Na podlagi 82. in 82.a člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - ZOFVI-UPB5, 36/08 – ZOFVI-G, 58/9 – ZOFVI-H, 64/09 – popr. in 65/09-popr.), določb odlokov o ustanovitvi mariborskih osnovnih šol (MUV, št. 13/08, 17/08, 22/08, 26/08, 27/08, 6/09 in 30/09) ter 8. in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 10/02, 6/04, 13/04 in 26/05) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 16. izredni seji, dne 28. junija 2010, sprejel

P R A V I L N I K

o merilih in postopkih pri zagotavljanju obveznosti za izvajanje dejavnosti osnovnih šol, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Maribor

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet pravilnika)

S tem pravilnikom Mestna občina Maribor (v nadaljevanju: mestna občina) ureja merila in postopke pri zagotavljanju obveznosti občine do javnih osnovnih šol na območju mestne občine iz sredstev proračuna za izvajanje osnovne dejavnosti ter dodatnih dejavnosti, dogovorjenih z ustanoviteljico.

V kolikor v tem pravilniku ni navedeno drugače, se kot pristojni organ mestne uprave šteje organ, pristojen za področje izobraževanja.

2. člen

(obveznosti mestne občine na področju osnovnega šolstva, ki so predmet tega pravilnika)

Mestna občina je javnim osnovnim šolam dolžna zagotavljati:

Obseg sredstev, ki jih mestna občina za posamezne namene zagotavlja osnovnim šolam, je določen v vsakoletnem mestnem proračunu.

3. člen

(spreminjanje obsega dodatnih dejavnosti in pravic učencev)

Odločitve o spreminjanju obsega dodatnih dejavnosti in pravic učencev iz tega naslova se lahko uveljavljajo samo ob začetku šolskega leta, v primeru nadstandardnih pedagoških programov pa se mora generaciji, ki je vanje že vključena, omogočiti, da jih obiskuje vsa s tem pravilnikom predvidena šolska leta.

2. INVESTICIJE V OSNOVNOŠOLSKI PROSTOR, INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE NEPREMIČNIN IN OBNOVA OPREME OSNOVNIH ŠOL

4. člen

(investicije v osnovnošolski prostor)

Investicije v osnovnošolski prostor in sredstva za njihovo izvedbo se določijo v načrtu razvojnih programov in letnem proračunu mestne občine.

Postopek pridobivanja sredstev iz drugih virov, postopek oddaje javnih naročil in vse postopke, vezane na izvedbo, prevzem in spremljanje investicije v garancijskih rokih vodi mestna uprava v sodelovanju z vodstvom osnovne šole, na kateri se investicija izvaja.

5. člen

(investicijsko vzdrževanje nepremičnin in obnova opreme)

Po sprejemu mestnega proračuna sprejme župan mestne občine na predlog pristojnega organa mestne uprave letni program investicijsko vzdrževalnih del in obnove opreme na nepremičninah v lasti mestne občine, ki so v upravljanju osnovnih šol.

Za pripravo predloga letnega programa iz predhodnega odstavka imenuje predstojnik pristojnega organa mestne uprave strokovno komisijo, v katero so ob strokovnih delavcih mestne uprave vključeni tudi predstavniki osnovnih šol.

V letni program investicijsko vzdrževalnih del na nepremičninah in obnovi opreme se prednostno vključijo:

Del sredstev se v programu iz predhodnega odstavka nameni za izvedbo interventnih posegov, ugotovljenih med letom.

Postopek pridobivanja sredstev iz drugih virov, postopek oddaje javnih naročil in vse postopke, vezane na izvedbo letnega programa, prevzem in spremljanje investicijsko vzdrževalnih del in obnove opreme v garancijskih rokih vodi mestna uprava v sodelovanju z vodstvi osnovnih šol.

6. člen

(pogodbeni odnosi in nakazovanje sredstev mestnega proračuna)

Pogodbeni odnosi pri investicijah, investicijskem vzdrževanju in vlaganjih v obnovo opreme se urejajo skladno s predpisi.

Neposredna pravna podlaga za izplačilo sredstev mestnega proračuna za investicije, investicijsko vzdrževanje nepremičnin in obnovo opreme osnovnim šolam je obračunska situacija ali račun, ki temelji na pogodbi z izvajalcem del ali storitev, ki jo potrdi pristojni organ mestne uprave.

