Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A in 109/12 – ZPNačrt-C, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na 15. redni seji, dne 31. 5. 2017, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE MARKOVCI

1.            Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) Občina Markovci s tem odlokom sprejme občinski prostorski načrt Občine Markovci.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Občinski prostorski načrt Občine Markovci (v nadaljevanju OPN), vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) Strateški del OPN opredeljuje:

1.      izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

2.      zasnovo prostorskega razvoja občine,

3.      zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

4.      zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene,

5.      usmeritve za prostorski razvoj občine.

(3) Izvedbeni del OPN opredeljuje:

1.      enote urejanja prostora,

2.      območja namenske rabe prostora,

3.      prostorske izvedbene pogoje,

4.      prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(4) OPN obsega tekstualni in grafični del ter obvezne priloge OPN in je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(5) Tekstualni del OPN vsebuje besedilo s prilogami,

(6) Grafični del OPN vsebuje kartografsko gradivo strateškega in izvedbenega dela odloka.

Kartografsko gradivo strateškega dela vsebuje:

1.      zasnova prostorskega razvoja občine (M 1 : 25.000),

2.      zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000),

3.      usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter območja naselij z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1 :25.000),

4.      usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 25.000),

5.      usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1 : 25.000).

Kartografsko gradivo izvedbenega dela vsebuje:

1.      pregledna karta Občine Markovci z razdelitvijo na liste (M 1 : 25.000),

2.      pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000),

3.      prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000),

4.      prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000).

(7) Obvezne priloge odloka o OPN vsebujejo:

1.      izvleček iz hierarhično višjih aktov (SPRS, PRS, DPA, pomen kratic je določen v naslednjem členu),

2.      prikaz stanja prostora,

3.      strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,

4.      smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.      obrazložitev in utemeljitev OPN,

6.      povzetek za javnost,

7.      okoljsko poročilo.

3. člen

(pomen kratic uporabljenih v odloku)

(1) Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

BTP                        bruto tlorisna površina objekta,

CPVO                    celovita presoja vplivov na okolje ( tudi okoljsko poročilo),

DPA                       državni prostorski načrt,

DPN                       državni prostorski akt,

EO                         enostavni objekt,

EPO                       ekološko pomembno območje,

EUP                       enota urejanja prostora,

FI                          faktor izrabe gradbene parcele,

FZ                          faktor zazidanosti gradbene parcele,

GJI                         gospodarska javna infrastruktura,

K                            klet,

KD                         kulturna dediščina,

KS                         kulturni spomenik - zavarovan s predpisom,

LN                         lokacijski načrt (podrobnejši prostorski akt po predpisih iz leta 1984 ali leta 2002),

MLN                       medobčinski lokacijski načrt (prostorski akt po predpisih iz l. 1984 ali l. 2002),

M                          mansardni prostori s poševnim stropom in svetlo višina znaša najmanj 1,80 m,

N                           nadstropje,

NATURA               posebno varstveno območje Nature 2000 varovano v skladu s predpisi,

NO                        nezahtevni objekt,

NV                        naravna vrednota,

ONRP                    osnovna namenska raba prostora,

OPN                       občinski prostorski načrt,

OPPN                    občinski podrobni prostorski načrt,

OPPNp                  občinski podrobni prostorski načrt v pripravi ali predviden,

P                           pritličje

PIP                         prostorsko izvedbeni pogoji,

PM                         parkirno mesto

PNRP                    podrobnejša namenska raba prostora,

PRS                       Prostorski red Slovenije,

Q100                     poplavno območje stoletnih vod-katastrofalne poplave,

RPE                       register prostorskih enot,

SP                         strokovna podlaga za celotno ali del območja občine oz. ureditve na tem območju,

SPRS                     Strategija prostorskega razvoja Slovenije,

UN                         urbanistični načrt kot strokovna podlaga po veljavnih predpisih,

VVO                       vodovarstveno območje v skladu s predpisi o vodah,

ZN                          zazidalni načrt kot občinski podrobnejši prostorski načrt po predpisih iz leta 1984.

(2) Poleg navedenih kratic, se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora, ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih.

4. člen

(pomen izrazov uporabljenih v odloku)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.      Avtobusna postaja je prostor, določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, prostore za hrambo prtljage, prostore za elektronske medije za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.

2.      Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.

3.      Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja),

4.      Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim (s svetlo višino 1,60 m in več), ali v skladu z dodatno opisanimi določili samo nad nivojem terena ali samo pod njim.

5.      Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti in na njenih robovih, če ta gradnja predstavlja funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja.

6.      Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po veljavnih predpisih, o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

7.      dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.

8.      Dozidava objekta je povečanje objekta s povečanjem zazidane površine objekta do največ 50 % BTP.

9.      Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov

10.    Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.

11.    Družinska hiša je prosto stoječa stavba z največ tremi stanovanjskimi enotami.

12.    Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.

13.    Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajoči objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture, pomenska vozlišča za javni potniški promet ali javni odprti prostori).

14.    Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju, ni objekt z vplivi na okolje in nima samostojnih energetskih in komunalnih priključkov, razen samostojnih objektov v primeru izkazane potrebe.

15.    Eno - oziroma dvostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim do dvema stanovanjema - tudi družinska hiša.

16.    Enota urejanja prostora(EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden,

17.    Etaža je prostor med dvema vodoravnima ploščama v stavbi s primerno višino za izvajanje dejavnosti ali bivanje, tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M).

18.    Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (FI), je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino gradbene parcele.

19.    Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov, tudi nezahtevnih in enostavnih, nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd.

20.    Frčada je dvignjeni del strehe s strešno odprtino, namenjeno osvetljevanju ali prezračevanju podstrešnega prostora (nastrešnica).

21.    Gospodarska cona je večje območje koncentracije obrtno storitvenih in proizvodnih dejavnosti ter skladiščnih, prometnih, trgovskih, poslovnih, komunalnih in energetskih ter drugih združljivih dejavnosti brez bivanja.

22.    Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z veljavnimi predpisi ter drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, telekomunikacijsko in prometno infrastrukturo.

23.    Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji.

24.    Gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

25.    Gradbeno inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesnih dejavnosti, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno, tudi industrijski objekti, ki niso stavbe).

26.    Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

27.    Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.

28.    Grajena struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru.

29.    Grajeno območje kmetije je zemljišče, na katerem stoji stanovanjska stavba in eno ali več gospodarskih poslopij kmetije, ki so zgrajeni v skladu s predpisi o graditvi objektov.

30.    Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta (ulica, trg ipd.), javna tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska in podobna površina,

31.    Javno cestno omrežje je omrežje, sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih in občinskih) cest in ostalih javnih površin namenjenih prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih prometnih predpisov.

32.    Kakovost prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost prostorskih struktur in vrednot družbe.

33.    Kakovostne prostorske strukture so skladni sestavi naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, zlasti pomembni za identiteto in prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v prostoru, na primer značilne vedute naselij ali posameznih objektov, značilne kulturne krajine ali posamezne vzorce.

34.    Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan (vsaj do 2/3 obodne površine).

35.    Kolenčni zid je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploščo in strešno konstrukcijo (zidno lego).

36.    Legalizacija je postopek pridobitve upravnega dovoljenja za nedopustno gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo ter nelegalni kop) pod pogojem, da se ta uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in določbami tega odloka.

37.    Manj zahtevni objekti so objekti, ki niso uvrščeni med zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

38.    Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori so nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho.

39.    Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta v skladu z določbami tega odloka.

40.    Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta.

41.    Naravne sestavine prostora so reliefne oblike, tla vode, vegetacija in ekosistemi.

42.    Naselje je območje, ki obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi ali drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Tvori ga skupina najmanj 10 stanovanjskih, poslovnih ali podobnih stavb s hišno številko. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij, po velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Delimo jih v urbana in ruralna naselja.

