
vodo presega 10 m³ pitne vode na dan, |
– upravljavci
zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso
izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. |
(3) Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se
oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je
vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z
manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan,
pod pogojem, da je vse v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno
vodo. |
67. člen |
(priključevanje
objektov na javne ceste) |
(1) Vsi zahtevni in
manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste.
Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne
ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega
organa, pristojnega za promet. |
(2) Vsaka novogradnja
mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča namenjenega za
gradnjo. Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je 3,5 m, do
skupine objektov pa 5 m. Širina cestišča, po kateri poteka javni promet,
znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki
se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za
promet. |
(3) Urgentni in
intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali
posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč. |
68. člen |
(varovalni pasovi
objektov gospodarske javne infrastrukture) |
(1) V varovalnih
pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov
in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na
podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega
omrežja. |
(2) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja
objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi
pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale. |
(3) Če so varovalni
pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih
predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva
določila drugih predpisov. |
(4) Širina varovalnih
pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno levo in desno od osi
posameznega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici
6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja. |
Preglednica 6:
Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|INFRASTRUKTURNO
OMREŽJE |ŠIRINA VAROVALNEGA | |
| |PASU | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Vodovod |3 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Kanalizacija |3 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Telekomunikacijski vodi s kabelskim |3 m | |
|razdelilnim
sistemom | | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Drugi vodi, ki
služijo namenu gospodarske|3 m | |
|javne
službe | | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:| | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |400 kV, 220
kV – nadzemni potek |40 m | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |400 kV –
podzemni potek |10 m | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |110 kV, 35
kV – nadzemni potek |15 m | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |110 kV in 35
kV – podzemni potek |3 m | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |10 ali 20 kV
– nadzemni potek |10 m | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |10 ali 20 kV
– podzemni potek |1 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Razdelilne
transformatorske postaje | | |
|nazivne
napetosti: | | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |400 kV in
220 kV |40 m | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |0,4
kV |2 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Plinovod z
obratovalnim tlakom: | | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |16 bar in
več |100 m | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |večji od 1
bar in manjši od 16 bar |30 m | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
| |manjši od 1
bar |5 m | |
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
69. člen |
(varovalni koridorji
in varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture) |
(1) V 2,5 m pasu na
vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je
prepovedano: |
– saditi rastline,
katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; |
– obdelovati
zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom
cevi; |
– postavljati opore,
namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
(2) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih
oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano
varstvo pred sevanjem, in sicer: |
– bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, |
– stanovanjskih
objektov, |
– objektov
vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, |
– objektov, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
|
– otroških igrišč in
javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene
za zadrževanje večjega števila ljudi. |
(3) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 Kv in več je na
obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih
objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
|
(4) Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki
so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v
elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba
pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne
vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s
predpisi. |
(5) V varovalnih
koridorjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja
objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja
v skladu s predpisi. |
(6) Širina varovalnih
koridorjev posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov merjeno
levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno
v Preglednici 7: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja.
|
Preglednica 7:
Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|INFRASTRUKTURNO
OMREŽJE |ŠIRINA VAROVALNEGA | |
| |KORIDORJA | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Vodovodno
omrežje dimenzije 700 mm in |5 m | |
|več | | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Kanalizacijsko
omrežje dimenzije 1400 mm |5 m | |
|in
več | | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Plinovodno
omrežje 10 barov in več |5 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
70. člen |
(varovalni pasovi
prometnih omrežij) |
(1) V varovalnih
pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v
skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi
pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni
pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja prometnega omrežja. |
(2) Če so varovalni
pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so
navedeni v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih
predpisov. |
(3) Širina varovalnih
pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna,
kot je navedeno v Preglednici 8: Varovalni pasovi prometne
infrastrukture. |
(4) Za vsako
nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno
predhodno v skladu z predpisom o varnosti v železniškem prometu in
predpisom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev
drevja in postavitev naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem
pasu ob industrijskem tiru in predpisa o nivojskih prehodih ceste preko
železniške proge pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni
dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture.
|
Preglednica 8:
Varovalni pasovi prometne infrastrukture |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|VRSTA PROMETNE
INFRASTRUKTURE |ŠIRINA VAROVALNEGA | |
| |PASU | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Glavna
cesta |25 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Regionalna
cesta |15 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Lokalna
cesta |4 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Javna
pot |2 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Železniška
proga |100 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|Industrijski
tir |80 m | |
+-----------------------------------------+---------------------+ |
71. člen |
(gradnja omrežij in
naprav gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Trase omrežij
komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne
koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih
porabnikov. |
(2) Gradnja omrežij
komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi
posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali
izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih
služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo
obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti,
premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali
urbanističnih zahtev. |
(3) Pri parcelaciji
in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne
in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni
so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere
ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
|
(4) Novozgrajena
javna infrastruktura v novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih
zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih kulturne dediščine in
vplivnih območjih kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in
elektroenergetske opreme graditi v podzemni izvedbi, razen če gre za
arheološko dediščino. V tem primeru naj vodi potekajo ob robovih
naselij, gozda, cest. |
(5) V območjih
stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja
komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni
izvedbi. |
(6) Omrežja in jaške
komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to
ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
|
(7) Na celotnem
poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne
opreme. |
(8) Globina podzemnih
komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati
normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je
treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
(9) Prečkanja
komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni
zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(10) Nadzemne
komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je
treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne na osrednjih prostorih
naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer
je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh
objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne. |
72. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnih površin) |
(1) Javne površine so
zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega načrta
dostopni vsem pod enakimi pogoji. |
(2) Javne površine so
predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki,
zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom. |
(3) Pri urejanju
javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih
dreves izjemoma dopustne. V naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma
značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena črta, ki je
obvezna pri vseh ureditvah in posegih. Pri urejanju javnih površin in
pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni
ali kulturnovarstveni status) izjemoma dopustne, po predhodno
pridobljenem naravovarstvenem ali kuturnovarstvenem soglasju pristojne
službe. |
73. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih površin in garažnih
stavb) |
(1) Parkirne površine
in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova
uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in
počitka v okoliških objektih in okolici. |
(2) Kadar podzemne
garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal,
ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno
urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško
igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd. |
(3) Parkirne površine
na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti.
Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti
po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. |
(4) Parkirne površine
in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti.
Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na
neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti
zagotovljeno možnost prezračevanja. |
(5) Pri urejanju
parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi
zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe. |
(6) Parkirne površine
in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo,
dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih
uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
74. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest ter gradnjo v varovalnih
pasovih cest) |
(1) Pri
rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za
pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne
poslabša. |
(2) Zagotoviti je
treba služnostne poti na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo izgubljene
ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki
zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih
primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t
osne obremenitve. |
(3) Manipulacijske
površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je
omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi
pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali
upravljavca ceste. |
(4) Urgentni in
intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni
neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih
dvorišč. |
(5) Na koncu ulic,
kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za
obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno
izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.
|
(6) V primeru ulic
brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje
snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za
morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti. |
(7) Za glavne
prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je
širina cestišča 5 m. Varovalni pas ob prometnici znaša 2 m od roba
cestišča. V varovalnem pasu je dovoljena gradnja ograj ali nameščanje
drugih ovir (živih mej ipd.), vendar le s soglasjem upravljavcem
prometnice. |
(8) Pločniki za pešce
se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij
proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam,
pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih
prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in
kolesarje. |
(9) Kolesarske steze
se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti
koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo
le-teh. |
75. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Vodovodno omrežje
mora poleg oskrbe s pitno vodo, zagotavljati tudi požarno varnost
objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo
biti praviloma nadtalni lomni, v primeru, ko pa to iz utemeljenih
razlogov ni mogoče pa se vgradijo podzemni. Hidrante je treba praviloma
umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali
pohodnih površin. |
(2) Vodohran mora
imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše
vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani. |
(3) Uporabniki
tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja
porabljene vode. |
76. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1) Komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, opremljenem z
javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z
ustrezno čistilno napravo. Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno
vodo in za padavinsko odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.
V območju vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za
komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeni v
vodotesni izvedbi, prav tako tudi male komunalne čistilne naprave ter
nepretočne troprekatne greznice. |
(2) Odvajanje in
čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih
utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se
izvaja v skladu s predpisi. |
(3) Zadrževalni
bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti v naseljih
izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z
zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena
mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je
dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z
zasaditvijo vegetacije. |
(4) Lokalne čistilne
naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem
robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste.
Čistilna naprava mora biti zavarovana. |
(5) Male čistilne
naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. V primeru
gradnje male komunalne čistilne naprave je potrebno zagotoviti ustrezno
čiščenje odpadne vode po veljavnem predpisu o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav. V vodovarstvenih
območjih za pitno vodo ali tekočo površinsko vodo mora biti zagotovljen
odvod očiščene vode v tla izven vodovarstvenega območja. Ustrezno
tehnično rešitev odvajanja očiščene vode v tla izven vodovarstvenega
območja je potrebno izdelati v postopku pridobivanja gradbenega
dovoljenja za gradnjo, predhodne projektne pogoje ter soglasje k rešitvi
pa poda pristojni organ. V primeru odvajanja očiščene vode v tla mora
biti možnost ponikanja izkazana s hidrogeološkim poročilom. Vsi
individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in
čiščenja odpadne vode. Male čistilne naprave morajo biti izvedene
podzemno v skladu s predpisi, razen če lokacija postavitve posega na
območje registrirane arheološke dediščine. Vsi individualni sistemi za
odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in
evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne
vode. Na območjih kulturne dediščine je območje postavitve potrebno
ponovno zatraviti, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho,
umaknjen na neizpostavljeno mesto. |
(6) Pri gradnji
objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode
s pozidanih in tlakovanih površin. Možnost ponikanja padavinskih voda na
zemljišču, namenjenem za gradnjo je potrebno izkazati z hidrogeološkim
poročilom. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno,
se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega
organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se
čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje
začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah
zemljišča namenjenega za gradnjo stavbe ali na parcelah večjega števila
stavb, h katerim pripadajo). V primeru, da se izkaže, da ponikanje
padavinskih voda ni možno in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter da ni možno zagotoviti odvoda
meteornih voda na drug ustrezen tehnični način, gradnja objekta do
izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih
odpadnih voda ni dovoljena. |
(7) Padavinske vode
iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na
javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
|
(8) Za objekte na
območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, in so
na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja
v njih, čisti v skupni ali individualni mali komunalni čistilni napravi,
ki je namenjena skupnemu ali individualnemu čiščenju komunalne odpadne
vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb. |
(9) V javno
kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v
stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE. |
(10) Pri gradnji
kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo in za padavinsko
odpadno vodo ter pri gradnji malih komunalnih čistilnih naprav ter
nepretočnih troprekatnih greznic je potrebno upoštevati določila predpis
o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ribnica. |
77. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja) |
(1) Omrežje
zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju
cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna
izvedba. Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni
izvedbi, razen v primeru, da gre za območje registrirane arheološke
dediščine. |
(2) Dopustne so
gradnja novih omrežij lokalnega pomena, obnove omrežja, postavitev
prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za
utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v
predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. |
(3) Za poseganja v
nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora pridobiti pogoje
in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod
posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja. Lokacija
postavitve naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to
ni možno pa naj bo čim manj opazna, umaknjena na rob in umaknjena iz
smeri vedut na prostorske dominante. |
(4) Predvidena je
gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja za zemeljski plin na
območju Občine Ribnica, povsod kjer bo gradnja ekonomsko upravičena in v
skladu z akti, ki urejajo področje javne službe distribucije zemeljskega
plina. Predvidena je navezava na prenosni plinovod iz Občine Ribnica. |
78. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1) Na območju Občine
Ribnica je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za
razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.
|
(2) Obstoječe
transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo
potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne
zmogljivosti. |
(3) Lokacije
transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno
dostopne. |
(4) Za zagotavljanje
novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne
elektroenergetske infrastrukture. |
(5) Izven urbanih
naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v nadzemni izvedbi ter
kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. V
urbanih naseljih se 20 kV in 0.4 kV omrežja gradi izključno v kabelski
izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski kanalizaciji. |
(6) Preostali razvoj
distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine
Ribnica bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti
od nadaljnjega razvoja občine. |
(7) Transformatorske
postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih
naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu.