7. člen

(obveznosti vodstev osnovnih šol)

Pri izvajanju investicij, investicijsko vzdrževalnih del in pri vlaganjih v obnovo opreme so dolžna sodelovati vodstva osnovnih šol. Njihove naloge se opredelijo v pogodbah, sklenjenih med izvajalcem, osnovno šolo in mestno občino.

V času garancijskih rokov so vodstva osnovnih šol dolžna spremljati stanje nepremičnin in opreme, ki so bile predmet vlaganj in opozarjati mestno upravo na pojave, ki terjajo uveljavljanje pravic iz sklenjenih pogodb z izvajalci.

8. člen

(vlaganja osnovnih šol v investicijsko vzdrževanje objektov in obnovo opreme)

Osnovne šole lahko investicijsko - vzdrževalna dela in obnovo opreme izvajajo tudi same s sredstvi, ki jih pridobijo iz drugih virov (iz presežka prihodkov nad odhodki, z donacijami, iz sredstev državnega proračuna). Investicijsko - vzdrževalna dela na nepremičninah lahko izvajajo samo po predhodnem soglasju pristojnega organa mestne uprave.

V primeru tovrstnih vlaganj vodstva osnovnih šol prevzemajo vso odgovornost za zakonito ravnanje v postopkih priprave, oddaje in izvedbe del in storitev.

3. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV MESTNEGA PRORAČUNA ZA MATERIALNE STROŠKE REDNE DEJAVNOSTI OSNOVNIH ŠOL

9. člen

(materialni stroški)

Mestna občina skladno z zakonom zagotavlja sredstva za naslednje materialne stroške redne dejavnosti osnovnih šol:

- za funkcionalne materialne stroške šolskega prostora,

- za specifične namenske dotacije.

10. člen

(funkcionalni materialni stroški šolskega prostora)

Funkcionalni materialni stroški šolskega prostora, za katere mestni proračun zagotavlja sredstva osnovnim šolam, so stroški za: ogrevanje, elektriko, plin, vodo, odvoz komunalnih odpadkov, čiščenje prostorov, tekoče vzdrževanje prostorov in opreme, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, obvezne preglede objektov in meritve naprav, zavarovalne premije, varovanje objektov, uporabo in vzdrževanje šolskih vozil, uporabo prostora drugih upravljalcev in specifični občasni stroški.

Sredstva za stroške ogrevanja, elektrike, plina, vode, odvoza komunalnih odpadkov, obveznih pregledov objektov in meritev naprav, zavarovalnih premij, varovanja objektov ter uporabe in vzdrževanja šolskih vozil se osnovnim šolam priznavajo na osnovi dokazil o nastalih stroških.

Sredstva za stroške uporabe prostora drugih upravljalcev se osnovnim šolam priznavajo na osnovi dokazil o nastalih stroških v primerih, ko same nimajo dovolj ustreznega prostora za izvajanje dejavnosti, in če je bila takšna rešitev predhodno dogovorjena s pristojnim organom mestne uprave.

Sredstva za stroške čiščenja, tekočega vzdrževanja objektov in opreme in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se osnovnim šolam nakazujejo kot redna mesečna dotacija. Mesečni znesek za stroške čiščenja ter tekočega vzdrževanja šolskega prostora se za posamezno osnovno šolo določi na osnovi neto uporabne površine objektov, ki jih šola upravlja, ob upoštevanju razpoložljivih namenskih sredstev mestnega proračuna. Mesečni znesek za poravnavo stroškov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se določi na osnovi izdane odločbe za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za tekoče leto.

Specifični občasni stroški, vezani na prostor in opremo, se v breme mestnega proračuna osnovnim šolam priznavajo samo po predhodnem dogovoru s pristojnim organom mestne uprave. Med tovrstne stroške sodijo izdatki, ki nastanejo v nepredvidenih okoliščinah in jih zato ni mogoče vnaprej načrtovati oziroma uvrstiti med zgoraj navedene funkcionalne materialne stroške prostora in opreme.

11. člen

(specifične namenske dotacije)

Sredstva za specifične namenske dotacije se iz mestnega proračuna osnovnim šolam zagotavljajo samo po predhodnem dogovoru s pristojnim organom mestne uprave in so namenjena za izvedbo občasnih nalog, kot so stroški zakonsko predpisanih notranjih revizij, stroški storitev pravne pomoči v zahtevnih pravnih postopkih, stroški strokovne pomoči v primeru motenj pri finančnem poslovanju in drugi stroški, ki jih ni možno načrtovati v okviru funkcionalnih materialnih stroškov prostorov in opreme.