43.    Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba

44.    Nezadostno izkoriščena zemljišča so zemljišča, na katerih je stopnja izkoriščenosti za gradnjo nižja od načrtovane vrednosti kazalca stopnje izkoriščenosti, opredeljene v občinskem prostorskem načrtu za posamezno prostorsko enoto.

45.    Nezahteven objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte, ni stanovanjski objekt, in nima samostojnih priključkov na omrežja gospodarske javne infrastrukture, razen v primeru, ko je to samostojni objekt in ima izkazano potrebo po takšnih priključkih zaradi izvajanja dejavnosti..

46.    Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

47.    Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja in sodobnih materialov.

48.    Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.

49.    Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.

50.    Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.

51.    Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu ali v enem ali več nivojih, ali kot odprte ozelenjene terase na objektu, če tako določa odlok.

52.    Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

53.    Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

54.    Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na njem in v fizične strukture na terenu in pod njim.

55.    Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).

56.    Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori so neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.

57.    Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

58.    Regulacijske črte so urbanistični elementi za reguliranje in oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja.

59.    Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kot 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.

60.    Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik.

61.    Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od določb, navedenih v tem ali drugih veljavnih predpisih. Listina mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki veljajo za dokumente v uradnih postopkih.

62.    Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.

63.    Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu športu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, nogometno igrišče, atletske naprave ipd.).

64.    Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.

65.    Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.

66.    Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela,da se povečajo vplivi objekta na okolico.

67.    Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v postopku priprave OPPN, ko je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor, izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji.

68.    Strukturna urejenost prostora obsega značilne smeri in oblikovno členjenost prostora, prostorske poudarke, vedute oziroma kvalitetne poglede ali razmerja med rabami prostora.

69.    Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, kot so odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta.

70.    Ustvarjene sestavine prostora so grajena struktura oziroma prostorske ureditve.

71.    Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.

72.    Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vilablok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

73.    Vidna privlačnost prostora je prostoru ali posamezni sestavini prostora pripisana značilnost, ki je neposredno povezana s prijetnostjo kot želeno značilnostjo posameznega prizorišča.

74.    Vidno razvrednotenje prostora pomeni poslabšanje podobe kakovostnih prostorskih struktur z vidno izstopajočimi neskladnimi in namensko manj sprejemljivimi objekti ali prostorskimi ureditvami.

75.    Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.

76.    Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom.

77.    Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene do dveh stanovanjskih stavb. Če gre za parcelo na meji EUP je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 15,00 m.

78.    Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.

79.    Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi, za izvedbo pa je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi predpisane dokumentacije.

80.    Urejene zelene površine naselja so vse površine, ki izkazujejo določeno mero naravnosti, ne glede na lastnino, funkcijo in lego v prostoru.

(2) Izrazi s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kot je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov v drugih predpisih.

2             Strateški del prostorskega načrta

2.1          Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine Markovci

5. člen

(splošna izhodišča)

(1) Strateški del OPN Markovci izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih danosti Občine Markovci in širšega območja Dravske ravni, kot osnove za prostorski razvoj Občine Markovci.

(2) Strateški del OPN Markovci upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, v skladu z izhodišči SPRS in določbami PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Markovci so bila upoštevana izhodišča SPRS, ki opredeljujejo:

1.      naselje Markovci kot lokalno središče, ki opravlja funkcije občinskega središča,

2.      Ptujsko polje kot prednostno območje za razvoj intenzivnega kmetijstva,

3.      območje pokrajine ob reki Dravi kot območje ohranjene naravne krajine,

4.      reko Dravo kot potencialno območje za izrabo energetskega potenciala vode,

5.      reko Dravo, Ptujsko jezero in ostale vodne površine v občini, kot potencialne površine za turistično rekreacijske dejavnosti vodnega in obvodnega ter ekološkega turizma, kot del jedrnega območja Maribora z okolico,

6.      območje občine kot območje vodonosnika Dravskega polja,

7.      območje občine kot prostor ureditve državnega pomena za izgradnjo nove glavne ceste med Hajdino in Ormožem,

(4) Strateški del OPN Markovci upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Markovci kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2013-2020, Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2014-2020, Območni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2014-2020 in Lokalni energetski koncept občine Markovci

(5) Strateški del OPN Markovci upošteva razvojne strategije posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

(6) Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja ter območja ogroženosti,ki so prikazani v Prikazu stanja prostora za Občino Markovci.

6. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč, so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Markovci, enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji, in združeni v naslednje vsebinske skupine:

1.      skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj,

2.      skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve,

3.      optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru,

4.      prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in lokalnih oskrbnih središč,

5.      dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij,

6.      preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora,

7.      prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje,

8.      izboljšanje kvalitete bivanja in stanja okolja,

9.      ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter ostalih območij varovanja z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine

10.    zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami

(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru, je občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja:

1.      zagotovitev prostorskih pogojev za širitev stanovanjskih območij s spremljajočimi dejavnostmi v razvojno usmerjenih naseljih in v občinskem središču,

2.      zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev centralnih dejavnosti za potrebe izvajanja funkcij občinskega središča v naselju Markovci in v naseljih z oskrbno funkcijo,

3.      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini - povečanje obrtne cone Novi Jork zaradi preusmeritve obstoječih dejavnosti, ki niso nujne spremljajoče dejavnosti bivanja v posameznih naseljih, v primeru potreb po večjih širitvah teh dejavnosti, iz posameznih naselij v proizvodno območje Novi Jork,

4.      zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev proizvodno intenzivnih dejavnosti kmetijstva za vzrejo živali in vzgojo rastlini v obstoječih naseljih ali v drugih, za to opredeljenih območjih,

5.      zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev rekreacijskih površin v posameznem naselju občine ali v odprtem prostoru v funkcionalni oddaljenosti od naselja,

6.      zagotovitev prostorskih pogojev za izrabo območij s turističnim potencialom vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma,

7.      zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini - rekonstrukcija vodovodnega omrežja, rekonstrukcija delov cestnega omrežja,

8.      zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini - sanacija lagune v Markovcih, gradnja kanalizacije in ločenih čistilnih naprav, preusmeritev kmetijske proizvodne v človeku in okolju prijaznejše kmetovanje,

9.      zagotavljanje prostorskih pogojev za izrabo obnovljivih virov energije.

7. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

 (1) Občina Markovci je povezana s sosednjimi občinami na naslednjih področjih:

1.      s sosednjimi občinami na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave,

2.      z občinami Spodnjega Podravja na področju ravnanja z odpadki,

3.      z Mestno občino Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo potreb občine – sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti,

4.      promocije in vzpostavitve projektov turizma v širšem območju regije z občinami, vključenimi v te projekte,

5.      na področju izvedbe projektov, ki so državnega, regionalnega ali medobčinskega pomena, skupaj z MO Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami, kot so rekreacija in turizem na Ptujskem jezeru, izgradnja državne GJI, zaščita podtalnice Dravskega in Ptujskega polja ipd.,

6.      ravnanja z odpadno vodo z Občino Gorišnica.

2.2          Zasnova prostorskega razvoja občine Markovci

8. člen

(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Markovci se, na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti, določijo:

1.)     prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

2.)     omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

3.)     temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji,

4.)     druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin in odlagališča odpadkov

5.)     urbana središča za katera je potrebno izdelati urbanistični načrt.

(2) Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na Karti 1, v grafičnem delu strateškega dela OPN Markovci.

9. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Občina, kot prednostno območje z intenzivnejšim razvojem poselitve, s širitvami, notranjim razvojem in delno prenovo naselja za potrebe bivanja in dejavnosti za zadovoljevanje funkcij občinskega središča, opredeljuje naselje Markovci z že razvito strnjeno gručasto zasnov, v katerega bo usmerjala dejavnosti za zadovoljevanje funkcije občinskega središča.