Na območju Občine Ribnica je predvidena izgradnja dvaindvajsetih TP
20/0,4 kV in dveh TP 1/0,4 kV v okviru novogradenj na distribucijskem
omrežju. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj
ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno
soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet. |
(8) Dopustna je
rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV
in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v
napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV,
če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
|
(9) Pri novogradnjah
ali rekonstrukcijah zračnih elektroenergetskih vodov je treba zagotoviti
ukrepe za varstvo velikih prostoživečih vrst ptic (štorklje, sove,
ujede), ki posedajo na drogove: izolatorji morajo biti obrnjeni navzdol
(viseči) oiroma oblikovani tako, da ne pride do kratkega stika ali
posledičnega pogina ptic. |
(10) Za vsako
graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih
daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja. Za
novogradnje, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov,
namenjenih za stalno ali občasno bivanje ter za pomožne objekte, ki
posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih
daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da
niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to
določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
(11) Pri
projektiranju je potrebno upoštevati določila o tehničnih normativih za
graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne
razdalje skladno z določili s področja varstva pri delu. |
79. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1) Komunikacijsko
omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s
podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj
strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih
vodov. Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora
biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski
kanalizaciji, razen v primeru, da gre za poseg na območju registrirane
arheološke dediščine. |
(2) Mesto za
postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen
dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko
čezmerne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na
ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev,
bolnišnic itd. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso
presežene. |
(3) Pred izdajo
uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki je vir
sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s
katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in
življenjskega okolja. |
(4) Pri načrtovanju
objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s
področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter
naslednje usmeritve in pogoje: |
v enotah urejanja
prostora s podrobnejšo namensko rabo CDk, IG, K1, K2, G je dopustna
gradnja objektov mobilne telefonije kakor tudi gradnja prostostoječih
antenskih stolpov, |
objekte in naprave
mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v
obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
|
(5) Objekte in
naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v
prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. V
območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne postaje postavljene
na čim manj izpostavljenih mestih, umaknjene iz smeri vedut na
prostorske dominante. |
(6) Oblikovanje
objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim
prostora. Okolico teh objektov je potrebno ozeleniti. |
(7) Namestitev
objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni dovoljena.
Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le v primeru, da se na
podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo. |
80. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje
odpadkov) |
(1) Komunalne odpadke
je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno zbirati.
Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih
novogradnjah praviloma v objektu ali na zemljišču namenjenemu za
gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih pa mora biti
odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti. |
(2) Zbirno mesto za
komunalne odpadke pri individualnih hišah mora biti urejeno v skladu s
predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin. Zbirno
mesto za komunalne odpadke pri blokovnih naseljih mora biti zakrito in
nevpadljivo. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih
funkciji, strukturi naselja in krajini. Zbirno mesto mora biti dobro
prometno dostopen ter zunaj prometnih površin. |
(3) Zbiralnice
odpadkov so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine.
Zbiralnice odpadkov so praviloma razporejene tako, da zajemajo
gravitacijsko območje največ 300 prebivalcev. V primeru, da ni
alternativne rešitve, naj bodo zakriti in nevpadljivi. Priporočamo
uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in
krajini. |
(4) Zbirni center za
odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen v bližini naselja Ribnica.
Imeti mora najmanj vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je
lahko izveden tudi kot zaprt objekt. |
(5) Posebni odpadki
se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na
odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in
obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih
skladiščih. |
(6) Odjemna mesta za
odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako,
da so za okolje čim bolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in
enoten način odvoza odpadkov. |
(7) Odlaganaje
odpadkov mora biti povsod urejeno tako, da ne privablja medveda. |
III. 3.
7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
III. 3.
7. 1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine |
81. člen |
(dovoljeni posegi) |
Posegi, ki bi
razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino,
niso dovoljeni. |
82. člen |
(naravni spomeniki,
naravne vrednote in varovana območja narave) |
(1) Območja naravnih
vrednot, ekološko pomembnih območij, varstvenih območij (SCI) so
prikazana v Prikazu stanja. |
(2) Pri načrtovanju
gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih
varstvenih območij, varstvenih območi (SCI) in zavarovanih območij,
navedenih v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, ki se
hranijo na sedežu Občine Ribnica. |
(3) Če se izdeluje
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s
tem odlokom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem
območju ali posebnem varstvenem območju (območju Natura 2000) je treba
skladno s 105. in 105.a členom Zakona o ohranjanju narave pred začetkom
izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim
rešitvam naravovarstveno soglasje. |
(4) Gradnja objektov
na območju SPA Kočevsko - Kolpa naj se izvaja izven gnezditvene sezone
ptic, ki traja od sredine aprila do sredine junija. |
(5) Za preprečitev
konflikotov z velikimi zvermi (človek-medved) naj bodo stanovanjski
objekti odmakneni od gozdnega roba vsaj 20 m (priporočamo 50 metrov in
več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik brez
grmičevja. |
(6) Na območju
naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske
raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter varstvenih območjih
(SCI) naj se cest izven območij naselij ne osvetljuje. Kolikor je
osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu s
predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
|
(7) Na varovanih
območjih SCI Dolenja vas pri Ribnici in SCI Ribniška dolina izvajanje
agrooperacij (melioracije, komasacije) ni dopustna. |
(8) Z OPN Občine
Ribnica je predvideno tudi pospeševanje turističnega razvoja občine. Pri
izvajanju dejavnosti, povezanih s turizmom (pohodništvo, kolesarjenje),
naj se udeležence usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča
in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega
prostora (brlog, mrhovišča). |
83. člen |
(celostno ohranjanje
kulturne dediščine) |
(1) Na območjih,
varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji
in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. |
(2) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
|
(3) Objekte in
območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali
uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine
ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne
ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
(4) Za poseg v
kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno
območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki
je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki jih
izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
(5) Za poseg v
registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za
raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
|
(6) Za poseg v objekt
ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se
štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane
vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih
delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine). |
(7) Novogradnja
objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora
poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v soglasju za
odstranitev dediščine. |
(8) Za kulturne
spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. |
(9) Za varstvena
območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. |
(10) Za registrirano
kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot
registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne vrste
registrirane kulturne dediščine veljajo še naslednji prostorski
izvedbeni pogoji: |
(11) Pri posegih na
registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
– tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni
materiali) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
|
– komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
– celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine). |
(12) Pri posegih v
registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot
so: |
– naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
– odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
– prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
– naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
|
(13) Pri posegih na
memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
– avtentičnost
lokacije, |
– aterialna substanca
in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
– vsebinski in
prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute. |
(14) Pri posegih v
registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
– krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
|
– odprti prostor pred
nadaljnjo širitvijo naselij, |
– sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
|
– tipologija
krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
– odnos med krajinsko
zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko
dediščino. |
(15) Pri posegih v
vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane vrednote kot
so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost
dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti
negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture
dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo
kulturne dediščine. |
(16) Na območja
registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi
lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna registrirana
arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča
posege, je treba: |
– v fazi priprave
projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno
dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in
rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi
projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji); obseg arheoloških
raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba, |
– v okviru postopka
priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne
določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo
pri pripravi OPPN (če se območje ureja z OPPN). |
(17) Območja varovanj
in omejitev s področja varovanja kulturne dediščine so razvidna iz
prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo, ki se ga stalno
posodablja. |
III. 3. 7. 2 Varstvo
okolja in naravnih dobrin |
84. člen |
(varovanje in
izboljšanje okolja) |
(1) Vire
onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati. |
(2) Na celotnem
območju Občine Ribnica so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z
veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne
presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje. |
(3) Gradnja objektov,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v
obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj
v okolju, kot so s predpisi dovoljene. |
(4) Pred začetkom
izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu
s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in
pridobiti okoljevarstveno soglasje. |
(5) Za vsako
proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje
vsebovati presojo vplivov na okolje. V območjih za proizvodnjo (oznaka
I) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
|
(6) V proizvodnih
objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki
postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter
ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
|
(7) Uporabniki
prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo
nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi
dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni
recipient. |
(8) Uporabniki
prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma
skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo
le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene
tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti
prestrežejo. |
(9) Uporabniki
tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme. |
(10) Pri vseh novih
gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve
bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(11) V času izvajanja
OPN mora občina v skladu z okoljskim poročilom s stališča varovanja
človekovega zdravja spremljati naslednje kazalce okolja: |
– število
gospodinjstev priključenih na kanalizacijsko omrežje, |
– količina zajete
pitne vode, |
– površina
stanovanjskih površin izpostavljenih prekomernemu hrupu, |
– število
prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda. |
85. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri gradnji
objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja
varstva zraka. |
(2) Za varstvo zraka
pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja,
pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri
gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo
prekoračene s predpisi dopustne emisije. |
(3) Pri posameznih
obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma
upravljavec vira onesnaženja emisije uskladiti v skladu s predpisi.
Monitoring onesnaženosti in izvedba ustrezne zaščite oziroma sanacije
mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati v skladu s
predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine
Ribnica. |
(4) Dejavnosti, ki
pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga onesnažujejo, se lahko
umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora – območja proizvodnih
dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture. |
(5) Objekte je
potrebno priključiti na plinovod ali na daljinsko ogrevanje, kjer je to
mogoče. |
(6) Usmeritve za
uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem energetskem
konceptu, ki se ga obnavlja glede na energetski predpis. |
86. člen |
(varstvo voda) |
(1) Posegi na vodna
in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37.
členu Zakona o vodah. |
(2) Vsi vodotoki in
stoječe vode imajo 5 m pas priobalnega zemljišča. V območju priobalnega
zemljišča je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje in
naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani
posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s
podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.). Prepovedano je odstranjevanje
obvodne vegetacije. |
(3) Priobalno
zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke,
ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh. |
(4) Kadar vodotok ni
vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko,
se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način
določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s
pristojnim organom za vodno gospodarstvo. |
(5) Dopustne posege v
priobalno in vodno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču
vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka z uporabo
naravnih materialov. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne
predvsem z uporabo naravnih materialov. |
(6) Vsaka gradnja ali
ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni
režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja
ali vodnega dovoljenja. Skladno z Zakonom o vodah je treba pridobiti
vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki
lahko nastane: |
– z rabo in
izkoriščanjem vode, |
– z izpuščanjem
onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo, |
– z gradnjo,
rekonstrukcijo vodno-gospodarskih in drugih objektov ter naprav,
|
– z drugimi posegi v
vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost,
prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere
na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
(7) Uporaba gnojil,
strupov in insekticidov mora biti nadzirana. |
(8) Potrebno je
ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega
retenzijskih površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno
s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov na območjih ogroženih zaradi poplav ter ob predhodni izvedbi
celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta
vodni režim in stanje voda. |
(9) Prepovedano je
povzročanje ovir za pretok visokih voda. |
(10) Premostitve voda
in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je
zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega
režima in stanja voda. |
(11) Pri načrtovanju
poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki
od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer
so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnosti brežin vodotokov. |
(12) Prečkanja vodov
gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(13) Gradnja
namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje
sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo
voda. |
(14) Pri načrtovanju
aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih
zemljišč 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od
meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v
primerih, ki jih določa Zakon o vodah. |
(15) Vsak poseg v
ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji
možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti,
starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst.
Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju.
Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in
raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča
prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in
brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih
rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v
času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib. |
87. člen |
(varstvo vodnih
virov) |
(1) Vse obstoječe
vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v
prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. |
(2) Za gradnjo in
druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je upoštevati
državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(3) Za posege na
vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru
neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za
vode, upoštevati pogoje slednjega. |
(4) Za posege v
prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode. |
(5) Na vodovarstvenih
območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na
vodotesno kanalizacijo ali malo čistilno napravo. |
(6) Na kmetijskih
zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla. |
(7) Na vodovarstvenih
območjih veljajo omejitve in pogoji gradnje skladno z naslednjimi
predpisi: |
– Odlok o varstvu
virov pitne vode na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 20/00);
|
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine
Ribnica (Uradni list RS, št. 102/00). |
88. člen |
(varstvo tal in
reliefa) |
(1) Pri gradnji
objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s
področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne
oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se
ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z
vegetacijo. |
(2) Pri gradnji
objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma
nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v
vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. |
(3) Pri gradnji
objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati
ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje
ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
89. člen |
(1) V gozdovih niso
dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali bi kakor koli povečali
labilnost terena. |
(2) Posegi v gozd
oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z
namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdno gospodarskimi načrti.
Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim
uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da
gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma
onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in
manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti. Posegi v
varovalni gozd in gozd s posebnimi nameni je dovoljeno le na podlagi
veljavnih predpisih. |
(3) V večjih
sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma
niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna
območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na
območja zaraščajočih površin. |
(4) Za vse posege v
gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je treba
pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne
gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj
gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali
posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in
funkcije gozda. |
(5) V skladu s
predpisi na področju gozdov je potrebno za krčitev gozda v kmetijske
namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju:
Zavod). Zavod izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v
skladu s prostorskim aktom (zemljišče se mora nahajati v območju
kmetijskih zemljišč). |
(6) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka, lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev
gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu uvrščeno v
območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda oziroma
gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5
ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljen kot varovalni gozd
ali gozd s posebnim namenom oziroma bi taka krčitev gozda bistveno
ogrozila funkcije gozda. |
III. 3. 7. 3 Obramba
in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
90. člen |
(obramba) |
(1) V območjih
izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko
zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske
ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih
objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale
ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na
zahtevnost. |
(2) Na območjih možne
izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe
obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in
drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da
je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih
takoj vzpostaviti. Za vse posege v območja možne izključne rabe za
potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za
obrambo. |
(3) Za vsako
novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m v
ožjem vplivnem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri
ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa
pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1000 m od
navedenih območij. |
(4) Za vsako
novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m v
širšem vplivnem okolišu (omejena in nadzorovana raba) območij za potrebe
obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti
pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za širše območje šteje
oddaljenost 2000 m od navedenih območij. |
(5) Določba prejšnje
točke ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi
stebri ali antenskimi stolpi, ki se nahajajo izven naselij na vzpetinah. |
91. člen |
(erozijska in
plazovita območja) |
(1) Erozijska in
plazovita območja so prikazana v Prikazu stanja. |
(2) Na plazovitem
območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega
sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. |
(3) Prepovedano je:
|
– zadrževanje voda,
predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč, |
– vsi posegi, ki bi
lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
|
– izvajanje
zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje
zemljišč. |
(4) Za vse posege v
plazovitih območjih je treba pridobiti mnenje pristojne organizacije s
področja geomehanike. |
(5) Pri urejanju
kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne
smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja
na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in
hudournikov. |
92. člen |
(območja potresne
ogroženosti) |
Način gradnje je
treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Ribnica znaša
0,15 g. |
93. člen |
(poplavna območja) |
(1) Območja poplavne
nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja, in sicer v opozorilni karti
poplavne nevarnosti. |
(2) Vsakdo, ki živi
na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti
za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci
naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z
izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja,
kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil
ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja,
obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki
v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči
potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje
razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave
(napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi). |
(3) Vse ureditve za
zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim
načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom. |
(4) Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
94. člen |
(varstvo pred
požarom) |
(1) Za varstvo pred
požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je
treba: |
– zagotoviti potrebne
odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov,
pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob
požaru, |
– zagotoviti dostop
interventnih vozil vsaj s treh strani objekta ali naprave (minimalni
radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m),
|
– zagotoviti
takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena
vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10
t), |
– zagotoviti zadostne
količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega
omrežja, |
– zagotoviti ob
objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno
evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov, |
– upoštevati
razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote. |
(2) Na območjih brez
hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki
zagotavljajo požarno varnost. |
(3) Za objekte, ki so
določeni v predpisu o študiju požarne varnosti, je treba v sklopu
izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja
izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred
vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti
požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in
reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana,
mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata
»zasnove požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za
zaščito in reševanje ni potrebno. |
III. 3.
8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
95. člen |
(arhitektonske ovire) |
Pri izvajanju gradenj
se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in
komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove
individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo
biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst
objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah. |
96. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Ta prostorski
načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje
varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja
s hrupom za posamezne površine. |
II.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa: |
– na območju
stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs,
SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB); |
III. stopnja varstva
pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora,
na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
|
– na območju
stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK), |
– na območju površin
razpršene poselitve (A, Ao), |
– na drugih območjih
centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi),
kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s
pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene,
gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo), |
– na območju
centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
|
– na območju zelenih
površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
parki (ZP) in druge zelene površine (ZD); |
IV. stopnja varstva
pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše
namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj
moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– na posebnih
območjih: športni centri (BC in BT), |
– na območjih
proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo
(IP), |
– na območjih
prometnih površin (P): vse površine, |
– na območjih
telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine, |
– na območjih
energetske infrastrukture (E): vse površine, |
– na območjih
okoljske infrastrukture (O): vse površine, |
– na območjih vodnih
zemljišč (V): vse površine, |
– na območjih
mineralnih surovin (L): vse površine, |
– na območju
kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na
prostem, |
– na območju gozdov
(G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse
površine gozda kot zemljišča. |
(2) V IV. stopnji
varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati
ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. |
(3) Na meji med I. in
IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo
varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva
pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo
pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
|
(4) Pri novogradnjah
objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih
javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred
hrupom, kolikor aktivne zaščite ni mogoče izvesti pa s pasivnimi
protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija fasade z
namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov). |
(5) Stopnje varstva
pred hrupom so lahko v času javne prireditve, javnega shoda ali drugega
dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave,
spremenjene, vendar morajo biti v skladu s predpisi, ki določajo mejne
vrednosti hrupa za čas javne prireditve. Za ta namen je potrebno
pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca. |
(6) Če je vir hrupa
cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora
upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje
emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na
stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
|
(7) Mejne in kritične
vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o mejnih vrednosti
kazalcev hrupa v okolju. |
97. člen |
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Ta prostorski
načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke sevanja, določa stopnje
varstva pred sevanjem, ki so določene glede na občutljivost posameznega
območja naravnega ali življenjskega okolja za posamezne površine:
|
I. stopnja varstva
pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske
rabe prostora: |
– na območju
stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs,
SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB), |
– na območju
stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK), |
– na območju površin
razpršene poselitve (A, Ao), |
– na drugih območjih
centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi),
kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s
pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene,
gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo), |
– na območju
centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
|
– na območju zelenih
površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
parki (ZP) in druge zelene površine (ZD), |
– na posebnih
območjih: športni centri (BC in BT); |
II. stopnja varstva
pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske
rabe prostora: |
– na območjih
proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo
(IP), |
– na območjih
prometnih površin (P): vse površine, |
– na območjih
telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine, |
– na območjih
energetske infrastrukture (E): vse površine, |
– na območjih
okoljske infrastrukture (O): vse površine, |
– na območjih vodnih
zemljišč (V): vse površine, |
– na območjih
mineralnih surovin (L): vse površine, |
– na območju
kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na
prostem, |
– na območju gozdov
(G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse
površine gozda kot zemljišča. |
(2) Za gradnjo
objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno
vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
(3) Novogradenj,
nadzidav in dozidav z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v
vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega: |
– za daljnovode 110
kV 15 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda), |
– za daljnovod 220 kV
30 m na vsako stran, |
– za daljnovod 400 kV
pa 45 m na vsako stran. |
98. člen |
(varovanje pred
svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri osvetljevanju
objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v
okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja
okolja. |
(2) Prepovedana je
trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih
ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko
odbijale proti nebu. |
(3) Pri ureditvi
zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve naj se
uporabijo le popolnoma zasenčena svetila oziroma taka svetila, ki ne
oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti
vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop. |
(4) Potrebno je vsa
svetila, ki se uporabljajo na prostem in porabo električne energije
namenjeno razsvetljavi na prostem uskladiti z veljavnimi predpisi. |
99. člen |
(zagotavljanje
ustreznega osončenja) |
Pri gradnji
stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev,
osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu z Raymondovom
diagramom, ki določa, da morajo biti bivalni prostori v času zimskega
solsticija osončeni minimalno eno uro, v času enakonočja minimalno tri
ure in v času letnega solsticija minimalno pet ur. |
III. 3.9
Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje |
101. člen |
(stavbišča objektov
razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih) |
Na legalno zgrajenih
objektih razpršene gradnje so dopustni: |
– rekonstrukcija
objektov, |
– dozidave in
nadzidave do 20 %
BTP osnovnega objekta v okviru oblikovne in komunalne sanacije kot
enkratni poseg, |
– odstranitev
objektov, |
– komunalna in
oblikovna sanacija objektov. |
III. 4
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
102. člen |
(klasifikacija
objektov in rab glede na namen) |
(1) V tem poglavju so
za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz 47. člena tega
prostorskega načrta, določeni: |
– prevladujoča
namembnost oziroma dejavnost, ki ji je namenjeno območje podrobnejše
namenske rabe, |
– dopustni objekti
ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob izpolnjevanju predpisanih
pogojev (pogojno dopustni objekti in dejavnosti), |
– dopustne gradnje in
druga dela, |
– dopustni nezahtevni
in enostavni objekti, |
– prostorski
izvedbeni pogoFji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti
ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov in
rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe. |
103. člen |
(dopustne dejavnosti) |
(1) Terminologija in
hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih dejavnosti je
usklajena s predpisi o klasifikaciji dejavnosti. |
(2) Dopustne
dejavnosti so opredeljene v skladu s standardno klasifikacijo
dejavnosti. |
– Dejavnosti »A –
KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO« se lahko izvajajo na območjih
podrobnejše namenske rabe SK, SKj in IK ter na območjih nestavbnih
zemljišč K, G,V in OO, skladno z izvajano dejavnostjo. |
– Dejavnosti »B –
RUDARSTVO« se lahko izvajajo na v območjih namenske rabe z oznako L.