12. člen

(nakazovanje sredstev mestnega proračuna)

Izhodišča za priznavanje finančnih obveznosti mestnega proračuna za materialne stroške osnovnih šol se na podlagi usklajenih finančnih načrtov določijo v letnih pogodbah o financiranju dejavnosti osnovnih šol.

Sredstva za materialne stroške se osnovnim šolam nakazujejo mesečno v rokih, ki jih določajo javnofinančni predpisi.

13. člen

(odgovornost osnovnih šol za racionalno rabo javnih sredstev)

Vodstva osnovnih šol so dolžna z javnimi sredstvi mestnega proračuna, namenjenimi kritju materialnih stroškov redne dejavnosti osnovne šole, gospodariti zakonito in racionalno. V primeru, da se v postopkih spremljanja stanja ugotovi nenamenska raba teh sredstev ali v primerjavi s preteklimi obdobji in drugimi osnovnimi šolami neupravičeno odstopajoči stroški, lahko pristojni organ mestne uprave pri naslednjih nakazilih neupravičeno porabljena sredstva poračuna.

4. PREVOZI UČENCEV

14. člen

(upravičenost do brezplačnih prevozov)

Mestna občina skladno z zakonom in tem pravilnikom zagotavlja osnovnim šolam sredstva za stroške prevozov učencev s prebivališčem na njenem območju v šolo in iz šole.

Do brezplačnega prevoza v šolo in iz šole so upravičeni:

Učenci, ki obiskujejo osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebivajo, imajo pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi jim pripadala, če bi obiskovali osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebivajo.

15. člen

(ugotavljanje upravičenosti do brezplačnega prevoza)

Upravičenost do brezplačnega prevoza ugotavlja osnovna šola, ki jo učenec obiskuje, preverja pa pristojni organ mestne uprave, ki v primeru nejasnosti tudi pomaga osnovnim šolam pri ugotavljanju upravičenosti.

16. člen

(izjeme)

V izjemnih okoliščinah lahko starši oziroma skrbniki osnovni šoli oddajo vlogo, da se njihovemu otroku prizna brezplačen prevoz v šolo in iz šole, čeprav mu predpisi tega ne omogočajo. Osnovna šola lahko učencu to pravico prizna po predhodnem soglasju pristojnega organa mestne uprave. Vlogi za pridobitev soglasja mora osnovna šola priložiti vlogo staršev oziroma skrbnikov in svoje mnenje.

Navedeni postopek velja tudi za primere posebnih okoliščin iz tretje alinee drugega odstavka 14. člena tega pravilnika.

17. člen

(organizacija prevozov)

Učenci se v šolo in iz šole praviloma vozijo na rednih linijah mestnega in primestnega avtobusnega prometa, osnovna šola pa tistim, ki imajo pravico do brezplačnega prevoza, zagotovi mesečno vozovnico.

Če je prebivališče učencev na območju izven rednih linij avtobusnega prometa ali je vozni red avtobusov neustrezen, osnovne šole v sodelovanju s pristojnim organom mestne uprave z izbranim prevoznikom sklenejo pogodbe o posebnih prevozih.

V primerih, ko imajo učenci pravico do brezplačnega prevoza, tega pa jim ni možno zagotoviti z mestnim, primestnim ali posebnim prevozom, imajo starši oziroma skrbniki pravico do povrnitve stroškov v višini znižane kilometrine. Pravico ugotavlja osnovna šola, preverja pa pristojni organ mestne uprave.

Prevozi učencev k obveznemu pouku plavanja se organizirajo kot posebni prevozi.

18. člen

(navodila)

Pristojni organ mestne uprave do konca maja posreduje osnovnim šolam navodila v zvezi z ugotavljanjem upravičenosti do brezplačnih prevozov ter pripravo in posredovanjem dokumentacije o upravičenosti v naslednjem šolskem letu.

19. člen

(nakazovanje sredstev mestnega proračuna)

Izhodišča za priznavanje finančnih obveznosti mestnega proračuna za prevoze učencev se na podlagi usklajenih finančnih načrtov določijo v letnih pogodbah o financiranju dejavnosti osnovnih šol.

Sredstva za prevoze učencev se osnovnim šolam nakazujejo mesečno v rokih, ki jih določajo javnofinančni predpisi.