(2) Občina, kot prednostni območji z zmernim razvojem poselitve s širitvami, notranjim razvojem in delno prenovo naselja ter funkcionalnimi zaokrožitvami roba naselij, v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb, opredeljuje naselji Bukovci1 in Stojnci, v kateri bo poleg dejavnosti podeželskih naselij bivanja, zaradi lege ob pomembnejši prometnici skozi občino, usmerjala tudi razvoj oskrbnih dejavnosti za potrebe prebivalstva v širšem vplivnem območju naselij.

(3) Občina, kot prednostno območje z manjšim razvojem poselitve, z manjšimi širitvami, notranjim razvojem in funkcionalnimi zaokrožitvami roba naselja, v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb, opredeljuje naselje Borovci, v katerega bo poleg dejavnosti podeželskih naselij bivanja, zaradi lege ob pomembnejši prometnici skozi občino, usmerjala tudi manjši razvoj oskrbnih dejavnosti za potrebe prebivalstva v širšem vplivnem območju naselja, naselje Sobetinci zaradi širitve obstoječe dejavnosti, vezane na intenzivno kmetijsko proizvodnjo s spremljajočimi dejavnostmi ter naselje Zabovci z mlinarsko dejavnostjo širšega pomena, z njim pa tudi v naselje Nova vas, ki je enako kot naselje Zabovci prostorsko povezano z občinskim središčem.

(4) V ostalih naseljih, ki jih občina ne opredeljuje kot prednostnih območij za razvoj poselitve, bo občina razvoj poselitve usmerjala v notranji razvoj in funkcionalne zaokrožitve naselij. V občini ni območij celovite prenove.

(5) Občina opredeljuje kot prednostno območje za potrebe širitve proizvodnih dejavnosti, območje proizvodne cone Novi Jork, v katerega bo usmerjala tudi preselitev manjših obstoječih proizvodnih enot iz ostalih naselij v primerih potrebe po povečanju teh proizvodnih enot.

(6) Prednostna območja za potrebe širitve obstoječih in umestitev novih proizvodnih kmetijskih dejavnosti intenzivne vzreje živali in vzgoje rastlin, so vsa naselja v občini razen občinskega središča, v podaljških dvorišč v intenzivno pokrajino, če to dopuščajo prostorski in okoljski pogoji in za to določena posebna območja izven naselij (valilnica v Markovcih, perutninske farme v Stojncih).

(7) Prednostno območje za razvoj posebnih dejavnosti, namenjenih turizmu, športu in rekreaciji, je širše območje ob Ptujskem jezeru, do naselij Markovci in Zabovci.

(8) V prednostna območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi umestitve in urejanje površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin.

(9) Prednostno območje za potrebe pridobivanja energije iz biomase, je območje Farme v Sobetincih, širitev območja pa namenjena spremljajočim dejavnostim, ki so vezane na proizvodnjo te energije (sušenje lesa, proizvodnja v ogrevanih rastlinjakih in podobno).

10. člen

(prednostna območja za razvoj ostalih dejavnosti)

(1) Občina opredeljuje kot prednostno območje intenzivne kmetijske proizvodnje območje desnega in levega brega dovodnega kanala SD2 izven naselij.

(2) Južni del občine, na desnem in levem bregu Drave, območje krajinskega parka Šturmovec, območje med levim bregom Ptujskega jezera in poselitvijo ter območja kmetijskih zemljišč v neposredni bližini objektov, namenjenih bivanju v naseljih (vsaj 30 m pas), občina opredeljuje kot območja, ki so prednostno namenjena ekstenzivni kmetijski proizvodnji in gozdu.

(3) Občina opredeljuje kot prednostno območje za pridobivanje električne energije območje Ptujskega jezera in dovodnega kanala SD2.

(4) Območje vodnih površin z obrečnim prostorom in razširjeno obrečno loko, občina opredeljuje kot potencialno področje za umestitev turizma in rekreacije na vodi, ob vodi in v širšem sonaravnem območju vodotokov.

(5) Območje odprtega prostora občina opredeljuje tudi kot prednostno območje za umestitev športa in rekreacije ter objektov intenzivne vzgoje rastlin in vzreje živali, če v opredeljenih območjih poselitve ni možnosti za umestitev teh dejavnosti, ali pa bi bila umestitev teh dejavnosti moteča za obstoječe dejavnosti v naselju.

11. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) Naselje Markovci, kot osrednje naselje v občini, občina opredeljuje kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča, v katerega bo usmerjala dejavnosti za zadovoljevanje vsakodnevne oskrbe, osnovnega izobraževanja in druženja ter zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, z obstoječimi proizvodnimi površinami in načrtovanimi širitvami teh površin, na katere bo občina usmerjala poleg razvoja obstoječih dejavnosti tudi umeščanje in selitev večjih uslužno-storitvenih in manjših proizvodnih obrtnih in obrti podobnih dejavnosti iz preostalih naselij v občini.

(2) Največji naselji Bukovci1 in Stojnci občina opredeljuje kot ostali naselji z dodatnimi oskrbnimi funkcijami za zadovoljevanje potreb svojega prebivalstva in prebivalstva v širšem vplivnem območju obeh naselij, v kateri bo poleg kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem, usmerjala tudi storitvene, oskrbne in druge sprejemljive spremljajoče dejavnosti, pomembne za celotno območje občine in širše vplivno območje naselij.

(3) Naselji Zabovci1 in Nova vas pri Markovcih, ki sta prostorsko spojeni z občinskim središčem, funkcijsko pa ne prevzemata dela dejavnosti občinskega središča, občina opredeljuje kot ostali naselji z nekaterimi obstoječimi spremljajočimi dejavnostmi za zadovoljevanje potreb širšega območja občine ali Ptujskega polja (mlin s skladiščem blagovnih rezerv).

(4) Naselji Borovci in Sobetinci, občina opredeljuje kot ostali naselji, ki imata poleg primarnih dejavnosti kmetovanja tudi posamezne obstoječe spremljajoče dejavnosti za zadovoljevanje potreb lastnega prebivalstva in potreb širšega območja občine ali Ptujskega polja.

(5) Naselja Prvenci 1, Prvenci 2, Strelci, naselji Bukovci 2 in Bukovci 3, ki sta se razvili iz nekdanjih zaselkov Vapošnica in Lunovci ter naselji Zabovci 2 (zaselek ob jezeru) in Zabovci3 (podaljšek poselitve iz naselja Spuhlja), občina opredeljuje kot ostala naselja, ki imajo poleg primarnih dejavnosti kmetovanja tudi posamezne obstoječe dejavnosti za zadovoljevanje potreb lastnega prebivalstva.

12. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in prometnega povezovanja v regiji, ki poteka po območju občine, predstavljajo naslednje cestne povezave:

1.      primarno cestno povezavo predstavlja regionalna cesta Spuhlja – Zavrč z oznako R-I-228, ki preko ceste G-I-2, povezuje občinsko središče in ostala naselja južno od glavne ceste G-I-2 z mestom Ptuj kot regionalnim središčem nacionalnega pomena in s sosednjimi občinami, zlasti v zalednem haloškem območju,

2.      sekundarno cestno povezavo predstavlja glavna cesta Hajdina – Ormož z oznako G-I-2, ki povezuje vsa naselja severno od dovodnega kanala SD2 z mestom Ptuj kot regionalnim središčem nacionalnega pomena in s sosednjimi občinami. Ta naselja navezuje na občinsko središče omrežje lokalnih in javnih poti,

3.      vsa naselja so povezana z občinskim središčem z omrežjem lokalnih cest,

4.      preko območja Markovci je načrtovan potek hitre ceste Hajdina – Ormož, ki bo občino povezala s širšim avtocestnim in cestnim prometnim omrežjem državnega in mednarodnega pomena.

13. člen

(druga pomembna območja)

(1) Druga za občino pomembna območja so območja:

1.      prepoznavnih naravnih kvalitet prostora kot so KP Šturmovec, območja Nature 2000, EPO),

2.      površinske vode (Ptujsko jezero, reka Drava, gramoznica Prvenci in druge),

3.      druga območja poselitve izven naselij (farma Stojnci,Zabovci, Prvenci, valilnica Novi Jork in podobni objekti),

4.      športni centri in športno rekreacijske površine (Borovci, Bukovci, Sobetinci Stojnci, Zabovci in podobni objekti),

5.      čistilna naprava Markovci in podobni objekti.