|
– Dejavnosti »C –
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI« se lahko izvajajo na območjih podrobnejše
namenske rabe IP. Dopustne so tudi na območjih podrobnejše namenske rabe
IG in IK, kolikor ne gre za objekte, za katere je obvezna presoja
vplivov na okolje v skladu z okoljevarstvenimi predpisi. |
– Dejavnosti »D –
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO« se lahko izvajajo na
območjih namenske rabe E. |
– Dejavnosti »E –
OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA« se
lahko izvajajo v območjih namenske rabe O. |
– Dejavnosti »F –
GRADBENIŠTVO« se lahko izvajajo v območjih vseh namenskih rab za potrebe
gradnje objektov v skladu z določili tega odloka. |
– Dejavnosti »H –
PROMET IN SKLADIŠČENJE« se lahko izvajajo v območjih namenskih rab I in
P. |
– Dejavnosti »R93 –
ŠPORTNE IN DRUGE DEJAVNOSTI ZA PROSTI ČAS« se lahko izvajajo tudi v
območjih podrobnejših namenskih rab Z. |
(3) Ostale dejavnosti
po standardni klasifikaciji dejavnosti se lahko izvajajo v skladu z
naslednjo tabelo: |
|
104. člen |
(dopustni objekti) |
Terminologija in
hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je
usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: |
– so vrste objektov
označene s šifro v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in
objektih državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in navodili za
razvrščanje objektov, |
– če so po navedbi
vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so
od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
|
– če je po navedbi
vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen
poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so
dopustni le-ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz
oklepaja. |
105. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah) |
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa enostanovanjska
pozidava« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi | |
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti (trgovina, | |
|dejavnosti |gostinstvo, poslovno-storitvene | |
|
|dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, | |
| |šport, kultura, uprava, sodstvo). | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 11100 enostanovanjska stavba, | |
|zahtevnih |– 11210 dvostanovanjska stavba, | |
| |– 12420 garažne stavbe, | |
| |– 24110 športna igrišča, | |
| |– 24122 drugi objekti za šport, | |
| |rekreacijo in prosti čas. | |
| |Nezahtevni: | |
| |vsi objekti za lastne potrebe, | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
|škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
| |baznih postaj, | |
| |spominska obeležja, | |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
| |Enostavni objekti: | |
| |objekti za lastne potrebe, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
| |sprehajalna pot, | |
| |spominska obeležja, | |
| |urbana oprema z izjemo objektov za | |
| |oglaševanje. | |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
|
|so lahko priključeni le na obstoječe | |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
| |postaviti največ tri enostavne ali | |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |– Če so v območju tipa AE, D | |
| |dvostanovanjski in večstanovanjski | |
| |objekti tipa BV in AV, ali drugi ne | |
| |stanovanjski objekti, so na teh objektih | |
| |dopustne samo rekonstrukcije, | |
| |vzdrževalna dela in odstranitev | |
| |objektov. | |
| |– Tip AE: največ P+1+M ali v celoti | |
| |vkopana klet (K+P+1+M ali K+P+2 ali | |
| |P+1+T), kota pritličja pri vhodu ne sme | |
|
|biti višja od 30 cm nad terenom, | |
| |kolenčni zid ne sme biti višji od 150 | |
| |cm. | |
| |– Tip D: do P kota slemena je do 8,50 m. | |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
| |presegati višin slemen sosednjih | |
| |objektov enake namembnosti v | |
| |oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti | |
| |urejanja prostora. | |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
+---------------------+---------+---------+--------+------------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+---------+--------+------------+ |
|zemljišča
namenjenega|AE, D |največ |najmanj |največ 0,5 | |
|za
gradnjo | |0,3 |10 % | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+---------------------+---------+---------+--------+------------+ |
|3.1 Tip
zazidave |tip AE, | | | | |
|
|D | | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2; | |
| |Strehe: | |
| |– Tip AE, D: naklon strehe je 30– | |
| |45°;dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
| |največ 20 % celotne strehe. Več kapne | |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
| |zmanjšanje volumna stavbe in kadar to | |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
| |ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
|– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
| |tudi ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
|
|– elementi na fasadah so osno simetrično | |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
| |ter vertikalna členitev; | |
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
| |tradicionalnimi objekti; | |
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
| |praviloma pokončne oblike; | |
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
| |naj se uporabi rezan les; | |
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
| |objektov tradicionalni. | |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
|
|biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
| |površine osnovnega objekta. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.3 Velikost
in |Zasaditev dreves: | |
|urejanje
zelenih |– na zemljišču namenjenemu za gradnjo | |
|površin |stavbe tipa AE, D je treba zasaditi vsaj | |
| |2 drevesi. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
|toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
|hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|5.1
Velikost |Tip AE, D: | |
|zemljišča
namenjenega|– z enim stanovanjem od 500–1000 m2, | |
|za
gradnjo |Tip AE stanovanjska vila: od
800–1200
| |
| |m2. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SSv – urbana večstanovanjska pozidava«
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi | |
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti (trgovina, | |
|dejavnosti |gostinstvo, poslovno-storitvene | |
| |dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, | |
| |šport, kultura, uprava, sodstvo). | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
|gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
| |a) Druge dopustne gradnje in posegi: | |
| |– izravnava višin zakonito zgrajenih | |
| |objektov v nizih (BV) kadar razlika v | |
| |višinah objektov ni bila določena z | |
| |enotno rešitvijo gradnje, | |
| |– dozidave objektov, | |
| |– dozidave za skupne potrebe stanovalcev | |
| |(vetrolovi, prostor za smeti, | |
| |kolesarnice ipd.), | |
| |– preureditev podstrešij v stanovanja, | |
| |– postavitev ograj atrijskih stanovanj, | |
| |pod pogojem da so enotno oblikovane za | |
| |celoten niz atrijskih stanovanj v | |
| |posamezni stavbi kot je bilo določeno v | |
| |gradbenem dovoljenju za stavbo, če v | |
| |osnovnem dokumentu h gradbenem | |
| |dovoljenju ni bilo ustreznih določb, so | |
|
|ograje lahko lesene ali žičnate in | |
| |ozelenjene, višina do 180 cm, | |
| |– ob vzdrževalnih delih na | |
| |večstanovanjskih objektih, ki zajemajo | |
|
|fasade objektov morajo biti ta izvedena | |
| |enotno za posamezen objekt; pri | |
| |preurejanju balkonov, zamenjavi oken | |
| |morajo biti uporabljeni enaki materiali | |
| |v enakih barvah; posamezne objekte je | |
| |potrebno reševati celovito in ne po | |
| |delih. | |
| |b) Gradbeni posegi določeni v točkah a) | |
| |so dopustni, če intenzivnost izrabe | |
| |zemljišča namenjenega za gradnjo ne | |
| |presega vrednosti iz točke 2.2. tega | |
| |člena, in če so zagotovljena dodatna | |
| |parkirna mesta in zelene površine v | |
| |skladu z določbami tega odloka. | |
| |c) V stanovanjskih stavbah ob lokalnih | |
| |zbirnih cestah in drugih javnih | |
| |površinah je treba praviloma zagotoviti | |
| |javna pritličja. | |
| |d) Če so v območju, ki je namenjeno | |
|
|večstanovanjskim objektom, obstoječi eno | |
| |in dvostanovanjski objekti tipa AE, BE | |
| |in D, ali drugi nestanovanjski objekti, | |
| |ki niso skladni z namembnostjo območja, | |
| |so na teh objektih dopustne | |
| |rekonstrukcije (brez povečanja bruto | |
| |etažne površine objekta), vzdrževalna | |
| |dela in odstranitev objektov. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 11221 tri in več stanovanjske stavbe, | |
|zahtevnih |– 12420 garažne stavbe, | |
| |– 24110 športna igrišča, | |
| |– 24122 drugi objekti za šport, | |
| |rekreacijo in prosti čas. | |
| |Nezahtevni: | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
|pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
| |baznih postaj, | |
| |spominska obeležja, | |
| |6. objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
|Enostavni objekti: | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
| |sprehajalna pot, | |
| |urbana oprema z izjemo objektov za | |
| |oglaševanje. | |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
| |postaviti največ tri enostavne ali | |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
|
|lesene, žičnate ali kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |Maksimalno 14 m. | |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
| |presegati višin slemen sosednjih | |
| |objektov enake namembnosti v | |
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v | |
| |enoti urejanja prostora. | |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
+---------------------+---------+---------+----------+----------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+----------+ |
|zemljišča
namenjenega|BV, AV |največ |najmanj |največ 1 | |
|za
gradnjo | |0,45 |10 % | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+---------------------+---------+---------+----------+----------+ |
|3.1 Tip
zazidave |tip AV, | | | | |
| |BV | | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. | |
| |Strehe: | |
| |– Tip AV, BV: naklon strehe je 30–45°; | |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
| |ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
|– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
| |ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
| |ter vertikalna členitev; | |
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
| |tradicionalnimi objekti; | |
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
| |praviloma pokončne oblike; | |
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
| |naj se uporabi rezan les; | |
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
| |objektov tradicionalni. | |
|
|Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
| |površine osnovnega objekta. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.3 Velikost
in |– Pri večstanovanjskih objektih BV se | |
|urejanje
zelenih |predpisane zelene površine (DZP in 15 m2 | |
|površin |zelenih površin na stanovanje) ne | |
| |seštevajo. Upošteva se tisti od obeh | |
| |normativov, ki zagotavlja večjo | |
| |kvadraturo zelenih površin. | |
| |– Zasaditev dreves: na zemljiški parceli | |
| |stanovanjske stavbe je treba zasaditi | |
| |vsaj 25 dreves na hektar. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
|aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|5.1
Velikost |Za stanovanjska območja SSv se zemljišče | |
|zemljišča
namenjenega|namenjeno za gradnjo določi glede na | |
|za
gradnjo |dopustno izrabo zemljišča in glede na | |
| |ostale pogoje tega odloka. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
106. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah za posebne
namene) |
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SBv – stanovanjske površine za posebne
namene« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju za posebne namene | |
| |in sicer za bivanje v domu starostnikov, | |
| |oskrbovanih stanovanjih. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti (trgovina, | |
|dejavnosti |gostinstvo, poslovno-storitvene | |
| |dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, | |
| |šport, kultura, uprava, sodstvo). | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
| |Delež stanovanjskih bruto tlorisnih | |
| |površin in bruto tlorisnih površin | |
| |ostalih dejavnosti je v objektih za | |
| |posebne namene je najmanj 70 % za | |
| |stanovanja za posebne namene in največ | |
|
|30 % za ostale dejavnosti. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne | |
|zahtevnih |namene, | |
| |– 12420 garažne stavbe, | |
| |– 24110 športna igrišča, | |
| |– 24122 drugi objekti za šport, | |
| |rekreacijo in prosti čas, | |
| |– 126 stavbe splošnega družbenega pomena | |
| |od tega 12640, pri čemer niso dovoljene | |
| |bolnišnice v vzgojnih domovih, zaporih | |
| |in vojaške bolnišnice. | |
| |Nezahtevni: | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
| |baznih postaj, | |
| |spominska obeležja, | |
| |6. objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
| |Enostavni objekti: | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
|pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
| |sprehajalna pot, | |
| |urbana oprema z izjemo objektov za | |
| |oglaševanje. | |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
| |postaviti največ tri enostavne ali | |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |Maksimalno 14 m. | |
|
|Višina slemena za vse tipe ne sme | |
| |presegati višin slemen sosednjih | |
| |objektov enake namembnosti v | |
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v | |
| |enoti urejanja prostora. | |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
+---------------------+---------+-----------+----------+--------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+-----------+----------+--------+ |
|zemljišča
namenjenega|BV, AV |največ 0, |najmanj |največ | |
|za
gradnjo | |5 |20 % |1,1 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+---------------------+---------+-----------+----------+--------+ |
|3.1 Tip
zazidave |AV, BV, | | | | |
|
|G | | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. | |
| |Strehe: | |
| |– ip AV, BV: naklon strehe je 30–45°; | |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
| |ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
|so na celotnem območju občine dovoljene | |
| |ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
|
|razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
| |ter vertikalna členitev; | |
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
| |tradicionalnimi objekti; | |
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
| |praviloma pokončne oblike; | |
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
| |naj se uporabi rezan les; | |
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
| |objektov tradicionalni. | |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
|
|osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
| |površine osnovnega objekta. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.3 Velikost
in |– Pri večstanovanjskih objektih BV se | |
|urejanje
zelenih |predpisane zelene površine (DZP in 15 m2 | |
|površin |zelenih površin na stanovanje) ne | |
| |seštevajo. Upošteva se tisti od obeh | |
| |normativov, ki zagotavlja večjo | |
| |kvadraturo zelenih površin. | |
| |– Zasaditev dreves: na zemljiški parceli | |
| |stanovanjske stavbe je treba zasaditi | |
| |vsaj 25 dreves na hektar. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
|toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|5.1
Velikost |/ | |
|zemljišča
namenjenega| | |
|za
gradnjo | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
107. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja) |
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja, mešano
kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji posebni prostorski
izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi | |
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti, kot so gostinstvo | |
|dejavnosti |in turizem, trgovske dejavnosti na | |
| |drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do | |
| |150 m2 skupne uporabne površine za | |
| |poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali | |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
| |območjem. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|– 11100 enostanovanjska stavba, | |
| |– 11210 dvostanovanjska stavba, | |
| |– 12420 garažne stavbe, | |
| |– 12740 le gasilski domovi, | |
| |– 24110 športna igrišča, | |
| |– 12712 Stavbe za rejo živali, | |
| |– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske | |
| |stavbe, | |