5. DODATNE DEJAVNOSTI (DODATNI PROGRAM) OSNOVNE ŠOLE

20. člen

(dodatni program osnovnih šol)

Mestna občina zagotavlja osnovnim šolam sredstva za sofinanciranje programov in nalog, ki se skladno z zakonom izvajajo kot dodatne dejavnosti:

Ne glede na določilo predhodnega odstavka tega člena lahko mestni svet, upoštevajoč pobude osnovnih šol, staršev oziroma skrbnikov, zainteresirane strokovne javnosti in drugih pobudnikov ob obravnavi in sprejemu letnega mestnega proračuna odloči, da se v okviru dodatnih dejavnosti osnovne šole sofinancirajo tudi druge dejavnosti oziroma programi in zanje določijo namenska sredstva. Če mestni svet hkrati ne sprejme sprememb in dopolnitev tega pravilnika, župan pred njihovim izvajanjem s posebnim sklepom določi upravičence, normative in merila ter postopke pri izvajanju in financiranju nove dejavnosti oziroma programa. Takšna rešitev se lahko uporablja samo do sprejema sprememb in dopolnitev tega pravilnika, vendar najdalj do zaključka tekočega proračunskega leta.

5. 1 Nadstandardni pedagoški programi

21. člen

(nadstandardni pedagoški programi)

Mestna občina sofinancira osnovnim šolam izvajanje nadstandardnih pedagoških programov:

22. člen

(predmet sofinanciranja)

Za izvajanje nadstandardnih pedagoških programov zagotavlja mestni proračun sredstva za stroške dela (plače, prispevke delodajalca, druge osebne prejemke in druge spremljajoče stroške dela) po merilih in metodologiji, ki jih pristojno ministrstvo uporablja za priznavanje teh stroškov pri izvajanju rednega programa osnovne šole. Materialni stroški uporabe prostora in drugi materialni stroški so šoli priznani v okviru zagotavljanja pogojev za izvajanje rednega programa in se za nadstandardne pedagoške programe ne obračunavajo posebej. Stroški učbenikov in drugih učnih pripomočkov bremenijo starše oziroma skrbnike, lahko pa tudi šolo, če razpolaga z namenskimi sredstvi.

23. člen

(zagotovitev kadrovskih pogojev za izvajanje nadstandardnih pedagoških programov)

Osnovni šoli se sofinanciranje nadstandardnih pedagoških programov v breme mestnega proračuna lahko prizna samo, če ga izvajajo učitelji, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za izvajanje pouka v osnovni šoli.

V primeru, da šola izvaja nadstandardne pedagoške programe na osnovi pogodbenega odnosa z zunanjimi izvajalci, je dolžna le-te pridobiti po zakonitem postopku, v breme mestne občine pa so lahko stroški dela obračunani samo skladno s predpisi in navodili pristojnega ministrstva.

24. člen

(upravičenci in način prijave)

K zgodnjemu učenju drugega tujega jezika lahko starši oziroma skrbniki prijavijo vsakega učenca 3. razreda osnovne šole, prijavo lahko vsako leto obnovijo do vključno 6. razreda, v zadnjem triletju osnovne šole pa lahko učenci pouk drugega tujega jezika nadaljujejo v breme sredstev državnega proračuna v okviru rednega programa osnovne šole.

K zgodnjemu učenju računalništva lahko starši oziroma skrbniki prijavijo vsakega učenca 4. razreda osnovne šole, prijavo lahko vsako leto obnovijo do vključno 6. razreda, v zadnjem triletju osnovne šole pa lahko učenci pouk računalništva nadaljujejo v breme sredstev državnega proračuna v okviru rednega programa osnovne šole.

Če se učenec vključi v pouk zgodnega učenja drugega tujega jezika ali računalništva po 3. oziroma 4. razredu, mora osnovna šola pred njegovo vključitvijo preveriti ali znanje učenca naknadno vključitev dopušča.

Šola je dolžna prijave za vključitev učencev v nadstandardne pedagoške programe v naslednjem šolskem letu zbrati do zaključka pouka v tekočem šolskem letu. Kasnejše prijave lahko šola sprejme in upošteva samo, če vključitev dodatnih učencev ne zahteva oblikovanja dodatnih skupin. V postopku zbiranja prijav je šola dolžna starše oziroma skrbnike seznaniti z namenom, vsebino in zahtevnostjo ter predvideno organizacijo izvajanja nadstandardnega pedagoškega programa in jih opozoriti, da je prijava prostovoljna, na osnovi te prijave pa je v naslednjem šolskem letu udeležba učenca pri pouku izbranega nadstandardnega pedagoškega programa obvezna.