14. člen

(urbanistični načrt)

(1) Razvoj občinskega središča Markovci je podrobno opredeljen v urbanističnem načrtu za naselje Markovci.

2.3          Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

15. člen

(gospodarska javna infrastruktura)

(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so ob upoštevanju usmeritev prostorskega razvoja občine, prikazana obstoječa in načrtovana omrežja ter objekti državnega in regionalnega pomena ter pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena. Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na Karti 2 grafičnega dela OPN, v strateškem delu OPN.

16. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prednostna strateška razvojna usmeritev občine na področju cestnega omrežja je:

1.      dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Markovci in sosednjimi občinami, zlasti s pomembnejšimi zaposlitvenimi središči,

2.      prednostno urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na varnost udeležencev prometa,

3.      prednostno urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost vpliva na poslabšanje kakovosti bivanja, kot so državne ceste skozi naselja, otežene prometne navezave in dostopi, in ovira druge dejavnosti v prostoru kot so priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest, in dostopi na zemljišča, ali pa je poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih cest.

(2) Občina bo v povezavi z drugimi občinami spodbujala razvoj povezovalnega kolesarskega omrežja ter lokalnega kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – predvsem v obrečnem prostoru, ki je namenjen razvoju turizma in rekreacije na vodi in ob njej, kot obliko dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe, kakor tudi ureditev kolesarskih poti v kolesarsko primernejših območjih občine in v območju poselitve.

(3) Severovzhodni del občine Markovci se nahaja v območju nadzorovane rabe prostora regijskega letališča Moškanjci, kjer je potrebno pri poseganju v prostor upoštevati usmeritve letalskega prometa. Na območju občine je načrtovano vzletišče za športno rekreacijske dejavnosti v Prvencih.

(4) Občina bo, skupaj s sosednjimi občinami, podpirala gradnjo naprav in objektov za izvajanje plovnega prometa na Ptujskem jezeru.

(5) Občina bo usmerjala javni potniški promet v racionalizacijo povezav in zagotavljanje fizičnega povezovanja javnih prometnih podsistemov (javni prevoz skupaj s šolskimi prevozi). Hkrati bo javni potniški promet usmerjala v zagotavljanje dnevne dostopnosti pomembnejših zaposlitvenih središč ter središč, v katerih občani zadovoljujejo funkcije, ki jih sama občina na svojem območju ne izvaja (šolanje na srednji in višji stopnji, zdravstvena oskrba, druge storitve in oskrba, ki jih za celotno območje izvaja regionalno središče nacionalnega pomena mesto Ptuj in druga središča.

17. člen

(telekomunikacije)

(1) V občini je optično telekomunikacijsko omrežje, bakreno simetrično kabelsko omrežje in koaksialno kabelsko omrežje, s katerimi je pokrito celotno območje občine.

(2) Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v povezovanje telekomunikacijskih omrežij in v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

18. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Energetsko oskrbo občine bo občina usmerjala v izkoriščanje naslednjih energetskih virov:

1.      električne energije,

2.      energije iz biomase,

3.      energije iz ostalih virov.

(2) Na območju Občine Markovci so obstoječi in predvideni naslednji elektroenergetski objekti:

1.      obstoječi DV 2x110 kV Ptuj-Formin,

2.      obstoječi DV 1x110 kV Cirkovce-Formin,

3.      predvideni DV 2x400 kV Cirkovce-Pince,

4.      del hidroenergetskega sistema SD2 z MHE Markovci,

5.      bioplinarna Sobetinci,

6.      vsi vodi distribucijskega elektroenergetskega omrežja z obstoječimi in naslednjimi načrtovanimi transformatorskimi postajami:

a.            TP Stojnci 5,

b.            TP Vitiva,

c.             TP nadomestna Bukovci 3 (t-313),

ter načrtovane naslednje TP s 20kV povezovalnimi kablovodi

a.            TP 242 - TP 367 (Markovci jez-Šturmovec),

b.            TP 422 - TP 692,

c.             kablovod in nadomestna TP Bukovci 3 (t-313),

d.            kablovod do TP Vitiva,

7.      omrežje nizkonapetostnega priključnega omrežja.

(3) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

(4) Planiranje in izgradnjo novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na obravnavanem območju, bo občina načrtovala v odvisnosti od povečanja obremenitev v posameznih območjih ter v območjih, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).

(5) Pri drugih virih energije bo občina podpirala kot dodatne in nadomestne vire tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju (biomasa – tudi bioplin s prednostjo usmeritvijo oddaje proizvedenega plina v plinsko omrežje, eko-derivati, sončna energija, energija vetra, geotermalna energija), če bodo zagotovljeni pogoji, ki bodo opravičevali ekonomsko uporabo nadomestnih virov in ne bodo poslabševali kakovosti bivanja v vplivnem območju novih energetskih proizvodnih objektov, v skladu z usmeritvami Lokalnega energetskega koncepta.

(6) Gradnjo objektov za izrabo sončne bo občina usmerjala na obstoječe objekte, izven vidno izpostavljenih mest s pomembnejših prometnic, ter izven zavarovanih območij kulturne dediščine, narave, območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti.

(7) Občina bo umeščanje nadzemnih in podzemnih daljinskih vodov ter objektov GJI, usmerjala v prostor v skladu z usmeritvami in pravili, ki jih določajo državni prostorski dokumenti in drugi veljavni predpisi na posameznem področju.

19. člen

(oskrba z vodo)

(1) Območje občine Markovci je v celoti oskrbovano s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja Spodnjega Podravja.

(2) Razvoj obstoječega omrežja za oskrbo s pitno vodo bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo in v zmanjšanje porabe pitne vode pri ostalih dejavnostih.

(3) Občina bo obnavljanje obstoječega omrežja za oskrbo s pitno vodo, s potrebnimi dograditvami ali obnovo (zamenjavo) vodovodnega cevovoda, prednostno usmerjala na območja, na katerih je predvidena gradnja nove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture ali rekonstrukcija te infrastrukture, ki bo vplivala na obstoječe vodovodno omrežje.

20. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Čiščenje odpadnih voda bo občina izvajala s postavitvijo čistilne naprave v Markovcih na katero bo usmerjala zbiranje in čiščenje odpadnih vod iz naselij na severnem delu dovodnega kanala SD2, naselja južno od dovodnega kanala SD2 pa bo po zbiranju usmerjala v čiščenje odpadnih vod na ČN Markovci, v kolikor sistem zbiranja in čiščenje odpadnih vod iz naselij na višji nepoplavni dravski terasi od Markovec do Formina, s ČN v Forminu, ne bi bil izvedljiv ali bi bilo prečrpavanje na ČN Markovci ekonomsko sprejemljivejši.

(2) V območju manjšega pojava razpršene poselitve v občini je predvideno zbiranje in odvoz greznične blatenice na ČN ali manjši individualni sistemi čiščenja odpadne vode.

(3) Prednost pri izgradnji sistema zbiranja in čiščenja odpadnih voda bo imelo občinsko središče in naselja vezana na ČN Markovci, izgradnja sistem zbiranja in čiščenja odpadnih vod na ČN v Forminu, pa je vezana na medobčinski projekt izgradnje tega sistema.

21. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Občina bo ravnanje z odpadki usmerjala v organizirano, ločeno zbiraje gospodinjskih odpadkov in njihov odvoz v regijski center za ravnanje z odpadki Gajke v Mestni občini Ptuj.

22. člen

(vodnogospodarske ureditve)

(1) Na območju občine je prednostno predvidena sanacija lagune na desnem bregu reke Drave, južno od jeza v Markovcih in ureditev vodotokov, ki se vanjo iztekajo.