| |– 24122 drugi objekti za šport, | |
| |rekreacijo in prosti čas. | |
| |Nezahtevni: | |
| |vsi objekti za lastne potrebe, | |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, | |
| |začasni objekti, namenjeni sezonski | |
| |turistični ponudbi ali prireditvam, | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
|
|baznih postaj, | |
| |spominska obeležja, | |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
| |Enostavni objekti: | |
|
|objekti za lastne potrebe, | |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
| |sprehajalna pot, | |
| |spominska obeležja, | |
| |urbana oprema z izjemo objektov za | |
| |oglaševanje. | |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
|
|postaviti največ tri enostavne ali | |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost |Stanovanjske stavbe višina slemena do | |
|objektov |10,00 m od kote pritličja. Za | |
| |nestanovanjske stavbe znaša višina 13,00 | |
| |m od kote pritličja. | |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
+---------------------+---------+---------+-----------+---------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+---------+-----------+---------+ |
|zemljišča
namenjenega|AE, D, C |največ |najmanj 10 |največ | |
|za
gradnjo | |0,4 |% |0,6 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+---------------------+---------+---------+-----------+---------+ |
|3.1 Tip
zazidave |AE, D, C | | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. | |
| |Strehe: | |
| |– Tip AE, D, C: naklon strehe je 30–45°; | |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
| |ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
|– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
| |ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
| |ter vertikalna členitev; | |
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
| |tradicionalnimi objekti; | |
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
| |praviloma pokončne oblike; | |
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
| |naj se uporabi rezan les; | |
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
| |objektov tradicionalni. | |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
|
|biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
| |površine osnovnega objekta. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.3 Velikost
in |/ | |
|urejanje
zelenih | | |
|površin | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
|biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
|zunaj stavbe. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|5.1
Velikost |Tip AE, D: | |
|zemljišča
namenjenega|– z enim stanovanjem od 500–1000 m2, | |
|za
gradnjo |Tip AE stanovanjska vila: od
800–1200
| |
|
|m2. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SKg – gospodarski objekti« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi | |
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti kot so gostinstvo | |
|dejavnosti |in turizem, trgovske dejavnosti na | |
| |drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do | |
| |150 m2 skupne uporabne površine za | |
| |poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali | |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
| |območjem, ter okrba z električno | |
| |energijo. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, trgovina na | |
|dejavnosti |debelo. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga dela
|namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
|
|infrastrukture. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov |Zahtevni, manj zahtevni: | |
| |– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, | |
| |– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, | |
| |– 12712 Stavbe za rejo živali, | |
| |– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske | |
| |stavbe. | |
| |Nezahtevni: | |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, | |
| |začasni objekti, namenjeni sezonski | |
| |turistični ponudbi ali prireditvam | |
| |ograje, nižje od 1,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti. | |
| |Enostavni objekti: | |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
|pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
| |postaviti največ tri enostavne ali | |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |stavbe višina slemena do 10,00 m od kote | |
| |pritličja. Za nestanovanjske stavbe | |
| |znaša višina 13,00 m od kote pritličja. | |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
|
|razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
+---------------------+---------+----------+-----------+--------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+----------+-----------+--------+ |
|zemljišča
namenjenega|C |največ 0,4|najmanj 15 |največ | |
|za
gradnjo | | |% |0,6 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+---------------------+---------+----------+-----------+--------+ |
|3.1 Tip
zazidave |C | | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:2. | |
| |Strehe: | |
| |– Tip C: naklon strehe je 30–45°; | |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
| |drugačnega naklona in oblike; | |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
|– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
| |ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
|
|– elementi na fasadah so osno simetrično | |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
| |ter vertikalna členitev; | |
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
| |tradicionalnimi objekti; | |
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
| |praviloma pokončne oblike; | |
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
| |naj se uporabi rezan les; | |
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
| |objektov tradicionalni. | |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
|
|biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
| |površine osnovnega objekta. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
108. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin počitniških hiš) |
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SP – površine počitniških hiš« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |Občasno bivanje za počitek. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Niso dovoljene. | |
|dejavnosti | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, odstranitev | |
|druga
dela |objekta, rekonstrukcija objektov. | |
| |Dovoljena je tudi gradnja gospodarske | |
| |javne infrastrukture. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 11100 enostanovanjska stavba | |
|zahtevnih |(počitniške hiše), | |
| |– 24110 športna igrišča (na prostem). | |
| |Nezahtevni: | |
| |lopa | |
| |ograje, nižje od 1,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
|pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
| |baznih postaj. | |
| |Enostavni objekti: | |
| |objekti za lastne potrebe - | |
| |nadstrešnica; | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
| |sprehajalna pot, | |
| |spominska obeležja. | |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
| |postaviti največ en enostavni ali | |
| |nezahtevni objekt. Ograje so lahko samo | |
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |– Tip AE: največ P+M ali v celoti | |
| |vkopana klet K+P+M, kota pritličja pri | |
| |vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad | |
| |terenom, kolenčni zid ne sme biti višji | |
| |od 150 cm. | |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
| |presegati višin slemen sosednjih | |
| |objektov enake namembnosti v | |
| |oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti | |
| |urejanja prostora. | |
+---------------------+---------+---------+----------+----------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+----------+ |
|zemljišča
namenjenega|AE, D |največ |najmanj 10|največ | |
|za
gradnjo | |0,15 |% |0,15 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+---------------------+---------+---------+----------+----------+ |
|3.1 Tip
zazidave |tip AE, | | | | |
|
|D | | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.6. | |
| |Strehe: | |
| |– Tip AE, D: naklon strehe je 30–45°; | |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
| |ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
|so na celotnem območju občine dovoljene | |
| |tudi ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
| |ter vertikalna členitev; | |
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
| |tradicionalnimi objekti; | |
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
| |praviloma pokončne oblike; | |
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
| |naj se uporabi rezan les; | |
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
| |objektov tradicionalni. | |
|
|Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
|
|pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
| |površine osnovnega objekta. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.3 Velikost
in |/ | |
|urejanje
zelenih | | |
|površin | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
|hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|5.1
Velikost |Tip AE, D: | |
|zemljišča
namenjenega|– od 450–600 m2 | |
|za
gradnjo | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
109. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti) |
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti«
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |So namenjena različni dejavnosti in | |
| |sicer trgovski, oskrbni, storitveni, | |
| |upravni, socialni, zdravstveni, vzgojni | |
| |izobraževalni, kulturni, verski in | |
| |podobnim ter bivanju. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 11221 Večstanovanjske stavbe, | |
|zahtevnih |– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne | |
| |namene, | |
| |– 11222 Stanovanjske stavbe z | |
| |oskrbovanimi stanovanji, | |
| |– 12112 Gostilne, restavracije in | |
| |točilnice, | |
| |– 12111 Hotelske in podobne gostinske | |
| |stavbe, | |
| |– 12120 Druge gostinske stavbe za | |
| |kratkotrajno nastanitev, | |
| |– 12201 Stavbe javne uprave, | |
| |– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, | |
| |– 12203 Druge upravne in pisarniške | |
| |stavbe, | |
| |– 12301 Trgovske stavbe, | |
| |– 12304 Stavbe za druge storitvene | |
|
|dejavnosti, | |
| |– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, | |
| |– 12620 Muzeji in knjižnice, | |
| |– 12630 Stavbe za izobraževanje in | |
| |znanstvenoraziskovalno delo, | |
| |– 12640 Stavbe za zdravstvo, | |
| |– 12650 Športne dvorane (kot sestavni | |
| |del vzgojno izobraževalnih dejavnosti), | |
| |– 12740 Druge nestanovanjske stavbe ki | |
| |niso uvrščene drugje (stavbe za | |
| |nastanitev policistov, gasilcev), | |
| |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih | |
| |obredov, | |
| |– 24110 Športna igrišča: igrišča za | |
| |športe na prostem – večnamenska igrišča | |
| |v normativno predpisani velikosti za | |
| |določeno igro z žogo, garderobe, | |
| |– 24122 Drugi gradbeni inženirski | |
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti | |
| |čas: le otroška in druga javna igrišča | |
| |ter parki, zelenice in druge urejene | |
| |zelene površine, | |
| |– 12420 Garažne stavbe. | |
|
|Vrtec, otroška igrišča, druga odprta | |
| |igrišča. | |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
| |lokalnem interesu. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |– Tip G, BV, AV: največ K+P+1N+M ali | |
| |K+P+2N, kota pritličja pri vhodu ne sme | |
| |biti višja od 30 cm nad terenom, | |
| |kolenčni zid ne sme biti višji od 150 | |
| |cm. | |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
| |presegati višin slemen sosednjih | |
| |objektov enake namembnosti v | |
| |oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti | |
| |urejanja prostora. | |
|
|– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
|
|podtalnice in stabilnost objektov. | |
+---------------------+-----------+----------+--------+---------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +-----------+----------+--------+---------+ |
|zemljišča
namenjenega|G, BV, AV |največ 0,8|/ |največ | |
|za
gradnjo | | | |1,5 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+---------------------+-----------+----------+--------+---------+ |
|3.1 Tip
zazidave |tip G, BV, | | | | |
| |AV | | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. | |
| |Strehe: | |
| |– Tip G, BV, AV: naklon strehe je 30– | |
| |45°; dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
|
|oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
| |ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
| |tudi ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
| |ter vertikalna členitev; | |
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
|
|tradicionalnimi objekti; | |
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
|
|vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
| |praviloma pokončne oblike; | |
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
| |naj se uporabi rezan les; | |
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
| |objektov tradicionalni. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
| |natečaja v skladu z določili tega | |
| |odloka; | |
| |– za preseganje teh določb je potrebna | |
| |izdelava OPPN. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
110. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih centralnih dejavnosti) |
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene,
gostinske dejavnosti, manjša obrt« veljajo naslednji posebni prostorski
izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |So namenjena različni dejavnosti in | |
| |sicer trgovski, oskrbni, storitveni. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. | |
|dejavnost | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 12112 Gostilne, restavracije in | |
|zahtevnih |točilnice, | |
| |– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,| |
| |– 12203 Druge upravne in pisarniške | |
| |stavbe, | |
| |– 12301 Trgovske stavbe, | |
| |– 12303 Bencinski servisi, | |
| |– 12304 Stavbe za druge storitvene | |
| |dejavnosti, | |
| |– 12410 Postaje, terminali, stavbe za | |
| |izvajanje elektronskih komunikacij ter z| |
| |njimi povezane stavbe: stavbe in | |
| |terminali na železniških in avtobusnih | |
| |postajah ter z njimi povezane stavbe, | |
| |javne telefonske govorilnice, | |
| |– 24122 Drugi gradbeni inženirski | |
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti | |
| |čas: otroška in druga javna igrišča, | |
| |– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, | |
| |– 12420 Garažne stavbe. | |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
| |lokalnem interesu. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |– Višina stavbe max. 10 m. | |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
| |presegati višin slemen sosednjih | |
| |objektov enake namembnosti v | |
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v | |
| |enoti urejanja prostora. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske| |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita| |
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
+----------------------+----------+----------+---------+--------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti | | | | | |
|zemljišča
namenjenega +----------+----------+---------+--------+ |
|za
gradnjo |Vsi tipi |največ 0,4|10 % |/ | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+----------+----------+---------+--------+ |
|3.1 Tip
zazidave |Vsi tipi | | | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. | |
| |Višina stavbe max. 10 m. | |
| |Strehe: | |
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, | |
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona | |
| |in oblike. Na strehah je dovoljena | |
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov| |
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne| |
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so | |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno | |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar| |
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba| |
| |ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
|– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
| |so na celotnem območju občine – | |
| |dovoljene tudi ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
| |Niso predpisane. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
| |natečaja v skladu z določili tega | |
| |odloka; | |
| |– za preseganje teh določb je potrebna | |
| |izdelava OPPN. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
|hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
|toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CDi – območja centralnih dejavnosti za