Na osnovi prijav staršev oziroma skrbnikov oblikuje osnovna šola predlog za oblikovanje skupin pri pouku nadstandardnih pedagoških programov v naslednjem šolskem letu in ga posreduje pristojnemu organu mestne uprave skladno z njegovimi navodili.

25. člen

(oblikovanje skupin)

Za oblikovanje skupin pri nadstandardnih pedagoških programih veljajo enaki normativi kot za oblikovanje oddelkov za izvajanje rednega pouka v osnovni šoli.

Ne glede na gornje določilo je pri zgodnjem učenju računalništva v skupini največ toliko učencev, da na eni računalniški enoti delata hkrati največ dva učenca.

V primeru, da v mejah veljavnih normativov ni možno oblikovanje niti kombiniranih skupin, so lahko skupine, ki jih bo sofinanciral mestni proračun, s soglasjem pristojnega organa mestne uprave manjše od normativno določenega najmanjšega števila učencev.

26. člen

(učni načrt, tedensko in letno število pedagoških ur)

Za zgodnje učenje drugega tujega jezika uporablja osnovna šola veljavni učni načrt, izdan s strani pristojnega državnega organa. Če za posamezne tuje jezike učni načrt ne obstaja, lahko začasni učni načrt pripravi osnovna šola sama s smiselno uporabo veljavnega učnega načrta za prvi tuji jezik v osnovni šoli.

Dokler ne bo predpisan učni načrt za zgodnje učenje računalništva, uporabljajo osnovne šole za njegovo pripravo izhodišča, ki jih v sodelovanju s strokovnimi institucijami v navodilih opredeli pristojni organ mestne uprave.

Zgodnje učenje drugega tujega jezika in računalništva izvajajo osnovne šole izven rednega pouka v obsegu dveh ur tedensko za tuji jezik in ene ure tedensko za računalništvo. Letni obseg zgodnjega učenja je realiziran, če je vsaka skupina v šolskem letu opravila 70 ur pouka drugega tujega jezika oziroma 35 ur pouka računalništva.

V primeru, da osnovna šola v šolskem letu ni realizirala v prejšnjem odstavku določenega števila ur, je za izobraževanje pristojnemu organu mestne uprave dolžna pisno pojasniti vzroke za odstopanje. V primeru, da za manjšo realizacijo ni objektivno opravičljivega razloga, se opravi poračun neopravičeno pridobljenih sredstev mestnega proračuna.

27. člen

(navodila)

Pristojni organ mestne uprave na osnovi tega pravilnika in upoštevajoč druge predpise vsako leto do konca maja posreduje osnovnim šolam navodila v zvezi z oblikovanjem predloga obsega nadstandardnih pedagoških programov v naslednjem šolskem letu.

28. člen

(potrditev predlaganega obsega za šolsko leto)

Skladnost v zadnjem odstavku 24. člena tega pravilnika navedenega predloga šole za obseg nadstandardnih pedagoških programov v naslednjem šolskem letu s tem pravilnikom in drugimi predpisi preveri in potrdi pristojni organ mestne uprave. V primeru, da ugotovi neskladnost, opravi z vodstvom šole usklajevalni postopek.

29. člen

(medletne spremembe obsega in poročanje)

Če se med šolskim letom odobren obseg nadstandardnih pedagoških programov zmanjša oziroma je osnovna šola zaradi objektivnih okoliščin v določenem delu ta pouk morala prenehati izvajati, je osnovna šola o tem dolžna pisno obvestiti pristojni organ mestne uprave, ki v sodelovanju z osnovno šolo preveri in uskladi obseg nadaljnjega izvajanja programa.

Osnovna šola je dolžna zaključno poročilo o realizaciji nadstandardnih pedagoških programov v preteklem šolskem letu, pripravljeno skladno z njegovimi navodili, posredovati pristojnemu organu mestne uprave do konca septembra tekočega šolskega leta.

30. člen

(nakazovanje sredstev mestnega proračuna)

Izhodišča za priznavanje finančnih obveznosti mestnega proračuna za izvajanje nadstandardnih pedagoških programov se na podlagi usklajenih finančnih načrtov določijo v letnih pogodbah o financiranju dejavnosti osnovnih šol.

Do potrditve obsega finančnih obveznosti mestnega proračuna za novo šolsko leto se sredstva osnovnim šolam od septembra dalje začasno nakazujejo na podlagi ugotovljenih finančnih obveznosti za preteklo šolsko leto.

Sredstva za stroške dela se osnovnim šolam nakazujejo mesečno v rokih, ki jih določajo javnofinančni predpisi.