2.4          Zasnova poselitve

23. člen

(določitev območij naselij)

(1) Kot območja naselij občina opredeljuje območja strnjene pozidave različnih namembnosti, s pripadajočimi površinami, v RPE naseljih Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Strelci in Zabovci.

(2) Naselje Markovci je občinsko središče, ki je nastalo na višji nepoplavni terasi reke Drave, po tej opredelitvi obsega:

1.      osrednji starejši del vaškega naselja s centralnimi dejavnostmi in bivanjem, ki se je razvil ob glavni prometnici skozi naselje severno od farne cerkve,

2.      novejši del vaškega naselja s centralnimi dejavnostmi družbene javne infrastrukture, ki se je razvil vzhodno od starega vaškega jedra,

3.      del naselja namenjen kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, se je razvil ob prometni povezavi na ježi nepoplavne terase od naselja Zabovci (prostorsko zrastlo z Markovci), do Nove vasi pri Markovcih oziroma do dovodnega kanala SD2 in nekaj krakastimi izrastki ob prometni vpadnici iz regionalne ceste v naselje, v novejšem času pa tudi na območje pod poplavno teraso,

4.      novejši del, namenjen bivanju, se razvija severno od športnih površin proti regionalni cesti,

5.      športni center je umeščen ob rob centralnih dejavnosti družbene infrastrukture,

6.      površine pokopališča so vzhodno od centralnih dejavnosti družbene infrastrukture, ob lokalni cesti v Novo vas,

7.      površine namenjene posebnim dejavnostim trgovine in posebnih prodajnih centrov (npr. zadružna trgovina) ob severovzhodnem robu naselja v križišču regionalne ceste in lokalne ceste, v smeri proti Novemu Jorku,

8.      proizvodno cono Novi Jork, z obstoječimi in načrtovanimi dejavnostmi,

9.      valilnico PP Ptuj na skrajnem severnem robu te cone,

10.    površino, namenjeno dolgoročni širitvi naselja za potrebe rekreacije in turizma (delno tudi poselitve), v povezavi z dejavnostmi na Ptujskem jezeru in ob njem, ki obsega območje med robom poselitve na zahodni strani naselja (pod poplavno teraso), do roba samega Jezera,

11.    površine namenjene dolgoročni širitvi naselja za potrebe poselitve ob vzhodnem robu naselja do sedanje obstoječe ceste,

12.    površine namenjene dolgoročni širitvi naselja za potrebe proizvodne cone, na južni in vzhodni strani te cone, skupaj z varovalnimi gozdovi kot obstoječim vaškim robom na severni strani proizvodne cone,

(3) Naselje Bukovci1 je podeželsko naselje z dodatnimi oskrbnimi funkcijami za širše vplivno območje naselja, katerega najstarejši del se je ob stranskem vzhodnem priključku lokalne ceste proti Sobetincem, ki se je kasneje raztegnilo v obcestno pozidavo ob regionalni cesti iz smeri Haloz (prostorsko zraščeno z naseljem Stojnci), proti Ptuju, vzhodno in zahodno od najstarejšega dela, in se krakasto razvijalo ob južnih poljskih prometnicah proti gozdni zaplati Hujkarji, po tej opredelitvi obsega:

1.      osrednji del podeželskega naselja s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in površinami, namenjenimi bivanju, ter površinami za obrtne in storitvene dejavnosti,

2.      manjše površine namenjene dolgoročni širitvi naselja vzhodno in zahodno od priključka ceste iz Hujkarjev na regionalno cesto za potrebe gručastega oblikovanja naselbinskega jedra,

3.      manjše površine namenjene dolgoročni širitvi naselja med obstoječo pozidavo in javno potjo proti Novi vasi za potrebe širitve kmetij in bivanju.

(4) Naselje Stojnci je podeželsko naselje, z dodatnimi oskrbnimi funkcijami za oskrbo širšega vplivnega območja naselja, katerega najstarejši del se je ob stranskem vzhodnem priključku lokalne ceste proti Muretincem (prostorsko zraščeno z naseljem Muretinci), ki se je kasneje razširilo v obcestno pozidavo ob regionalni cesti iz smeri Haloz proti Ptuju (prostorsko že povezano z naseljem Bukovci1), vzhodno in zahodno od najstarejšega dela, in se krakasto razvijalo ob poljskih prometnicah proti severu in jugu, po tej opredelitvi obsega:

1.      osrednji del podeželskega naselja s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in površinami, namenjenimi bivanju, ter površinami za obrtne in storitvene dejavnosti,

2.      športni center s površinami, namenjenimi športu in rekreaciji ter drugim dejavnostim ob vzhodnem robu naselja med lokalno cesto v Muretince in regionalno cesto proti Borlu,

3.      manjše površine namenjene dolgoročni širitvi naselja severno in južno od priključka ceste iz Muretincev na regionalno cesto za potrebe gručastega oblikovanja naselbinskega jedra,

4.      manjše površine namenjene dolgoročni širitvi naselja vzhodno od obstoječih površin za šport in rekreacijo ter druge dejavnosti ob vzhodnem robu obstoječih površin za potrebe širitve teh dejavnosti in premestitve obstoječega športnega centra iz poplavljenih površin ob reki Dravi, bliže k naselju.

(5) Naselje Zabovci1 je ravninsko, podeželsko naselje, z dodatnimi oskrbnimi funkcijami za širše vplivno območje naselja, katerega najstarejši del je enostranska obcestna pozidava na vzhodnem robu prometnice na nepoplavni dravski terasi, od meje občine (prostorsko že povezano z naseljem Spuhlja) proti občinskemu središču (prostorsko že povezano z naseljem Markovci), ki se je po zgraditvi Ptujskega jezera krakasto razvijalo ob poljskih prometnicah na nižje površine v smeri proti jezeru, po tej opredelitvi obsega:

1.      osrednji del vaškega naselja s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in površinami, namenjenimi bivanju,

2.      območje mlina s skladiščem blagovnih rezerv,

3.      manjše dolgoročne širitve naselja za potrebe širitve kmetij in površin za bivanje, ki so nastale med vzhodnim in zahodnim delom naselja v severnem delu.

(6) Naselje Nova vas pri Markovcih je podeželsko naselje, katerega najstarejši del je enostranska obcestna pozidava na vzhodnem robu prometnice na nepoplavni dravski terasi, ki se je pozneje razširilo v smeri občinskega središča (zajetih tudi nekaj stavb iz RPE Markovci do dovodnega kanala SD2), in ob manjših stranskih cestah, po tej opredelitvi obsega:

1.      osrednji del vaškega naselja s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in površinami, namenjenimi bivanju,

2.      manjše dolgoročne širitve naselja za potrebe širitve kmetij in površin za bivanje, ki so nastale med vzhodnim in zahodnim delom naselja v njegovem severnem delu.

(7) Naselje Borovci je podeželsko naselje, katerega najstarejši del je obojestranska obcestna pozidava ob stari magistralni povezavi (glavna cesta) med Ptujem in Ormožem, s širitvami ob glavni cesti proti vzhodu (prostorsko zrasla z naseljem Prvenci1) in zahodu, po tej opredelitvi obsega:

1.      osrednji del vaškega naselja s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in površinami, namenjenimi bivanju,

2.      manjše območje namenjeno športu in rekreaciji severno od obcestne povezave ob lokalni cesti proti Dornavi,

3.      manjše območje med športnimi površinami in naseljem namenjeno intenzivni kmetijski vzreji živali ob isti lokalni cesti.

(8) Naselje Sobetinci je podeželsko naselje, katerega najstarejši del je obojestranska obcestna pozidava ob stari lokalni povezavi od glavne ceste proti občinskemu središču, s širitvami za kmetijsko proizvodnjo in spremljajočimi dejavnostmi na južni strani naselja, po tej opredelitvi obsega:

1.      osrednji del vaškega naselja s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in površinami, namenjenimi bivanju,

2.      manjše območje na južnem robu naselja namenjeno intenzivni kmetijski vzreji živali,

3.      manjše območje namenjeno proizvodnji elektrike kot spremljajoče dejavnosti.