izobraževanje« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in | |
| |športa. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. | |
|dejavnost | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 1263 stavbe za izobraževanje, | |
|zahtevnih |– 11301 Stanovanjske stavbe z | |
| |oskrbovanimi stanovanji, | |
| |– 1262 muzeji in knjižnice, vrtec, | |
| |– 12420 garažne stavbe, | |
|
|– 241 objekti za šport, rekreacijo in | |
| |drugi objekti za prosti čas. | |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
| |lokalnem interesu. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |– Višina stavbe max. 10 m. | |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
| |presegati višin slemen sosednjih | |
| |objektov enake namembnosti v | |
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v | |
| |enoti urejanja prostora. | |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske| |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita| |
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
+----------------------+----------+-----------+---------+-------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti | | | | | |
|zemljišča
namenjenega +----------+-----------+---------+-------+ |
|za
gradnjo |Vsi tipi |največ 0,4 |10 % |0,8 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+----------+-----------+---------+-------+ |
|3.1 Tip
zazidave |Vsi tipi | | | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. | |
| |Strehe: | |
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, | |
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona | |
| |in oblike. Na strehah je dovoljena | |
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov| |
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne| |
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so | |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno | |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar| |
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba| |
|
|ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
| |so na celotnem območju občine – | |
| |dovoljene sotudi ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
| |Niso predpisane. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
| |natečaja v skladu z določili tega | |
| |odloka; | |
| |– za preseganje teh določb je potrebna | |
| |izdelava OPPN. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
|obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(3) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CDk – območja centralnih dejavnosti za
kulturo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |Kulturna dejavnost. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. | |
|dejavnost | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, | |
|zahtevnih |– 1262 muzeji in knjižnice, | |
| |– 12740 garažne stavbe: le gasilski | |
| |domovi. | |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
| |lokalnem interesu. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |Višina ni predpisana. | |
+----------------------+-----------+---------+--------+---------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti | | | | | |
|zemljišča
namenjenega +-----------+---------+--------+---------+ |
|za
gradnjo |G |/ |10 % |0,9 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+-----------+---------+--------+---------+ |
|3.1 Tip
zazidave |Vsi tipi | | | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. | |
| |Strehe: | |
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, | |
|
|30 % strehe je lahko drugačnega naklona | |
| |in oblike. Na strehah je dovoljena | |
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov| |
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne| |
|
|strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so | |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno | |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar| |
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba| |
| |ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
| |so na celotnem območju občine - | |
| |dovoljene sotudi ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
| |Niso predpisane. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
| |natečaja v skladu z določili tega | |
| |odloka; | |
|
|– za preseganje teh določb je potrebna | |
| |izdelava OPPN. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(4) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CDv – območja centralnih dejavnosti za
opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji posebni prostorski
izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |Verska dejavnost. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. | |
|dejavnost | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
|obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 1272 Stavbe za opravljanje verskih | |
|zahtevnih |obredov, pokopališke stavbe. | |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
| |lokalnem interesu. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |Višina ni predpisana. | |
+----------------------+----------+---------+---------+---------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti | | | | | |
|zemljišča
namenjenega +----------+---------+---------+---------+ |
|za
gradnjo |G |/ |10 % |0,9 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+----------+---------+---------+---------+ |
|3.1 Tip
zazidave |Vsi tipi | | | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. | |
| |Strehe: | |
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, | |
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona | |
| |in oblike. Na strehah je dovoljena | |
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov| |
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne| |
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so | |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno | |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar| |
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba| |
| |ipd.); | |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
| |so na celotnem območju občine - | |
|
|dovoljene sotudi ravne strehe. | |
| |Fasade: | |
| |Niso predpisane. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
| |natečaja v skladu z določili tega | |
| |odloka; | |
| |– za preseganje teh določb je potrebna | |
| |izdelava OPPN. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
|aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
111. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) |
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |Trgovske in storitvene, poslovne, | |
| |obrtne, proizvodne, promet in | |
| |skladiščenje. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Gostinstvo in turizem, javna uprava, | |
|dejavnosti |kulturne, razvedrilne, rekreacijske in | |
| |športne dejavnosti. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Bivanje, proizvodne dejavnosti | |
|dejavnosti |izhajajoče iz kmetijstva in Gozdarstva. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 123 trgovske in druge stavbe za | |
|zahtevnih |storitvene dejavnosti, | |
| |– 124 postaje, terminali, stavbe za | |
| |izvajanje elektronskih komunikacij, | |
|
|– 125 industrijske stavbe, | |
| |– 12420 garažne stavbe (za potrebe | |
| |cone). | |
| |Nezahtevni: | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti, | |
| |spominska obeležja; | |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
| |Enostavni objekti: | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |urbana oprema. | |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
|
|imeti samostojnih priključkov na objekte | |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
| |priključke. Ograje so lahko samo lesene, | |
|
|žičnate ali kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |do 13 m. | |
| |Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah | |
| |je dovoljena povsod kjer in v kakršnem | |
| |obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, | |
| |potek komunalnih vodov, zaščita | |
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+-----------+---------+---------+ |
|zemljišča
namenjenega|E, F |največ |najmanj |največ | |
|za
gradnjo | |0,65 |10 % |0,8 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+ |
|3.1 Tip
zazidave |tip E, F | | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– Objekti za poslovno upravne, | |
| |administrativne, prodajne ipd. | |
| |dejavnosti se praviloma gradijo predvsem | |
| |ob javnem mestnem prostoru, druge | |
| |proizvodne stavbe pa v notranjosti | |
| |kompleksov; | |
| |– dovoli se združevanje objektov v nize, | |
| |kareje; | |
| |– višinski gabariti: pri umeščanju teh | |
| |stavb v prostor je treba upoštevati | |
| |vertikalni gabarit prevladujočega tipa | |
| |obstoječih objektov iste namembnosti, da | |
| |nove stavbe ne bodo izstopale iz | |
| |silhuete območja v katerem se gradi (da | |
| |ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne | |
| |velja za stavbe, ki so zaradi | |
| |funkcionalnih zahtev izrazito višje | |
| |(tovarniški dimniki, silosi ipd.); | |
| |– dovoljena je izgradnja kletnih etaž; | |
| |– objekti v ozadju kompleksa morajo biti | |
|
|nižji od glavnih stavb (ob javnem | |
| |mestnem prostoru). | |
| |Strehe: | |
| |– na celotnem območju občine so za | |
| |območja I – območja proizvodnih | |
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; | |
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni | |
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s | |
| |obstoječimi objekti ob tem javnem | |
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja | |
| |in novosti, če se s tem doseže novo | |
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; | |
| |– za objekte znotraj industrijskega | |
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, | |
| |vendar naj bodo po enem kompleksu | |
| |poenotene; | |
| |– za objekte večjih dimenzij se | |
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne | |
| |strehe majhnega naklona; | |
|
|– priporočljiva je namestitev sončnih | |
| |kolektorjev in sončnih celic; | |
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, | |
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi | |
|
|barvi. Kritina ne sme biti trajno | |
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh | |
| |barv v primeru ravnih streh. | |
| |Fasade: | |
| |– oblikovanje in horizontalna ter | |
| |vertikalna členitev fasad ter | |
| |strukturiranje fasadnih odprtin in | |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo | |
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, | |
| |nizu, kareju oziroma območju; | |
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba | |
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih | |
| |materialov, uporaba izrazitejših | |
| |fasadnih barv kot poudarkov); | |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni | |
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne | |
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem | |
| |naj se zagotavljajo kakovostni in | |
|
|prepoznavni ambienti. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5
Posebnosti | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|5.1 Preseganje
|– za preseganje teh določbe je potrebna | |
| |izdelava OPPN. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »IP – površine za industrijo« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |Industrijske dejavnost. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Promet in skladiščenje, poslovne, | |
|dejavnosti |obrtne, trgovske in storitvene, | |
| |dejavnost gostinstva, če služi tem | |
| |območjem. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Bivanje, proizvodne dejavnosti | |
|dejavnosti |izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
|
|infrastrukture. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 124 postaje, terminali, stavbe za | |
|zahtevnih |izvajanje elektronskih komunikacij, | |
| |– 125 industrijske stavbe, | |
| |– 12420 garažne stavbe (za potrebe | |
| |cone). | |
| |Nezahtevni: | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti, | |
| |spominska obeležja, | |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
| |Enostavni objekti: | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |urbana oprema. | |
|
|Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
| |priključke. Ograje so lahko samo lesene, | |
| |žičnate ali kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |do 13 m. | |
| |Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah | |
| |je dovoljena povsod kjer in v kakršnem | |
| |obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, | |
| |potek komunalnih vodov, zaščita | |
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+-----------+---------+---------+ |
|zemljišča
namenjenega|E, F |največ 0,65|najmanj |največ | |
|za
gradnjo | | |10 % |0,8 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+ |
|3.1 Tip
zazidave |tip E, F | | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– Objekti za poslovno upravne, | |
| |administrativne, prodajne ipd. | |
| |dejavnosti se praviloma gradijo predvsem | |
| |ob javnem mestnem prostoru, druge | |
| |proizvodne stavbe pa v notranjosti | |
| |kompleksov; | |
| |– dovoli se združevanje objektov v nize, | |
| |kareje; | |
| |– višinski gabariti: pri umeščanju teh | |
| |stavb v prostor je treba upoštevati | |
| |vertikalni gabarit prevladujočega tipa | |
| |obstoječih objektov iste namembnosti, da | |
| |nove stavbe ne bodo izstopale iz | |
| |silhuete območja v katerem se gradi (da | |
| |ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne | |
|
|velja za stavbe, ki so zaradi | |
| |funkcionalnih zahtev izrazito višje | |
| |(tovarniški dimniki, silosi ipd.); | |
| |– dovoljena je izgradnja kletnih etaž; | |
|
|– objekti v ozadju kompleksa morajo biti | |
| |nižji od glavnih stavb (ob javnem | |
| |mestnem prostoru). | |
| |Strehe: | |
| |– na celotnem območju občine so za | |
| |območja I – območja proizvodnih | |
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; | |
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni | |
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s | |
| |obstoječimi objekti ob tem javnem | |
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja | |
| |in novosti, če se s tem doseže novo | |
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; | |
| |– za objekte znotraj industrijskega | |
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, | |
| |vendar naj bodo po enem kompleksu | |
| |poenotene; | |
| |– za objekte večjih dimenzij se | |
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne | |
|
|strehe majhnega naklona; | |
| |– priporočljiva je namestitev sončnih | |
| |kolektorjev in sončnih celic; | |
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, | |
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi | |
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno | |
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh | |
| |barv v primeru ravnih streh. | |
| |Fasade: | |
| |– oblikovanje in horizontalna ter | |
| |vertikalna členitev fasad ter | |
| |strukturiranje fasadnih odprtin in | |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo | |
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, | |
| |nizu, kareju oziroma območju; | |
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba | |
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih | |
| |materialov, uporaba izrazitejših | |
|
|fasadnih barv kot poudarkov); | |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni | |
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne | |
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem | |
|
|naj se zagotavljajo kakovostni in | |
| |prepoznavni ambienti. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5
Posebnosti | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|5.1
Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna | |
| |izdelava OPPN. | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
112. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »BC – športni centri« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |šport, oddih | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Kulturne, razvedrilne dejavnosti, | |
|dejavnosti |gostinstvo in turizem, druge dejavnosti,| |
| |ki služijo tem območjem. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Izključujoče |trgovina na debelo | |
|dejavnosti |bivanje | |
| |poslovne dejavnosti | |
|
|proizvodne dejavnosti | |
| |promet in skladiščenje | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 24110 Športna igrišča: razen površin | |
|zahtevnih |za avtomobilske, motoristične, | |
| |kolesarske ali konjske dirke , | |
| |– 24122 Drugi gradbeni inženirski | |
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti | |
| |čas: otroška in druga javna igrišča, | |
| |jahališča, smučarska skakalnica, | |
| |balinišče, površine za piknik, | |
| |– 12650 Športne dvorane, | |
| |– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki | |
| |niso uvrščene drugje: sanitarni | |
| |prostori, | |
|
|– 12112 Gostilne (do 250 m2 bruto | |
| |tlorisne površine); bifeji, točilnice, | |
| |bari (do 50 m2 bruto tlorisne površine).| |
| |Nezahtevni: | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti, | |
| |spominska obeležja, | |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
| |Enostavni objekti: | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |vadbeni objekti | |
| |urbana oprema. | |
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali| |
| |kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |do 13 m. | |
+----------------------+---------+-----------+---------+--------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+-----------+---------+--------+ |
|zemljišča
namenjenega |E |največ 0,3 |najmanj |/ | |
|za
gradnjo | | |20 % | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+---------+-----------+---------+--------+ |
|3.1 Tip
zazidave |tip E | | | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– upoštevajo določila za oblikovanje iz | |
| |tabel SSa oziroms iz tabel SK. | |
| |Strehe: | |
| |– na celotnem območju občine so za | |
| |območja I – območja proizvodnih | |
|
|dejavnosti dovoljene ravne strehe; | |
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni | |
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s| |
| |obstoječimi objekti ob tem javnem | |
|
|mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja| |
| |in novosti, če se s tem doseže novo | |
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; | |
| |– za objekte znotraj industrijskega | |
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, | |
| |vendar naj bodo po enem kompleksu | |
| |poenotene; | |
| |– za objekte večjih dimenzij se | |
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne| |
| |strehe majhnega naklona; | |
| |– priporočljiva je namestitev sončnih | |
| |kolektorjev in sončnih celic; | |
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, | |
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi | |
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno | |
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh| |
| |barv v primeru ravnih streh. | |
| |Fasade: | |
| |– oblikovanje in horizontalna ter | |
|
|vertikalna členitev fasad ter | |
| |strukturiranje fasadnih odprtin in | |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo | |
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, | |
| |nizu, kareju oziroma območju; | |
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba | |
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih | |
| |materialov, uporaba izrazitejših | |
| |fasadnih barv kot poudarkov); | |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni | |
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne | |
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem| |
| |naj se zagotavljajo kakovostni in | |
| |prepoznavni ambienti. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost
|25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
|lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5
Posebnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|5.1
Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna | |
| |izdelava OPPN. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |Gostinstvo in turizem (turistična | |
| |ponudba in nastanitev). | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |družbene dejavnosti | |
|dejavnosti |poslovne dejavnosti | |
|
|trgovske in storitvene dejavnosti | |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
| |območjem | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Izključujoče |trgovina na debelo | |
|dejavnosti |bivanje | |
| |poslovne dejavnosti | |
| |proizvodne dejavnosti | |
| |promet in skladiščenje | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 121 gostinske stavbe, | |
|zahtevnih
|– 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, | |
| |– 12650 športne dvorane, | |
| |– 241 objekti za šport, rekreacijo in | |
| |prosti čas, | |
|
|– 12420 garažne stavbe (za potrebe | |
| |območja). | |
| |Nezahtevni: | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
| |pomožni infrastrukturni objekti, | |
| |spominska obeležja, | |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
| |Enostavni objekti: | |
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |pomožni cestni objekti | |
| |pomožni energetski objekti | |
| |pomožni komunalni objekti | |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja. | |
| |vadbeni objekti | |
| |urbana oprema. | |
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali| |
|
|kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost
objektov |do 13 m. | |
+----------------------+---------+---------+----------+---------+ |
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+---------+ |
|zemljišča
namenjenega |E |največ |najmanj |/ | |
|za
gradnjo | |0,3 |20 % | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+---------+---------+----------+---------+ |
|3.1 Tip
zazidave |tip E | | | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|objektov |– upoštevajo določila za oblikovanje iz | |
| |tabel SSa oziroms iz tabel SK. | |
|
|Strehe: | |
| |– na celotnem območju občine so za | |
| |območja I – območja proizvodnih | |
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; | |
|
|– za objekte, ki mejijo na mestni javni | |
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s| |
| |obstoječimi objekti ob tem javnem | |
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja| |
| |in novosti, če se s tem doseže novo | |
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; | |
| |– za objekte znotraj industrijskega | |
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, | |
| |vendar naj bodo po enem kompleksu | |
| |poenotene; | |
| |– za objekte večjih dimenzij se | |
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne| |
| |strehe majhnega naklona; | |
| |– priporočljiva je namestitev sončnih | |
| |kolektorjev in sončnih celic; | |
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, | |
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi | |
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno | |
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh| |
|
|barv v primeru ravnih streh. | |
| |Fasade: | |
| |– oblikovanje in horizontalna ter | |
| |vertikalna členitev fasad ter | |
| |strukturiranje fasadnih odprtin in | |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo | |
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, | |
| |nizu, kareju oziroma območju; | |
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba | |
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih | |
| |materialov, uporaba izrazitejših | |
| |fasadnih barv kot poudarkov); | |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni | |
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne | |
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem| |
| |naj se zagotavljajo kakovostni in | |
| |prepoznavni ambienti. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4 Raba
energije | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
|hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
| |biomasa, geotermalna energija in | |
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
| |zunaj stavbe. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5
Posebnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|5.1
Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna | |
| |izdelava OPPN. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
113. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) |
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za rekreacijo in šport« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |rekreacija, šport na prostem, oddih | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |kulturne, razvedrilne dejavnosti, | |
|dejavnosti |gostinstvo in turizem, | |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
| |območjem | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Izključujoče |trgovina na debelo | |
|dejavnosti |bivanje | |
| |poslovne dejavnosti | |
| |proizvodne dejavnosti | |
| |promet in skladiščenje | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 24110 športna igrišča, | |
|zahtevnih |– 24122 drugi objekti za šport, | |
| |rekreacijo in prosti čas. | |
| |Nezahtevni: | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
| |spominska obeležja, | |
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali| |
| |kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|zmogljivost |Pritličje – P | |
|objektov | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+---------+----------+----------+--------+ |
|3.1 Tip
zazidave |tip G | | | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Oblikovanje novih objektov: paviljonska | |
|objektov |gradnja in transparentnost objekta | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |rekreacija, šport na prostem, oddih | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |kulturne, razvedrilne dejavnosti, | |
|dejavnosti |gostinstvo in turizem, | |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
| |območjem | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Izključujoče |trgovina na debelo | |
|dejavnosti |bivanje | |
| |poslovne dejavnosti | |
| |proizvodne dejavnosti | |
| |promet in skladiščenje | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 24110 športna igrišča, | |
|zahtevnih |– 24122 drugi objekti za šport, | |
| |rekreacijo in prosti čas – le javni | |
| |vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni | |
| |deli javne ceste, zelenice in druge | |
| |urejene zelene površine. | |
| |Nezahtevni: | |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
|spominska obeležja, | |
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali| |
| |kamnite. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in |/ | |
|zmogljivost
objektov | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+---------+---------+---------+----------+ |
|3.1 Tip
zazidave |/ | | | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |Oblikovanje novih objektov: paviljonska | |
|objektov |gradnja in transparentnost objekta | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(3)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene
površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.1 Dopustni
objekti |/ | |
|in
dejavnosti | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|objekti in
dejavnosti | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.3 Dopustne
gradnje |– Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. | |
|in druga
dela |– Objekte za obrambo, zaščito in | |
| |reševanje v naravnih in drugih nesrečah | |
| |je dopustno graditi le v primeru vojne | |
| |ali naravne ogroženosti. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(4) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.1 Dopustni
objekti |Dopustni objekti: | |
|in
dejavnosti |– 24204 Pokopališča, | |
| |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih | |
| |obredov, | |
| |– 12722 Pokopališke stavbe in | |
| |spremljajoči objekti. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
114. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) |
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |So namenjena za izvajanje dejavnosti | |
| |gospodarskih služb s področja prometa. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |gostinstvo | |
|dejavnosti |trgovina | |
| |skladiščenje | |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
| |območjem | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
| |gradnja gospodarske javne | |
| |infrastrukture. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|zahtevnih in
manj |– 211 ceste, | |
|zahtevnih |– 214 mostovi, viadukti, predori, | |
| |pregrade, | |
| |– 124 stavbe za promet, | |
| |– 12303 bencinski servisi ter drugi | |
| |objekti, ki so namenjeni izvajanju | |
| |gospodarskih služb s področja prometa. | |
| |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo | |
| |1. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.1 Dopustni
objekti |Dopustni objekti: | |
|in
dejavnosti |– 12420 Garažne stavbe | |
| |– 21110, 21120 Parkirišča | |
| |– gradbeno inženirski objekti, če so | |
| |namenjene/-i dejavnostim v območju. | |
| |Drugi prometni infrastrukturni objekti: | |
| |– Parkirne površine za gospodarska in | |
| |tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton in | |
| |za priklopnike teh motornih vozil. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.2 Pogojno
dopustni |Dopustne dejavnosti: | |
|objekti in
dejavnosti |– oddelek 49 Kopenski promet: le | |
| |podrazred 49.410 Cestni tovorni promet | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.3 Dopustne
gradnje |/ | |
|in druga
dela | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.4
Dopustni |I. NEZAHTEVNI: | |
|nezahtevni
in |1. ograje, nižje od 2,2 m, | |
|enostavni
objekti iz |2. škarpe in podporni zidovi, če njihova| |
|seznama
predpisa, ki |višina ne presega 1,5 m. | |
|opredeljuje
vrste |II. ENOSTAVNI OBJEKTI: | |
|objektov glede
na |d) pomožni infrastrukturni objekti: | |
|zahtevnost; |1. pomožni cestni objekti | |
| |2. pomožni energetski objekti | |
| |3. pomožni komunalni objekti | |
| |4. pomožni objekti za spremljanje stanja| |
| |okolja | |
|
|e) urbana oprema: le montažna sanitarna | |
| |enota. | |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo| |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte| |
|
|gospodarske javne infrastrukture, pač pa| |
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
| |priključke. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1 Velikost
in | | |
|zmogljivost
objektov | | |
+----------------------+----------+--------+----------+---------+ |
|2.2
Stopnja |/ | | | | |
|izkoriščenosti +----------+--------+----------+---------+ |
|zemljišča
namenjenega |tip |FZ |DZP |FI | |
|za
gradnjo +----------+--------+----------+---------+ |
| | |0,9 |Najmanj 10| | |
| | | |% | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.1 Tip
zazidave |/ | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.2
Oblikovanje |/ | |
|objektov | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|3.3 Velikost
in |/ | |
|urejanje
zelenih | | |
|površin | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
120. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč) |
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |Kmetijstvo. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Spremljajoče |Druge dejavnosti, ki služijo tem | |
|dejavnosti |območjem. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Dopustne dela
in druga|Brez spremembe namenske rabe se območju | |
|dejavnost |kmetijskih zemljišč lahko načrtuje samo | |
| |agrarne operacije in vodni | |
| |zadrževalniki za potrebe namakanja | |
| |kmetijskih zemljišč, omrežja naslednje | |
| |gospodarske javne infrastrukture, in | |
| |sicer: | |
| |– cevovodi za pitno in odpadno vodo s | |
| |pripadajočimi objekti, | |
|
|– elektroenergetski vodi s | |
| |pripadajočimi objekti, | |
| |– komunikacijski vodi, | |
| |– naftovodi, | |
| |– plinovodi, | |
| |– vročevodi in priključki nanje, | |
| |– posegi za začasne ureditve za potrebe | |
| |obrambe in varstva pred naravnimi in | |
| |drugimi nesrečami, | |
| |– začasni objekti, | |
| |– rekonstrukcije lokalnih cest, | |
| |– enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske | |
| |objekte in nezahtevne pomožne | |
| |kmetijsko-gozdarske objekte, navedene v | |
| |predpisu o vrstah objektov glede na | |
| |zahtevnost | |
| |ter naslednje pomožne kmetijske | |
| |objekte: | |
| |– ograje in opore za trajne nasade | |
|
|– opore za mreže proti toči. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Drugi
pogoji |– Posegi so dopustni pod pogojem, da ne | |
| |ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti | |
| |oziroma niso v nasprotju z interesi | |
| |kmetijstva. | |
| |– Gradnje morajo biti načrtovane tako, | |
| |da omogočajo lastnikom kmetijskih | |
| |zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. | |
| |Kolikor poseg prekine obstoječi dostop | |
| |do kmetijskih zemljišč, ga je potrebno | |
| |nadomestiti. | |
| |– Dopustni objekti, gradnje in druga | |
| |dela ne smejo bistveno prizadeti | |
| |obdelovanja kmetijskih zemljišč. | |
| |Poškodbe je potrebno sanirati in | |
| |zemljišča rekultivirati. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3 Oblika
objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Oblikovanje
objektov |– Ureditve, objekti, naprave, ograje | |