5. 2 Šolska prehrana

31. člen

(namen)

Sredstva mestnega proračuna za šolsko prehrano so namenjena sofinanciranju stroškov priprave kosil, zajtrkov in popoldanskih malic za učence ter subvencioniranju cene kosil za učence iz socialno manj vzpodbudnih okolij.

32. člen

(stroški priprave obrokov šolske prehrane in zagotavljanje sredstev)

Stroški priprave obrokov šolske prehrane zajemajo:

Cena posameznega obroka šolske prehrane je cena, ki jo šola zaračunava staršem oziroma skrbnikom in ne zajema stroškov iz prve in druge alineje predhodnega odstavka.

Pri organizaciji šolske prehrane so osnovne šole dolžne upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Osnovne šole so dolžne ob skrbi za kvalitetno in za osnovnošolsko populacijo ustrezno prehrano omogočiti najnižjo možno ceno za starše oziroma skrbnike. Pristojni organ mestne uprave je dolžan spremljati cene prehrane v osnovnih šolah in v primeru odstopanj predlagati ukrepe za njihovo uskladitev.

5.2.1 Stroški dela pri pripravi kosil, zajtrkov in popoldanskih malic

33. člen

(stroški dela in spremljajoči stroški, ki jih zagotavlja mestni proračun)

Za pripravo kosil, zajtrkov in popoldanskih malic zagotavlja mestni proračun sredstva za stroške dela (plače, prispevke delodajalca, druge osebne prejemke in druge spremljajoče stroške dela) po metodologiji, ki jo pristojno ministrstvo uporablja za priznavanje teh stroškov pri pripravi malic.

34. člen

(kadrovski normativi)

Kadrovski normativi za pripravo šolske prehrane (kosil, zajtrkov in popoldanskih malic za učence) so naslednji:

a) za pripravo kosil

V primeru, da se kosila pripravljajo na eni osnovni šoli za potrebe druge osnovne šole, se ključ iz druge alineje predhodnega odstavka glede na razmejitev posameznih opravil med obe šoli uporabi kot osnova za priznanje pripadajočega števila delavcev vsaki od šol. Pristojni organ mestne uprave pripravi in posreduje osnovnim šolam kriterije za razmejitev posameznih opravil pri pripravi, prevozu in razdeljevanju kosil;

b) za pripravo zajtrkov in popoldanskih malic (malic v podaljšanem bivanju) se na 400 obrokov sistemizira 1 delovno mesto kuharja s IV. stopnjo izobrazbe.

Ne glede na določila točk a) in b) tega člena se lahko v centralnih kuhinjah (v kuhinjah, v katerih se lahko pripravljajo vsi obroki prehrane) eno od normativno pripadajočih delovnih mest kuharjev sistemizira s V. stopnjo izobrazbe;

c) za organizacijo šolske prehrane v mariborskih javnih osnovnih šolah se lahko sistemizira:

Normativ iz predhodnega odstavka se uporablja za določanje skupnega števila organizatorjev šolske prehrane v mariborskih javnih osnovnih šolah, znotraj katerega pristojni organ mestne uprave v sodelovanju s šolami dogovori, za katere šole bo kot skupno sistemizirano posamezno delovno mesto.

Organizator šolske prehrane mora imeti VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri.

Zaradi posebnih delovnih razmer je na posameznih osnovnih šolah možno odstopanje od gornjih kadrovskih normativov, kar na osnovi vloge osnovne šole lahko ugotovi pristojni organ mestne uprave.

35. člen

(upravičenci in način prijave)

Prijave za posamezne obroke šolske prehrane osnovni šoli oddajo starši oziroma skrbniki. Osnovna šola prijave za naslednje šolsko leto zbere do zaključka pouka v tekočem šolskem letu. Podatke o prijavljenih učencih posreduje osnovna šola za izobraževanje pristojnemu organu mestne uprave skladno z njegovimi navodili, ki jih le-ta posreduje osnovnim šolam do konca maja tekočega šolskega leta.

Na začetku novega šolskega leta osnovna šola evidentira spremembe v prijavah in pristojnemu organu mestne uprave do konca septembra posreduje dokončne podatke o prejemnikih posameznih vrst obrokov po stanju v septembru tekočega šolskega leta. Pri tem se v primeru, da posamezni učenci posameznih obrokov ne bodo prejemali vsak dan, upošteva povprečno dnevno število obrokov. To stanje je podlaga za določitev pripadajočega števila delavcev, potrebnih za pripravo kosil, zajtrkov in popoldanskih malic v celotnem šolskem letu.