(9) Ostala vaška naselja, ki razen osnovnih dejavnosti nimajo posebne funkcije v omrežju naselij, po tej opredelitvi obsegajo:

1.      naselje Prvenci1, ki se razteza od glavne ceste Ptuj-Ormož ob stari lokalni povezavi z občinskim središčem proti jugu, obsega obojestransko obcestno pozidavo z zelenimi površinami za šport na njegovem južnem koncu, športni center z vodnimi in rekreacijskimi površinami ter spremljajočimi objekti na njegovem severnem koncu ter manjšimi površinami za dolgoročno širitev na njegovem severnem koncu (zajema tudi nekaj objektov iz k. o. Borovci),

2.      naselje Prvenci2, ki se razteza severno od gozdnega pasu, ob lokalni cesti, ki poteka od glavne ceste Ptuj-Ormož proti občinskemu središču, obsega obojestransko obcestno pozidavo, s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem,

3.      naselje Strelci, ki se razteza od glavne ceste Ptuj-Ormož ob stari lokalni povezavi z občinskim središčem proti jugu, obsega obojestransko obcestno pozidavo s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem,

4.      naselje Bukovci2, ki se razteza ob prometnici nad robom nepoplavne dravske terase in je nastal s širitvijo nekdanjega zaselka Vapošnica, obsega obojestransko obcestno pozidavo s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem,

5.      naselje Bukovci3, ki se razteza ob prometnici od roba nepoplavne dravske terase v smeri proti naselju Bukovci1, je nastal s širitvijo nekdanjega zaselka Lunovci in obsega obojestransko obcestno pozidavo s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi ter bivanjem,

6.      naselje Zabovci2, ki se razteza ob prometnici iz zaselka Koče pod nepoplavno dravsko teraso v smeri proti naselju Zabovci1, je nastal s širitvijo nekdanjega zaselka in obsega gručasto pozidavo s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi ter bivanjem,

7.      naselje Zabovci3, ki se razteza ob regionalni prometnici Spuhlja-Borl, je nastal s podaljšanjem obcestne pozidave iz naselja Spuhlja proti jugu in obsega enostransko obcestno pozidavo s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi ter bivanjem.

24. člen

(določitev naselij s priključitvijo območij razpršene gradnje)

(1) V občini ni opredeljenih naselij, h katerim bi se s sanacijo priključevala območja razpršene gradnje in ne naselij, s katerimi bi se sanirala razpršena gradnja.

25. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1) V občini Markovci razpršena poselitev ne predstavlja avtohtonega vzorca poselitve. Manjši pojav te poselitve se pojavlja ob povezovalnih cestah v občinsko središče, na severni strani dovodnega kanala SD2 ter južno od naselij Stojnci in Bukovci, v smeri proti Dravi.

2.5          Usmeritve za prostorski razvoj občine

2.5.1       Usmeritve za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v naseljih

26. člen

(razvoj naselij)

(1) Občina bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal:

1.      razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja,

2.      razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselja,

3.      upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev,

4.      ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti naselij,

5.      izboljšanje kakovosti bivanja,

6.      izboljšanje pogojev za zdravje ljudi.

(2) Razvoj občinskega središča Markovci bo občina prednostno usmerjala v razvoj urbanega naselja:

1.      z delno prenovo obstoječih objektov, z možnostjo spremembe namembnosti teh objektov in delno prenovo javnega prostora v območju centralnih dejavnosti ob glavni prometnici skozi staro vaško jedro,

2.      z notranjim razvojem naselja in usmerjanjem pozidave na obstoječe nepozidane stavbne površine v naselju, prednostno v delih, ki se širijo kot gručasti razvoj naselja, na nižjo Dravsko teraso, v smeri proti dovodnemu kanalu SD2 in ob navezovalni cesti proti regionalki,

3.      s širitvijo stavbnih zemljišč, ki jih bo občina prilagajala potrebam po umeščanju novih ali širitvi obstoječih dejavnosti, potrebnih za zagotavljanje funkcije občinskega središča, na vzhodni strani obstoječe poselitve,

4.      razvoj površin, namenjenih proizvodnim dejavnostim gospodarske cone (obrtna cona Novi Jork) občina ureja s podrobnejšimi prostorskimi dokumenti, ki ostajajo v veljavi tudi po sprejemu OPN,

5.      s površinami za dolgoročni razvoj naselja, opredeljenimi na zahodni strani do Ptujskega Jezera, na vzhodni strani do meje predlaganih variant hitre oziroma nove glavne ceste in ob lokalnih cestah skozi proizvodno območje Novi Jork.

(3) Občina bo obe pomembnejši naselji, to sta naselji Bukovci1 in Stojnci, s kmetijami in bivanjem z močnejšimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, usmerjala v razvoj podeželskih naselij:

1.      z delno prenovo obstoječih površin, zlasti prenovo javnega prostora ob glavni prometnici skozi obe naselji in prenovo površin ugaslih kmetij v delu stare obcestne pozidave, z intenzivnejšo izrabo nepozidanih stavbnih zemljišč

2.      z notranjim razvojem delov naselij z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja, namenjenega bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi zlasti v območjih, kjer se je med že razvito krakasto pozidavo začelo povezovanje pozidave ob obeh krakih s pozidavo za objekti v obcestni pozidavi prvotnega naselja in poznejšo obcestno pozidavo ob novejši regionalni cesti ,

3.      s funkcionalnim zaokroževanjem naselij ob robovih naselja in priključevanjem obstoječe pozidave v neposredni bližini, ter zapolnitvijo prostih vrzeli med naseljem in to pozidavo, ki pa ne sme posledično povzročati prostorskega spajanja naselij razen tam, kjer se je pozidava že strnil,

4.      z dolgoročnimi širitvami, ki zajemajo površine med že pozidanimi kraki in jih je, ob upoštevanju omejitev, dolgoročno smiselno vključiti v gručasti razvoj pozidave.

(4) Občina bo naselji, ki sta prostorsko zrasli z občinskim središče ob robu nekdanje nepoplavne terase, ne opravljata pa dodatnih funkcij občinskega središča, to sta naselji Zabovci1 in Nova vas pri Markovcih, ter naselji z večjimi storitvenimi dejavnostmi Borovci in Sobetinci, ter s kmetijami in bivanjem, z delnimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, usmerjala v razvoj podeželskih naselij:

1.      z notranjim razvojem delov naselij z ekstenzivno urbano izrabo prostora, namenjenega bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi zlasti v območjih, ki so se razvila kot poznejša krakasta pozidava naselij na nižji dravski terasi in ob posameznih poljskih cestah,

2.      z manjšim funkcionalnim zaokroževanjem naselij ob robovih naselja in s priključevanjem obstoječe pozidave v neposredni bližini, zlasti na nižji Dravski terasi ter z zapolnitvijo prostih vrzeli med naseljem in to pozidavo, ki pa ne sme posledično povzročati prostorskega spajanja naselij razen tam, kjer se je pozidava že povezala,

3.      z dolgoročnimi širitvami, ki zajemajo manjše površine, obdane z obstoječo pozidavo in bi jih bilo, ob upoštevanju omejitev, dolgoročno smiselno vključiti v gručasti razvoj, s pozidavo vmesnega prostora med krakasto razvito pozidavo.

(5) Občina bo razvoj ostalih naselij, ki ne opravljajo pomembnejših dodatnih funkcij, usmerjala v razvoj vaških naselij:

1.      z notranjim razvojem manjših delov naselij z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja, namenjenega bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, zlasti v območjih ugaslih kmetij.

