Na
podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
106/10 – ZUPUDPP-popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12,
35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8, 76/14 – Odl.US: U-I-43/13-19, 14/15 –
ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom ZUreP-2 (Uradni list
RS, št. 61/17), 22. člena Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 71/16, 01/17) in Sklepa o začetku priprave sprememb
in dopolnitev zazidalnega načrta območja D 02/3 Šolski center Zlato
polje (oznaka območja po OPN – Kranj Zlato polje KR Z1) (Uradni list RS,
št. 69/15 z dne 25. 9. 2015) je Svet Mestne občine Kranj na 15. seji dne
13. 5. 2020 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu območja D 02/3
– Šolski center Zlato polje |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet in podlaga za spremembe in
dopolnitve zazidalnega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta
območja D 02/3 – Šolski center Zlato polje (Uradni list RS, št. 59/12),
ki po veljavnem Odloku o strateškem prostorskem načrtu Mestne občine
Kranj (Uradni list RS, št. 74/14) obravnava prostorske ureditve v
območju enote urejanja prostora z oznako Kranj Zlato polje KR Z1.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (v nadaljevanju: prostorski
akt) obravnavajo območje funkcionalnih celot FC P1 in del FC I, ki se
nanaša na priključevanje prometne ureditve območja na Koroško cesto in
notranjo zbirno cesto. |
(2) Prostorski akt je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz
Domžal, pod številko projekta 04/2015 v letu 2020. |
|
2. člen |
|
(vsebina in namen prostorskega akta) |
|
Prostorski akt določa območje obravnave, ki hkrati predstavlja predlog
za določitev enote urejanja prostora, arhitekturne, krajinske in
oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo
okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in
povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po
prenehanju veljavnosti tega prostorskega akta. Kjer sprememb in
dopolnitev posebej ne navaja ostajajo v veljavni določila dosedanjega
odloka. |
|
3. člen |
|
(sestava prostorskega akta) |
|
Ta
prostorski akt je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela. |
A.
Tekstualni del |
Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih
značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu
in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o prostorskem aktu
ima sledečo vsebino: |
1. Splošne določbe |
2. Opis sprememb in dopolnitev prostorskih ureditev |
3. Spremembe in dopolnitve umestitev načrtovanih ureditev v prostor |
4. Spremembe in dopolnitve zasnove projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
5. Spremembe in dopolnitve rešitev in ukrepov za celostno ohranjanje
kulturne dediščine |
6. Spremembe in dopolnitve rešitev in ukrepov za varovanje okolja,
naravnih virov in ohranjanja narave |
7. Spremembe in dopolnitve rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
8. Spremembe in dopolnitve etapnosti prostorske ureditve |
9. Končne določbe |
B.
Grafični del |
Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega dela
občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju |
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
4. Arhitektonsko – zazidalna situacija Prikaz ureditev glede poteka
omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro –
Infrastrukturno omrežje |
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
GJI ter grajeno javno dobro – Prometno omrežje |
6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave |
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
8. Načrt parcelacije. |
|
II. OPIS SPREMEMB IN DOPOLNITEV