V primeru bistvenih sprememb števila obrokov šolske prehrane (kosil, zajtrkov in popoldanskih malic) na posamezni osnovni šoli med šolskim letom pristojni organ mestne uprave v sodelovanju z osnovno šolo izvede ustrezne ukrepe, pri čemer upošteva delovnopravne in druge predpise.

36. člen

(nakazovanje sredstev mestnega proračuna)

Izhodišča za priznavanje finančnih obveznosti mestnega proračuna za financiranje stroškov dela in spremljajočih stroškov za pripravo kosil, zajtrkov in popoldanskih malic se na podlagi usklajenih finančnih načrtov določijo v letnih pogodbah o financiranju dejavnosti osnovnih šol.

Do potrditve obsega finančnih obveznosti mestnega proračuna za novo šolsko leto se sredstva osnovnim šolam od septembra dalje začasno nakazujejo na podlagi ugotovljenih finančnih obveznosti za preteklo šolsko leto.

Sredstva se osnovnim šolam nakazujejo mesečno v rokih, ki jih določajo javnofinančni predpisi.

5.2.2 Subvencioniranje šolske prehrane

37. člen

(namen)

Subvencioniranje cene šolske prehrane je namenjeno učencem iz socialno manj vzpodbudnih okolij. Ob sredstvih državnega proračuna, v glavnem namenjenih subvencioniranju cene malic, se s sredstvi mestnega proračuna učencem iz socialno manj vzpodbudnih okolij subvencionira cena kosil.

38. člen

(upravičenci)

Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije za kosilo se upošteva dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku povprečne plače v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: povprečna plača), ugotovljen v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka, ki velja v času oddaje vloge za subvencijo.

Na tej podlagi so do subvencije cene kosila upravičeni:

Ne glede na določila predhodnega odstavka tega člena lahko šola učencu v izjemnih primerih odobri pravico do brezplačnega kosila ali do polovične subvencije cene kosila. Pri ugotavljanju upravičenosti do izjemne obravnave upošteva poleg dohodka na družinskega člana tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj učenca. Pred sprejemom odločitve si mora šola pridobiti mnenje centra za socialno delo.

39. člen

(cene kosil)

Cene kosil, ki so podlaga za izračun subvencije, določi na začetku šolskega leta župan na predlog pristojnega organa mestne uprave, oblikovan v sodelovanju z osnovnimi šolami na osnovi spremljanja in analize cen kosil v mariborskih osnovnih šolah v preteklih šolskih letih.

40. člen

(postopek odločanja o upravičenosti do subvencionirane cene kosila)

Osnovne šole so dolžne pri ugotavljanju upravičenosti učencev do subvencionirane cene kosila, prijavljanju in odjavljanju k posameznim obrokom šolske prehrane in zaračunavanju stroškov staršem in Mestni občini Maribor uporabljati enake postopke, kot so v zakonodaji predpisani s strani države, vendar so za uveljavljanje pravic v breme mestnega proračuna dolžne izdajati posebne sklepe.

41. člen

(nakazovanje sredstev mestnega proračuna)

Izhodišča za določitev obsega finančnih obveznosti mestnega proračuna za subvencioniranje cene kosil učencev se na osnovi tega pravilnika in usklajenih finančnih načrtov določijo v letnih pogodbah o financiranju dejavnosti osnovnih šol.

Sredstva se osnovnim šolam nakazujejo mesečno v rokih, ki jih določajo javno finančni predpisi.

42. člen

(dokumentacija in nadzor)

Osnovne šole so dolžne dokumentacijo v zvezi s subvencioniranjem cene kosil hraniti 5 let po zaključku šolskega leta, v katerem je bila učencu priznana subvencija cene kosila.

Pristojni upravni organ mestne uprave lahko na šoli kadarkoli preveri pravilnost postopkov ugotavljanja upravičenosti do subvencionirane cene kosil. Neupravičeno pridobljena sredstva se osnovni šoli poračunajo pri naslednjih nakazilih.

43. člen

(navodila pristojnega organa mestne uprave)

Pristojni organ mestne uprave na osnovi tega pravilnika in drugih predpisov vsako leto do konca maja posreduje osnovnim šolam navodila v zvezi s subvencioniranjem cene kosil v naslednjem šolskem letu.