2.      s funkcionalnim zaokroževanjem naselij ob robovih naselja teh, praviloma obcestnih naselij, ki se v preteklosti niso krakasto razvijala, in je s priključevanjem obstoječe pozidave v neposredni bližini ter zapolnitvijo prostih vrzeli med naseljem in to pozidavo, ki pa posledično ne sme povzročati prostorskega spajanja naselij razen tam, kjer se je pozidava že strnil, mogoče načrtovati nadzorovan razvoj naselij,

3.      z dolgoročnimi širitvami v naseljih, ki opravljajo tudi delne oskrbne in druge funkcije (Prvenci1), in zajemajo manjše površine, obdane z obstoječo pozidavo ter bi jih bilo, ob upoštevanju omejitev, dolgoročno smiselno vključiti v razvoj strjevanja pozidave.

27. člen

(razvoj dejavnosti v naseljih)

1) V občinskem središču bo občina usmerjala razvoj obstoječih dejavnosti in novih dejavnosti v območju naselja, v območja prostorsko združljivih dejavnosti, po načelu notranjega razvoja, prenove ali širitve posameznih morfoloških enot naselja ali manjših enot urejanja v:

1.      razvoj dejavnosti, potrebnih za izvajanje funkcije občinskega središča,

2.      zagotavljanje površin za bivanje z dopolnilnimi dejavnostmi,

3.      zagotavljanje površin, namenjenih dejavnostim gospodarske cone, v katere bo prednostno usmerjala obrtne, skladiščne, servisne, manjše proizvodne in podobne sprejemljive dejavnosti gospodarske cone,

4.      ohranjanje primarne dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na površinah, ki so dolgoročno predvidene za širitev naselja,

(2) V obeh podeželskih naseljih s pomembnejšimi oskrbnimi funkcijami (Bukovci1, Stojnci), bo občina usmerjala razvoj obstoječih dejavnosti in novih dejavnosti v območju naselja, v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja, prenove ali širitve posameznih morfoloških enot naselja ali manjših enot urejanja, v primarne dejavnosti kmetij in nekatere spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti, za zadovoljevanje potreb v širšem vplivnem naselja ter v zagotavljanje površin za bivanje, dolgoročno pa tudi za preselitev športnega centra iz poplavnega območja ob reki Dravi (delno v občini Gorišnica) v naselje, kot širitev že obstoječih vadbenih površin ob gasilskem domu.

(3) V vseh ostalih podeželskih in vaških naseljih, v katerih prevladujejo kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem ter primarnimi dejavnosti kmetijstva, bo občina usmerjala razvoj manjših dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in mirnih dopolnilnih dejavnosti na domu, ki ne poslabšujejo pogojev bivanja v naseljih, zaradi katerih je naselja opredelila kot podeželska naselja (Borovci-večji oskrbni center, Nova vas pri Markovcih-mlin z velikimi žitnimi skladišči in prodajo mlinarskih izdelkov, Sobetinci - večja farmo z Bioplinarno ter načrtovanimi dopolnilnimi dejavnostmi, Nova vas pri Markovcih z jezom in MHE, storitvene dejavnosti v Bukovcih1 in Stojncih)). V teh naseljih bo enako kot v nekaterih vaških naseljih zagotavljala tudi posodabljanje in manjše širitve rekreacijskih površin in drugih objektov za potrebe socialnega druženja in drugih potreb prebivalcev posameznega naselja.

(4) Občina bo večje širitve obstoječih dejavnosti v posameznih naseljih občine in umestitev novih večjih obratov dopustnih storitvenih dejavnosti, ki z obratovanjem lahko škodljivo vplivali na okolje ter na zdravje ljudi in s tem poslabšali kakovost bivanja v posameznem naselju, usmerjala v gospodarsko cono Novi Jork.

28. člen

(sanacije razpršene gradnje)

(1) Občina ne predvideva ukrepa sanacije razpršene gradnje.

29. člen

(ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1) Na območjih, kjer se kot manjši poselitveni vzorec pojavlja avtohtoni vzorec razpršene poselitve v obliki manjših zaselkov (manj kot 10 oštevilčenih stavb) ali posameznih kmetij, bo občina usmerjala razvoj poselitve v ohranjanje in varovanje razpršene poselitve kot pojava, s katerim se ohranja poselitev dela območja občine in prispeva k ohranjanju obdelave kmetijskih zemljišč, načrtovanje nove posegov razpršene poselitve pa omogočala le v primerih, s katerimi bi se izboljšali pogoji bivanja znotraj obstoječih naselij kot. npr. preselitev celih kmetij ali delov kmetij, zlasti intenzivnih objektov namenjenih kmetijski proizvodnji, objektom namenjenih razvoju športa, rekreacije ali turizma in drugim objektom, ki so skladni s predpisi o gradnji v odprtem prostoru.

30. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Občina bo urbanistično oblikovanje naselij, v katerih je v prvotni zasnovi prevladovala značilna kolonialna urbanistična zasnova naselij, z eno ali obojestransko obcestno pozidavo in značilnimi iztegnjenimi kmečkimi domovi »na hakel«, v katerih je pročelje stanovanjske hiše ob glavni prometnici, ostali deli kmečkega doma pa v enem objektu, pozidani v notranjost parcele z značilno trakasto strukturo, umeščenimi na rob poplavnih površin ali ob pomembnejše prometne povezave na Ptujskem polju, pri nadaljnjem prostorskem razvoju in usmerjala v:

1.      naselje Markovci, v dvopolno urbano gručasto zasnovo, katerega prvi pol je opredeljen z obstoječim naselbinskim jedrom in njegovimi dolgoročnimi širitvami proti glavni prometnici oziroma proti Ptujskemu Jezeru, drugi pa z območjem za dejavnostmi gospodarske cone, ki se bo pod pasom varovalnih gozdov od obstoječe pozidave, širila proti vzhodu in zahodu s ciljem strnitve ob glavni prometnici, ki deli oba dela enotnega naselja.

2.      naselji Bukovci1 in Stojnci v ohranjanje prvotne zasnove naselja ob stari cesti v obeh podeželskih naseljih ter zgoščevanje iz njiju izraslih krakastih struktur ob novi cesti in stranskih priključkih v gručasto urejeno strukturo naselja, ki se bo prednostno razvijalo okrog najpomembnejših stikališč prometnic (stičišče stare in nove ceste) v naselju kot osrednjem naselbinskem prostoru s funkcijo novega naselbinskega jedra,

3.      naselje Zabovci1, v ohranjanje prvotne zasnove naselja ob stari cesti nad poplavno teraso in enako kot naselje Nova vas, v manjše širitve v zaokroževanje starih in novejših eno in obojestranskih obcestnih struktur, v obeh podeželskih naseljih, ki sta prostorsko zraščeni sonaselji občinskega središča, ter v zgoščevanje poselitve struktur navznoter tako, da se bo skupaj s prvotno zasnov razvijala gručasta struktura naselja,

4.      naselji Borovci in Sobetinci v zgoščevanje eno ali dvostranske obcestne pozidave podeželskih naselij, z zapolnjevanjem vrzeli med obstoječimi stavbami in funkcionalnim zaokroževanjem robnih zemljišč, brez možnosti gradnje za obstoječo pozidavo, razen ob krakastem razvoju naselja ali za potrebe obstoječih dejavnosti kot so širitev kmetij, nadomestna stanovanjska gradnja in širitev obstoječih dejavnosti ter umestitev novih dopustnih dejavnosti, če so prostorsko in okoljsko sprejemljive,

5.      naselja Prvenci1, Prvenci2, Strelci, Zabovci2, Zabovci3, Bukovci2 in Bukovci3 z manjšimi gručastimi ali obcestnimi zasnovami v zgoščevanje vaških naselij, z enakimi usmeritvami kot so določene za naselji v 4 točki tega odstavka.

(2) Pri oblikovanju urbanega prostora, postavitvi novih objektov, razmestitvijo prostorskih dominant in oblikovanju urbanih površin ter drugih arhitektonskih in urbanističnih elementov prostora v naseljih, bo občina izhajala iz značilnosti arhitekturne regije in krajine.

(3) Pri večjih širitvah bo občina usmerjala urbanistično oblikovanje v nadaljevanje obstoječe zasnove naselja ali v odvisnosti od namena širitve, v nadgradnjo te zasnove, ki bo zadovoljevala potrebe načrtovane namembnosti.