PROSTORSKIH UREDITEV |
|
4. člen |
|
(opis prostorske ureditve, ki se
načrtuje s prostorskim aktom) |
|
Načrtovana ureditev sledi usmeritvam dosedaj veljavnega prostorskega
akta s tem, da se glede na konkretizacijo prometnih navez na Koroško
cesto določa dvoje priključkov nanjo, temu primerno pa reorganizira
mikrolokacije večstanovanjskih objektov. V prvi funkcionalni enoti ob
glavnem vstopu v območje na jugu FC P1 se, skladno že dosedanjim
možnostim v veljavnem odloku konkretizira trgovski objekt. |
|
III. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE UMESTITEV
NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
5. člen |
|
(rešitve načrtovanih objektov in
površin) |
|
Spremeni in dopolni se točka 3 drugega (2) odstavka 7. člena (rešitve
načrtovanih objektov in površin) odloka in sicer tako, da se za drugim
stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Vanj je, ob glavnem vstopu v
območje na jugu, umeščen objekt trgovskega centra.«. |
|
6. člen |
|
(pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo) |
|
(1) Spremeni in dopolni se zadnji, tretji (3) odstavek poglavja A.1
Izhodišča sklopa A. Urbanistična izhodišča, pogoji in usmeritve 8. člena
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) odloka in sicer tako,
da se za besedilom: » ….. glavni notranji zbirni« črta beseda:
»Kidričevi« in nadomesti z besedilom: »ter sekundarni zbirni (vzporedna
s Koroško cesto)«. |
(2) V celoti se črta besedilo točke A.2.1.a podpoglavja A.2.1 Pogoji in
usmeritve v funkcionalnih celotah novogradenj sklopa A. Urbanistična
izhodišča, pogoji in usmeritve 8. člena odloka, ki se glasi: »V
funkcionalni celoti FC P1 je določenih devet samostojnih objektov na
skupni garažni kleti. Objekti so locirani tako, da s svojo postavitvijo
tvorijo štiri obsežne notranje zelene atrije, odprte v smeri proti
zahodu. Prečno na Koroško cesto so tako določene štiri stavbe označene
od 1A do 1D tlorisnih dimenzij 60 m × 17 m in maksimalnih vertikalnih
gabaritov K+P+4 (določa se možnost zgornjega in spodnjega pritličja –
medetaža) ter peta z oznako 1E na skrajnem severozahodu, tlorisnih
dimenzij 51 m × 17 m in enakega maksimalnega vertikalnega gabarita. Med
njimi so ob notranji prometnici nanizane štiri stavbe, pri čemer sta
prvi dve z oznako 1F in 1G tlorisnih dimenzij 37 m × 17 m, drugi dve
24 m × 17 m, vse štiri pa maksimalnih vertikalnih gabaritov K+P+3. |
V
vseh stavbah so opredeljene možnosti družbenih in poslovno-trgovskih
dejavnosti v pritličjih in prvih etažah ter stanovanj v višje ležečih
etažah. |
Prometno napajanje funkcionalne celote se načeloma vrši v kletnih
etažah, izjemoma tudi na nivoju terena.« in nadomesti z besedilom, ki se
glasi: |
»V
funkcionalni celoti FC P1 je določenih osem samostojnih objektov,
večinoma na (opcijsko skupni) garažni kleti, z izjemo najjužnejšega z
oznako 1A, ki je namenjen trgovski dejavnosti z zgolj možnostjo
podkletitve in izvedbe enega nadstropja. Objekti z oznakami od 1B do 1H
so locirani tako, da s svojo orientacijo v prostoru tvorijo dva
obsežnejša notranja zelena atrija (prvi med 1B, 1C in 1D, drugi med 1F,
1G in 1H) odprta proti zahodu. Med objektoma z oznakama 1D in 1E je
umeščena prečna povezovalna cesta med Koroško cesto in sekundarno zbirno
cesto. Prečno na Koroško cesto so tako določene štiri stavbe (1B, 1D, 1E
in 1F) tlorisnih dimenzij 60 m × 17 m in maksimalnih vertikalnih
gabaritov K + P + 4 (določa se možnost zgornjega in spodnjega pritličja
– medetaža) ter peta (1H) na skrajnem severozahodu, tlorisnih dimenzij
51 m × 17 m in enakega maksimalnega vertikalnega gabarita kot prejšnje
štiri. Med njimi sta v notranjih atrijih umeščeni dve stavbi tlorisnih