5.3. Preventivni programi za preprečevanje odvisnosti in drugih negativnih vedenjskih odklonov

44. člen

(sofinanciranje programov)

Mestni proračun sofinancira izvajanje dodatnih dejavnosti osnovne šole, ki prispevajo k preprečevanju različnih oblik odvisnosti in drugih negativnih vedenjskih odklonov učencev.

45. člen

(izvajalci programov)

Nabor vsebin, ki so lahko predmet sofinanciranja s sredstvi mestnega proračuna, in možnih izvajalcev oblikuje strokovna komisija, v katero so ob strokovnih delavcih mestne uprave vključeni zunanji strokovnjaki in predstavniki osnovnih šol. Za mandatno obdobje petih let jo imenuje župan.

Nabor vsebin in možnih izvajalcev iz predhodnega odstavka je sestavni del navodil, ki jih v zvezi s sofinanciranjem teh programov v naslednjem šolskem letu posreduje osnovnim šolam pristojni organ mestne uprave do konca junija.

46. člen

(nakazovanje sredstev mestnega proračuna)

Izhodišča za priznavanje finančnih obveznosti mestnega proračuna za sofinanciranje programov iz 45. člena tega pravilnika se na podlagi usklajenih finančnih načrtov določijo v letnih pogodbah o financiranju dejavnosti osnovnih šol. Osnova za določitev obsega sredstev je število učencev osnovne šole.

Osnovne šole so do konca junija dolžne pristojnemu organu mestne uprave posredovati vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi programov v tekočem šolskem letu, pripravljeno v skladu z njegovimi navodili. Poročila osnovnih šol pregleda strokovna komisija iz 45. člena tega pravilnika, ugotovi upravičenost do pridobitve sredstev mestnega proračuna ter predlaga županu v odločitev predlog razdelitve razpoložljivih sredstev med osnovne šole.

Pripadajoča sredstva se osnovnim šolam nakažejo na osnovi njihovega zahtevka, pripravljenega skladno z navodilom pristojnega organa mestne uprave.

47. člen

(preventivni programi, uvedeni med letom)

Po odločitvi vodstva mestne uprave oziroma z njegovim soglasjem je ne glede na določila predhodnih členov možno na nivoju mestne občine med letom s sredstvi mestnega proračuna financirati izvedbo preventivnih programov za preprečevanje odvisnosti in drugih negativnih vedenjskih odklonov otrok in mladine, organiziranih kot skupni program za več osnovnih šol. Zanje je potrebno zagotoviti dodatna sredstva mestnega proračuna.

48. člen

(sofinanciranje programov srednjih šol in dijaških domov)

Po enakih kriterijih in enakih postopkih kot osnovnim šolam se lahko po odločitvi mestnega sveta sredstva za programe iz 45. člena tega pravilnika zagotavljajo tudi srednjim šolam in dijaškim domovom, če so za ta namen zagotovljena namenska sredstva.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

49. člen

(delavci z nižjo stopnjo izobrazbe od zahtevane po tem pravilniku)

Na glede na določila točk a) in b) prvega odstavka 34. člena tega pravilnika so v osnovnih šolah za pripravo kosil, zajtrkov in popoldanskih malic do prenehanja delovnega razmerja lahko zaposleni delavci, katerih strokovna izobrazba je nižja od IV. stopnje in so bili v rednem delovnem razmerju na osnovni šoli že pred uveljavitvijo tega pravilnika.

Ne glede na določilo točke c) prvega odstavka 34. člena tega pravilnika so v osnovnih šolah za organizacijo šolske prehrane do prenehanja delovnega razmerja lahko zaposleni delavci, katerih strokovna izobrazba je nižja od VII. stopnje in so bili v rednem delovnem razmerju na osnovni šoli pred uveljavitvijo tega pravilnika.

50. člen

(postopna uveljavitev določil 38. člena pravilnika)

Določila 38. člena tega pravilnika se uveljavijo postopoma in sicer:

51. člen

(uveljavitev 39. člena pravilnika)

Določilo 39. člena tega pravilnika se prične uporabljati s šolskim letom 2011/12.

52. člen

(nakazovanje sredstev do sklenitve letnih pogodb)

Do sklenitve letnih pogodb o financiranju dejavnosti osnovnih šol se osnovnim šolam sredstva začasno nakazujejo na osnovi pogodb za preteklo leto.

53. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, uporablja pa se od 1.9.2010 dalje.

Številka: 60000-3/2010                                                    Župan Mestne občine Maribor

Datum: 29. junij 2010                                                              Franc Kangler, s. r