| |morajo biti po celotnem kompleksu | |
| |kmetijskih zemljišč oblikovno poenoteni | |
|
|ter smiselno usklajeni z zunanjimi | |
| |ureditvami stičnih območij. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
121. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih drugih kmetijskih zemljišč) |
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »K2 – druga kmetijska zemljišča« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.1 Dopustni
objekti |Brez spremembe namenske rabe se območju | |
|in
dejavnosti |kmetijskih zemljišč lahko načrtuje samo | |
|
|agrarne operacije in vodni zadrževalniki| |
| |za potrebe namakanja kmetijskih | |
| |zemljišč, omrežja naslednje gospodarske | |
| |javne infrastrukture, in sicer: | |
| |– cevovodi za pitno in odpadno vodo s | |
| |pripadajočimi objekti, | |
| |– elektroenergetski vodi s pripadajočimi| |
| |objekti, | |
| |– komunikacijski vodi, | |
| |– naftovodi, | |
| |– plinovodi, | |
| |– vročevodi in priključki nanje, | |
| |– posegi za začasne ureditve za potrebe | |
| |obrambe in varstva pred naravnimi in | |
| |drugimi nesrečami, | |
| |– začasni objekti, | |
| |– rekonstrukcije lokalnih cest. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|objekti in
dejavnosti | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.3 Dopustne
gradnje |/ | |
|in druga
dela | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.4
Dopustni |I. NEZAHTEVNI: | |
|nezahtevni
in |Enostavni pomožni kmetijsko-gozdarske | |
|enostavni
objekti |objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko-| |
| |gozdarske objekti, navedeni v predpisu o| |
| |vrstah objektov glede na zahtevnost | |
| |ter naslednje pomožne kmetijske objekte:| |
| |– ograje in opore za trajne nasade, | |
| |– opore za mreže proti toči, | |
| |– gozdne ceste, | |
| |– grajene gozdne vlake, | |
| |– spominska obeležja. | |
| |II. ENOSTAVNI OBJEKTI: | |
| |1. pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |– pomožni cestni objekti, | |
| |– pomožni energetski objekti, | |
| |– telekomunikacijske antene in | |
| |oddajniki, | |
| |– pomožni komunalni objekti, | |
|
|– pomožni objekti za spremljanje stanja | |
| |okolja; | |
| |2. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti | |
| |le: | |
|
|– čebelnjak, | |
| |– poljska pot, | |
| |– ribnik kot vodno zajetje, | |
| |– vrtina ali vodnjak za namakanje | |
| |kmetijskih zemljišč, | |
| |– krmišče, | |
| |– molzišče, | |
| |– hlevski izpust, | |
| |– ograje za pašo živine nižje od 1,5 m, | |
| |– rastlinjak, | |
| |– kašča, | |
| |– kozolec, | |
| |– senik, | |
| |– gozdne ceste, | |
| |– grajene gozdne vlake. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2 Lega
objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|2.1. Lega
objektov |Rastlinjak je lahko oddaljen od meje | |
|
|naselja največ 30 m, ostali kmetijski | |
| |zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in | |
| |enostavni objekti se lahko postavijo v | |
| |oddaljenosti največ 150 m od meje s | |
| |stavbnim zemljiščem. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
122. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč) |
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.1 Dopustni
objekti |a) Gradnja objektov gospodarske javne | |
|in
dejavnosti |infrastrukture: | |
| |– 12410 – postaje, terminali, stavbe za | |
| |izvajanje elektronskih | |
| |komunikacij ter z njimi povezane stavbe,| |
| |– 211 – ceste, | |
| |– 214 – mostovi, | |
|
|– 22122 – objekti za črpanje, | |
| |filtriranje in zajem vode, | |
| |– 2213 – prenosna komunikacijska | |
| |omrežja, | |
| |– 2221 – distribucijski plinovodi, | |
| |– 2222 – distribucijski cevovodi za vodo| |
| |in pripadajoči objekti, | |
| |– 22231 – cevovodi za odpadno vodo in | |
| |– 2224 – distribucijski | |
| |elektroenergetski vodi in distribucijska| |
| |komunikacijska omrežja. | |
| |b) Objekte za obrambo, zaščito in | |
| |reševanje v naravnih in drugih nesrečah | |
| |je dopustno graditi le v primeru vojne | |
| |ali naravne ogroženosti. | |
| |c) Dopustne so tudi: | |
| |– gozdarske prostorsko ureditvene | |
| |operacije, skladno z Zakonom o gozdovih,| |
| |– sanacije peskokopov, kamnolomov in | |
|
|gramoznic, brez možnosti nadaljnjega | |
| |izkoriščanja in nadaljnje širitve na | |
| |območja, ki so namenjena gozdnim | |
| |zemljiščem, | |
|
|– gradnja objektov in naprav mobilne | |
| |telefonije na podlagi soglasja pristojne| |
| |javne gozdarske službe in pristojne | |
| |službe za varovanje narave, | |
| |– vzdrževanje objektov, | |
| |– odstranitev objektov. | |
| |d) Za vse posege v gozd in gozdni | |
| |prostor je treba pridobiti soglasje | |
| |pristojnega organa oziroma javne | |
| |gozdarske službe. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|objekti in
dejavnosti | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.3 Dopustne
gradnje |/ | |
|in druga
dela | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.4
Dopustni |NEZAHTEVNI: | |
|nezahtevni
in |1. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj | |
|enostavni
objekti iz |za pašo živine, nižjih od 1,5 m. | |
|seznama
predpisa, ki |Dopustna je le postavitev ograj za | |
|opredeljuje
vrste |zaščito mladovja pred divjadjo ter za | |
|objektov glede
na |varovanje območja vodnih virov in ostale| |
|zahtevnost; |komunalne infrastrukture. Postavitev | |
| |zidanih ograj ni dovoljena; | |
| |2. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: | |
| |le | |
| |– poljska pot | |
| |– gozdna cesta | |
| |– grajena gozdna vlaka | |
| |3. spominska obeležja; | |
| |ENOSTAVNI OBJEKTI: | |
| |a) pomožni infrastrukturni objekti: | |
| |1. pomožni cestni objekti | |
| |2. telekomunikacijske antene in | |
| |oddajniki | |
| |3. pomožni objekti za spremljanje stanja| |
| |okolja | |
|
|b) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: | |
| |– premični (mobilni) čebelnjak | |
| |(postavitev je dovoljena pod pogojem, da| |
| |je pridobljena registrska številka | |
|
|stojišča čebelnjaka) | |
| |– gozdna učna pot | |
| |– grajena gozdna vlaka | |
| |– ograje za pašo živine nižje od 1,5 m | |
| |(postavitev dovoljena le v primeru, da | |
| |je paša opredeljena v gozdnogojitvenem | |
| |načrtu) | |
| |– gozdna cesta | |
| |c) vadbeni objekti: le vadbeni objekti, | |
| |namenjeni športu in rekreaciji na | |
| |prostem, kadar ni pričakovati bistveno | |
| |negativnih vplivov na funkcije gozdov | |
| |d) spominska obeležja | |
| |e) urbana oprema: le nadkrita čakalnica | |
| |na avtobusnem postajališču. | |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo| |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte| |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa| |
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
|priključke. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »Gv – varovalni gozdovi« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.1 Dopustni
objekti |Gradnja objektov za potrebe javne | |
|in
dejavnosti |gozdarske službe | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|objekti in
dejavnosti | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.3 Dopustne
gradnje |/ | |
|in druga
dela | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.4
Dopustni |Gradnja objektov za potrebe javne | |
|nezahtevni
in |gozdarske službe | |
|enostavni
objekti iz | | |
|seznama
predpisa, ki | | |
|opredeljuje
vrste | | |
|objektov glede
na | | |
|zahtevnost | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
123. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda) |
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.1 Dopustni
objekti |– Gradnja objektov, potrebnih za rabo | |
|in
dejavnosti |voda in zagotovitev varstva pred | |
| |utopitvami, | |
| |– Gradnja objektov, namenjenih varstvu | |
| |voda pred onesnaženjem, | |
| |– Gradnja objektov, namenjenih obrambi | |
| |države, zaščiti in reševanju ljudi, | |
| |živali in premoženja ter izvajanju | |
| |nalog policije, | |
| |– Gradnja objektov grajenega javnega | |
| |dobra po predpisu o vodah ali drugih | |
| |predpisih, | |
| |– Gradnja objektov javne | |
| |infrastrukture, komunalne in druge | |
| |infrastrukture ter komunalnih | |
| |priključkov na javno infrastrukturo, | |
|
|– Gradnja objektov potrebnih za rabo | |
| |voda, ki jih je za izvajanje vodne | |
| |pravice nujno zgraditi na vodnem ali | |
| |priobalnem zemljišču, zagotoviti | |
|
|varnost plovbe in zagotovitev varstva | |
| |pred utopitvami v naravnih kopališčih, | |
| |– Gradnja brvi in mostov, | |
| |– Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje | |
| |hidromorfoloških in bioloških lastnosti | |
| |površinskih voda, | |
| |– Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje | |
| |narave, | |
| |– Vstopno izstopna mesta, dostopi do | |
| |vode in pristani. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.2 Pogojno
dopustni |– 23020 Energetski objekti (v sklopu | |
|objekti in
dejavnosti |objektov iz točke 1.1. tega člena je | |
| |dopustna tudi gradnja malih | |
| |hidroelektrarn do 10 MW). | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.3 Dopustne
gradnje |– Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. | |
|in druga
dela |– Objekte za obrambo, zaščito in | |
| |reševanje v naravnih in drugih nesrečah | |
|
|je dopustno graditi le v primeru vojne | |
| |ali naravne ogroženosti. | |
| |– Premostitve voda in gradnja na vodnem | |
| |zemljišču mora biti načrtovana tako, da | |
| |je zagotovljena poplavna varnost in da | |
| |se ne poslabšujeta stanje voda in vodni | |
| |režim. | |
| |– Za vse posege v vodotoke in v | |
| |priobalno zemljišče vodotokov je treba | |
| |pridobiti pogoje pristojnega organa | |
| |oziroma službe za vodno gospodarstvo in | |
| |za varovanje narave. | |
| |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki | |
| |niso skladni z namembnostjo enote | |
| |urejanja prostora so dopustna samo | |
| |vzdrževalna dela in odstranitev | |
| |objekta. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.4 Druga
določila |a) V območju podrobne namenske rabe z | |
| |oznako VC, veljajo naslednja določila: | |
| |– za izvedbo brvi in mostov je treba | |
| |pridobiti najmanj tri tehnično in | |
| |oblikovno ustrezne variantne rešitve, | |
|
|– dostopi do vode se lahko urejajo le z | |
| |javnih površin, | |
| |– dopustna je postavitev začasne urbane | |
| |opreme, urejanje brežin, | |
| |– spreminjanje širine struge | |
| |(zamuljenje, zasipavanje bregov) ni | |
| |dopustno, | |
| |– neutrjene brežine se ohranja tako, da | |
| |so vzpostavljeni pogoji za obstoj | |
| |avtohtonih vrst favne in flore. | |
| |b) Za posege v območje podrobne | |
| |namenske rabe z oznako VC, je treba | |
| |pridobiti pogoje in soglasja pristojne | |
| |službe za urejanje voda in za varstvo | |
| |naravne in kulturne dediščine. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »VI – vodna infrastruktura« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.1 Dopustni
objekti |– Gradnja objektov, potrebnih za | |
|in
dejavnosti |preprečitev poplavne nevarnosti, kot | |
|
|so: | |
| |objekti na rekah in kanalih ali ob njih | |
| |(zapornice, mostni kanali in kanalski | |
| |predori), obale; jezovi in podobni | |
| |objekti za akumulacijo vode za vse | |
| |namene: hidroenergetika, namakanje, | |
| |urejanje vodotokov in podobno objekti | |
| |za zaščito rečnih in morskih bregov in | |
| |ureditev strug nasipi in podobni | |
| |objekti za zaščito pred poplavami | |
| |hudourniške pregrade. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.2 Pogojno
dopustni | | |
|objekti in
dejavnosti | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.3 Dopustne
gradnje |– Objekte za obrambo, zaščito in | |
|in druga
dela |reševanje v naravnih in drugih nesrečah | |
| |je dopustno graditi le v primeru vojne | |
| |ali naravne ogroženosti. | |
|
|– Premostitve voda in gradnja na vodnem | |
| |zemljišču mora biti načrtovana tako, da | |
| |je zagotovljena poplavna varnost in da | |
| |se ne poslabšujeta stanje voda in vodni | |
|
|režim. | |
| |– Za vse posege v vodotoke in v | |
| |priobalno zemljišče vodotokov je treba | |
| |pridobiti pogoje pristojnega organa | |
| |oziroma službe za vodno gospodarstvo in | |
| |za varovanje narave. | |
| |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki | |
| |niso skladni z namembnostjo enote | |
| |urejanja prostora so dopustna samo | |
| |vzdrževalna dela in odstranitev | |
| |objekta. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.4 Druga
določila | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
124. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih surovin) |
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »LN – območja mineralnih surovin« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Osnovna
dejavnost |So namenjena za izvajanje dejavnosti s | |
| |področja izkoriščanja in raziskovanja | |
| |mineralnih surovin, in sicer za površine| |
| |nadzemnega pridobivalnega prostora. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Drugi
pogoji |– Vsa območja mineralnih surovin se | |
| |urejajo z OPPN. | |
| |– Na robovih območij površinskih kopov | |
| |mineralnih surovin naj se ohranja ali | |
| |vzpostavi pas vegetacije, zelena | |
| |bariera, ki zmanjšuje vidno | |
| |izpostavljenost teh območij. V primeru | |
| |pogozdovanja naj se izberejo sadike | |
| |avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati| |
|
|tudi primerne za posamezen tip zemljišča| |
| |in reliefa. | |
| |– Zagotoviti je potrebno protiprašne | |
| |ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem| |
| |in vetrovnem vremenu, škropljenje v | |
| |sušnih obdobjih in zajemanje prahu na | |
| |mestu nastajanja pri strojnih napravah | |
| |separacije. Vplive na okolje je treba | |
| |spremljati in jih glede na rezultate | |
| |spremljanja zmanjševati ali odpravljati.| |
| |– Za vse površinske kope je upravljavec | |
| |ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in| |
| |končno sanacijo. | |
| |– Obstoječe nelegalne kope, ki niso | |
| |predvideni za nadaljnje izkoriščanje, se| |
| |sanira (brez izkoriščanja mineralnih | |
| |surovin) in s tem izboljša krajinsko | |
| |sliko. Pri sanaciji je potrebno | |
| |zagotoviti stabilnost brežin, z | |
| |ustreznim naklonom in urejenim | |
| |odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja| |
| |z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in | |
| |grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je| |
|
|možno v celoti vrniti prejšnji rabi | |
| |gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je | |
| |možno nameniti tudi drugi rabi. | |
| |– Na območjih sanacij opuščenih | |
| |nelegalnih kopov je dovoljena sanacija | |
| |(brez izkoriščanja mineralnih surovin) | |
| |in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa | |
| |vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer| |
| |se ne smejo poslabšati prostorske | |
| |razmere in kakovost okolja. | |
| |– Vplive na okolje je treba spremljati | |
| |in jih glede na rezultate spremljanja | |
| |zmanjševati ali odpravljati. | |
| |– Z namestitvijo ograj je treba | |
| |zagotoviti varnost pred padcem v globino| |
| |in pred porušitvami terena. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|Vrsta
objektov, |2301 rudarski objekti | |
|zahtevnih in
manj |– Dopustne so gradnje in ureditve, | |
|zahtevnih
|skladne s predpisi s področja | |
| |pridobivanja mineralnih surovin. | |
| |– Sanacije peskokopov, kamnolomov in | |
| |gramoznic. | |
| |– Raziskave mineralnih surovin in | |
| |geotermičnega energetskega vira. | |
| |– Vzdrževanje objektov in odstranitev | |
| |objektov. | |
| |– Na legalno zgrajenih objektih, ki niso| |
| |skladni z namembnostjo so dopustna samo | |
| |vzdrževalna dela in odstranitev objekta.| |
| |– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo| |
| |1. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
125. člen |
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe obrambe zunaj
naselja) |
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »f – območja za potrebe obrambe zunaj naselja«
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.1 Dopustni
objekti |Vsi objekti za potrebe delovanje | |
|in
dejavnosti |obrambne dejavnosti. | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|objekti in
dejavnosti | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.3 Dopustne
gradnje |Vojaški, vadbeni objekti, ter objekti | |
|in druga
dela |zaščite in reševanja | |
+----------------------+----------------------------------------+ |
|1.4
Dopustni |Vojaški, vadbeni objekti, ter objekti | |
|nezahtevni
in |zaščite in reševanja | |
|enostavni
objekti iz | | |
|seznama
predpisa, ki | | |
|opredeljuje
vrste | | |
|objektov glede
na | | |
|zahtevnost | | |
+----------------------+----------------------------------------+ |