dimenzij 24 m × 17 m in maksimalnih vertikalnih gabaritov K + P + 3. V
vseh stavbah z oznakami od 1B do 1H so opredeljene možnosti družbenih in
poslovno-trgovskih dejavnosti v pritličju ter stanovanj v višje ležečih
etažah. |
Objekt z oznako 1A je tlorisnih dimenzij 37,5 m × 69,0 m in maksimalnega
vertikalnega gabarita (K) + P + (1N), z možnostjo izvedbe le pritličnega
objekta, namenjen je trgovski dejavnosti (pritličje), v etaži tudi
gostinskim in storitvenim dejavnostim (opcijsko parkiranju). |
Prometno napajanje stavb se načeloma vrši iz sekundarne zbirne ceste
območja ter prečne povezovalne ceste na nivoju terena; parkirna mesta se
določajo v kletnih etažah, za trgovsko-poslovno dejavnost (opcijsko tudi
stanovanjsko) tudi na nivoju terena.«. |
(3) Spremeni in dopolni se besedilo prve alineje točke B.2.1.a poglavja
B.2 Pogoji in usmeritve sklopa B. Izhodišča, pogoji in usmeritve za
arhitektonsko oblikovanje 8. člena odloka, in sicer tako, da se za
besedilom, ki se glasi: »…. in vratnih odprtin« doda besedilo: », kar ne
velja za oblikovanje stavbe z oznako 1A, ki je namenjena trgovski in
njej kompatibilni gostinski in storitveni dejavnosti in temu primerno
tudi oblikovana«. |
(4) Dopolni se tudi besedilo osme alineje poglavja C.2 Pogoji in
usmeritve sklopa C. Izhodišča, pogoji in usmeritve za krajinsko in
mikrourbano oblikovanje 8. člena odloka in sicer tako, da se za
obstoječim besedilom alineje doda sledeče besedilo: »za objekt trgovske
dejavnosti z oznako 1A se določa okvirno 90 parkirnih mest na parterju z
možnostjo dodatnih parkirnih mest«. |
|
IV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZASNOVE
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
7. člen |
|
(prometno priključevanje območja) |
|
(1) Spremeni in dopolni se drugi stavek prvega (1) odstavka 10. člena
(prometno priključevanje območja) odloka in sicer tako, da se za
besedilom, ki se glasi: »Prvenstveno se preko novonačrtovanega« doda
besedilo: »primarnega križišča na jugu, dodatno pa tudi preko
sekundarnega«. |
(2) Nadalje se v celoti črta besedilo tretjega, četrtega, in petega in
šestega stavka istega, prvega (1) odstavka, ki se glasi: »Pred izgradnjo
končnega križišča na Koroški cesti (ki bo služilo dostopu do celotnega
območja ZN) in neposredno pripadajočega notranjega krožišča ter pred
morebitno potrebno preureditvijo križišča s Kidričevo cesto (pri OŠ), je
možno jugozahodni del FC P5 ter južna dela FC P1 in FC P2 skladno
strokovni podlagi Lineal d.o.o. (Prometna študija – priključevanje
območja Zlato polje na Koroško cesto) priključiti na Koroško cesto preko
rekonstruirane obstoječe prometnice pri čemer se priključek izvede v
prometnem režimu desno – desno z ureditvijo prometnega otoka na državni
cesti za fizično preprečitev levega zavijanja (ob realizaciji končnega
križišča se navedeni deli funkcionalnih celot priključijo na sistem
celostnega urejanja prometa). Za realizacijo vseh nadaljnjih gradenj na
območju urejanja s tem odlokom je potrebno izdelati prometno študijo
priključevanja na državno cestno omrežje, preveriti vsa tangirana
križišča na Kidričevi in Koroški cesti ter konkretne rešitve obdelati v
projektni dokumentaciji v kateri se konkretizira način priključevanja
(tip oziroma vrsta križišč). Ustrezne rešitve glede ureditve državne
ceste s križišči oziroma cestnimi priključki je treba v nadaljnjih fazah
načrtovanja in projektiranja uskladiti z upravljavcem državne ceste in
pridobiti pogoje ter soglasje s projektnimi rešitvami. Vse rešitve je
treba uskladiti tudi z načrtovano ureditvijo državnega cestnega omrežja
na tangiranem območju.« in nadomesti s sledečim besedilom: »Pri
realizaciji vseh nadaljnjih gradenj na območju urejanja s tem odlokom je
upoštevati priključevanje območja na Koroško cesto v skladu z izdelanim
Idejnim projektom (IDP) ureditve Koroške ceste od Severne obveznice do
križišča s Kidričevo cesto (km 1+200 – km 2+035), ki ga je izdelalo
podjetje CE Design d.o.o., št. projekta P-382/19 v februarju 2020,
usklajenim z usmeritvami upravljavca državne ceste. Mestna občina Kranj
je dolžna zagotavljati monitoring nad delovanjem tangiranih križišč z
državno cesto in zagotoviti ustrezne rešitve ureditve križišč in
cestnega omrežja (upoštevati predpisano plansko dobo 20 let po zaključku
gradnje na območju OPPN idr.). Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah
(DGD / PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, prehodno
uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje
upravljavca državne ceste.« |
(3) Spremeni in dopolni se besedilo drugega (2) odstavka istega člena in
sicer tako, da se besedilo, ki se glasi: »Vsi posegi so predvideni« črta
in nadomesti s sledečim besedilom: »Vse posege je treba predvideti«, ter
na koncu stavka spremeniti besedo »križišča« v besedo »križišč«. |
|
8. člen |
|
(prometno urejanje območja) |
|
(1) V celoti se črta besedilo šestega stavka točke 1. drugega (2)
odstavka 11. člena (prometno urejanje območja) odloka, ki se glasi:
»Primarni dovoz do podnivojskega cestnoprometnega sistema predstavlja
vzhodni krak novonačrtovanega krožnega križišča na Koroški cesti.« in
nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Primarni dovoz do notranjega
cestnoprometnega sistema zahodnega dela območja predstavlja vzhodni krak
novonačrtovanega križišča na Koroški cesti.«; prav tako se v celoti črta
besedilo točke 14. in 15. tretjega (3) odstavka 11. člena, ki se glasi:
»14. V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno, skladno določilom
10. člena tega odloka izdelati prometno študijo in projektno
dokumentacijo za gradnjo oziroma izvedbo načrtovane prometne ureditve,
zagotoviti izjave o medsebojni skladnosti projektne dokumentacije ter
utemeljiti vse posege v varovalnem pasu državne ceste. DRSC ne prevzema
odgovornosti zagotavljanja ukrepov varstva pred hrupom. |
15. Za vse posege v območju državne ceste in njenem varovalnem pasu je
potrebno pridobiti pogoje in soglasja DRSC.« |
(2) Za enajstim (11) členom odloka se doda nov, dvanajsti (12) člen
(varovalni pas državne ceste), členi v nadaljevanju pa ustrezno
preštevilčijo. Besedilo novega člena se glasi: |
|
»12. člen |
|
(varovalni pas državne ceste) |
|
(1) Za območje OPPN, ki sega v varovalni pas državne ceste oziroma v
vplivno območje državne ceste je investitor za objekte in pripadajoče
ureditve sam dolžan zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zaščito pred
hrupom državne ceste in za zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki
so ali bodo posledica obratovanja državne ceste. Upravljavec državne
ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste
– npr. pluženja, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa idr.) na tangirano
območje vzdolž državne ceste. |
(2) Vegetacija, zunanja ureditev objektov ipd. ne sme segati na parcelo
državno cesto – v nasprotnem primeru je investitor dolžan posege
ustrezno odmakniti izven parcele državne ceste. |
(3) Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje in drugih za
prometno varnost motečih dejavnikov v varovalnem pasu državne ceste ni
dovoljeno. |
(4) Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo
vpliv na državno cesto je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih
cestah ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste.
Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih
vplivov na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi
varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni
interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti
ovirana bodoča ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je dolžan
investitor posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V
primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za
infrastrukturo pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oziroma
zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih
posegov). Rešitve je treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem
državne ceste in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste. |
(5) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI) konkretno
preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem
državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. |
(6) Ustrezna ureditev tangiranega območja državne ceste in vseh
tangiranih križišč (s pripadajočimi notranjimi povezovalnimi cestami) je
pogoj za gradnjo in obratovanje objektov na obravnavanem območju.« |
|
V. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE REŠITEV IN
UKREPOV ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
9. člen |
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
Skladno usmeritvam smernic Ministrstva za kulturo se v 19. členu
(varovanje kulturne dediščine) odloka v celoti črta besedilo drugega (2)
in tretjega (3) odstavka, obstoječi četrti (4) odstavek pa preštevilči,
tako da se številka »(4)« črta in nadomesti s številko »(2)«. |
|
VI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE REŠITEV IN
UKREPOV ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
|
10. člen |
|
(splošni pogoji varovanja okolja) |
|
Spremeni in dopolni se besedilo prvega (1) odstavka 20. člena (splošni
pogoji varovanja okolja) odloka in sicer tako, da se za prvim stavkom,
ki se glasi: »Skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor
št. 35409-75/2009 JL z dne 20. 4. 2009 v postopku priprave in
sprejemanja plana za območje D 02/3 – Šolski center Zlato polje ni bilo
potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.« doda nov
stavek, ki se glasi: »Prav tako skladno Odločbi Ministrstva za okolje in
prostor št. 35409-383/2018/16 z dne 11. 4. 2019 v postopku priprave
Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja D 02/3 – Šolski center
Zlato Polje ni bilo potrebno izvesti ne celovite presoje vplivov na
okolje in ne presoje sprejemljivosti na varovana območja narave.«. |
|
11. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
Dopolni se besedilo 25. člena (varstvo pred hrupom) odloka tako, da se
za obstoječim besedilom doda nov, osmi (8) odstavek, ki se glasi: »(8)
Za stanovanjski del območja FC P1 je priporočljivo, da se do pridobitve
uporabnega dovoljenja izdela strateška presoja s stališča hrupa in ob
tem preveri upoštevanje omilitvenih ukrepov iz OPN za tanigrano področje
presoje.« |
|
VII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE REŠITEV IN
UKREPOV ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
12. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) |
|
(1) Skladno usmeritvam smernic Direktorata za logistiko Ministrstva za
obrambo se spremeni in dopolni tretji (3) odstavek 30. člena (rešitve in
ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
varstvo pred požarom) odloka in sicer tako, da se: |
(1.1.) za številčno označbo tretjega (3) odstavka, pred obstoječe
besedilo, ki se ohranja vstavi nov stavek, ki se glasi: »Ker se območje
urejanja nahaja v območju omejene in nadzorovane rabe prostora za
potrebe obrambe, je treba v tem območju upoštevati omejitve iz
varnostnih in tehničinih vzrokov.«, ter |
(1.2.) v celoti črta tretja, zadnja alineja tretjega (3) odstavka, ki se
glasi: »določba prejšnje alineje ne velja v širšem okolišu območij za
potrebe obrambe z antenskimi stebri in antenskimi stolpi, ki se nahajajo
izven naselij na vzpetinah« |
|
VIII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ETAPNOSTI
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
13. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
V
celoti se črta besedilo četrtega stavka (1) odstavka 31. člena (etapnost
izvedbe) odloka, ki se glasi: »Določa se, da je pred izgradnjo križišča
na Koroški cesti in neposredno pripadajočega notranjega krožišča ter
pred morebitno potrebno preureditvijo križišča s Kidričevo cesto (pri
OŠ) dovoljeno jugozahodni del FC P5 ter južna dela FC P1 in FC P2
prometno priključiti na Koroško cesto preko obstoječe prometnice pod
pogoji iz 10. člena tega odloka.« in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Ob tem je smiselno upoštevati zaključke Idejnega projekta (IDP)
ureditve Koroške ceste od Severne obveznice do križišča s Kidričevo
cesto (km 1+200 – km 2+035), ki ga je izdelalo podjetje CE Design
d.o.o., št. projekta P-382/19 v februarju 2020. Konkretne rešitve glede
morebitne etapnosti gradnje prometne infrastrukture je treba v
nadaljnjih fazah projektiranja predhodno uskladiti z upravljavcem
državne ceste.«. |
|
IX. KONČNE DOLOČBE |
|
14. člen |
|
(veljavnost določil veljavnega odloka) |
|
S
tem odlokom se vsebinsko spreminja in dopolnjuje določbe veljavnega
odloka, ki so navedeni v določbah od 5. do 13. člena tega odloka,
skladno temu tudi relevantne dele grafičnega dela prostorskega akta. Vsa
ostala določila odloka ostajajo še naprej v veljavi. |
|
15. člen |
|
(vpogled v prostorski akt) |
|
Prostorski akt je na vpogled vsem zainteresiranim na Uradu za okolje in
prostor Mestne občine Kranj in njihovih spletnih straneh ter na Upravni
enoti Kranj, oboje na naslovu, Slovenski trg 1, Kranj. |
|
16. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe |
|
17. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-8/2015 |
Kranj, dne 13. maja 2020 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Matjaž Rakovec |