(4) Manjše ali večje širitve naselij čez obstoječe zelene naselbinske robove in poseganja v zeleno strukturo naselij, bo občina usmerjala v obnovo ali kakovostno nadomeščanje teh robov.

(5) Občina bo prostorski razvoj usmerjala v ohranjanje zelenih cezur med naselji in v preprečevanje neutemeljenega zraščanja naselij.

(6) Večje širitve naselij bo občina usmerjala v prostorsko in funkcijsko zaključene celote, vključno z opremljenostjo z GJI.

(7) Naselje Markovci, ki je po funkciji naselij občinsko središče, bo Občina Markovci usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z naslednjimi predvidenimi usmeritvami, ki izhajajo iz UN Markovci:

1.      naselje Markovci se bo razvijalo kot dvodelno naselje, stanovanjski del z dejavnostmi za opravljanje funkcije občinskega središča zahodno od regionalne ceste in proizvodni del z gospodarsko cono Novi Jork vzhodno od regionalne ceste, ki se klinasto stikata v križišču ob regionalni cesti.

2.      naselje bivalnega dela s spremljajočimi dejavnostmi v starem naselbinskem delu, se bo razvijalo kot gručasta zasnova v stičišču obstoječih krakov poselitve in se širilo proti vzhodu, v smeri regionalne ceste,

3.      obstoječe centralne dejavnosti se bodo umeščale v smeri proti vzhodu, tako da bo preprečen neposredni stik stanovanjskih območij v tem delu naselja s proizvodnimi območji severno od ceste,

4.      površine za bivanje se s tem umeščajo na južni rob naselja in na skrajni severni rob ob že razvitem kraku poselitve ob priključku na regionalno cesto,

5.      širitev poselitve pod nižjo dravsko teraso bo zaradi nevarnosti porušitve jezu prostorsko omejena,

6.      ohranjati je potrebno grajene kvalitete prostora, iz katerih izstopa kot prostorska dominanta cerkev sv. Marka,

7.      ohranjati je potrebno ostale kvalitetne ureditve v naselju,

8.      med obema poloma je potrebno vzpostaviti pas zelenih javnih površin kot ločilno površino med bivalnim delom naselja s spremljajočimi dejavnostmi in proizvodnim delom naselja,

9.      razvoju športno rekreacijskih dejavnosti na Ptujskem jezeru je potrebno slediti z izgradnjo prometne infrastrukture,

10.    dolgoročno širitev obeh delov naselja je potrebno do spremembe ohranjati v dosedanji dejanski rabi,

11.    sonaravne ureditve rekreacijskega turizma bo občina umeščala v območje med zahodni robom naselja in jezerom.

12.    obcestni naselbinski rob je potrebno vidno zakriti z zelenimi ureditvenimi pasovi ob cesti.

(8) Usmeritve za razvoj poselitve so prikazane na karti 3. strateškega dela OPN.

2.5.2       Usmeritve za razvoj v krajini

31. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Razvoj v odprtem prostoru bo občina usmerjala v razvoj trajnostne rabe naravnih virov. V Občini Markovci so to kmetijska zemljišča, varovalni gozd, vodne površine, obrečna krajina, razvojne pobude pa zajemajo tudi turizem in rekreacijo v naravnem okolju ter izrabo naravnih vodnih površin.

(2) Občina bo zaradi prednostnih danosti za intenzivno kmetijsko pridelavo (visok talni potencial, komasirane kmetijske površine, velik delež čistega kmečkega prebivalstva ali prebivalstva z dopolnilno dejavnostjo), usmerjala večji del kmetijskih površin v občini v intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Manjši del površin, ki so v območjih varovalnih režimov ohranjanja narave in v bližini-v vplivnem pasu naselij (vsaj 100 m od prvih stanovanjskih stavb), pa v okoljsko prijaznejšo kmetijsko (ekstenzivno) proizvodnjo in s tem v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v bližini poselitve in v območjih ohranjanja narave.

(3) Na področju gozdarstva bo Občina Markovci usmerjala dejavnosti v ohranjanje varovalnih gozdov na Ptujskem polju, ki imajo tudi gospodarsko in ekološko funkcijo, ter v ohranjanje gozdov (tudi košnih gozdov) v poplavnih logih ob reki Dravi in v prepoved nadaljnjega spreminjanja teh gozdov v kmetijske površine, razen košnje v redkem gozdu.

(4) Na vseh primernih vodnih površinah, še posebej pa na površini Ptujskega jezera, bo občina spodbujala gospodarsko rabo vodnih površin v energetske in športno rekreacijske namene, skupaj z Mestno občino Ptuj.

(5) Občina bo razvoj vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma v južnem delu občine usmerjala v območje ob reki Dravi, v severnem delu občine pa na Ptujsko jezero, območje med jezerom, občinskim središčem in naseljem Zabovci in na manjše vodne površine zalitih gramoznic v Borovcih in Prvencih, primernih za območja ribolovnih in rekreacijskih vodnih površin.

(6) V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin, če te niso urejene v območju naselij ter razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij.

(7) Občina bo začela sanacijski postopek za odlagalno laguno za fekalno in tehnološko blato iz odprte kanalizacije na desnem bregu Drave.

(8) Občina bo posebne krajinske vrednote, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljene kot naravne vrednote in zavarovana območja narave (Krajinski park Šturmovec, rečna loka reke Drave) usmerjala v ohranjanje sedanje rabe in pričevalnosti ter v izboljšanje stanja razvrednotenja območja po naravnih ujmah in posegih lastnikov.

(9) Občina bo v območja krajine usmerjala tudi večje objekte intenzivne kmetijske proizvodnje, vendar na površine, ki niso vidno izpostavljene in hkrati toliko odmaknjene od poselitve, da vplivi te dejavnosti ne bodo vplivali na kakovost bivanja v bližnji poselitvi.

32. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1) V poplavna območja v južnem delu občine ob reki Dravi občina ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost območja.

(2) V Občini Markovci ni posebnih požarno ogroženih območij in drugih posebnih območij, v katere bi občina usmerjala izvajanje posebnih ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Občina bo v primeru izrednih razmer, v skladu z določili občinskega načrta zaščite in reševanja, na območjih, ki so namenjena za druge potrebe, zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in reševanja:

1.      za pokop večjega števila ljudi - območje pokopališča v naselju Markovci,

2.      za odlaganje ruševin - območje zelenih športnih površin v posameznem naselju ali bližini naselja,

3.      območja za evakuacijo prebivalstva - objekti in območje osnovne šole in vrtca v Markovcih ter večnamenski gasilski in drugi društveni domovi (v primeru nevarnosti katastrofalnih poplav ne tisti, ki ležijo na poplavnem območju),

4.      za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči - območje parkirišča ob šoli v Markovcih ter parkirišča ob pokopališču v Markovcih.

(4) Na območju občine ni območij in objektov za potrebe obrambe.

(5) Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 4 grafičnega dela strategije.

2.6          Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

33. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta so po izhodiščih in usmeritvah zasnove razvoja poselitve, razvoja krajine ter zasnove gospodarske javne infrastrukture, določene usmeritve za določitev osnovne namenske rabe zemljišč za stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.

(2) Usmeritve za določitev namenske rabe prostora je prikazana na Karti 5 strateškega dela OPN.

34. člen

(stavbna zemljišča)

(1) Občina Markovci bo kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti, vezanih na poselitev in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij, ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne infrastrukture ter površine pod objekti GJI (zelene površine za šport in rekreacijo, površine prometnih ureditev, površine pod energetskimi objekti in podobno).

35. člen

(kmetijska zemljišča)

(1) Občina Markovci bo kot kmetijska zemljišča na svojem območju opredelila površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva.

(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

(3) Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini Markovci.

(4) Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini so mokriščni travniki na nižji Dravski terasi in na manjših zalednih površinah naselij.

(5) Na kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

1.      vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

2.      površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

3.      funkcionalna in stavbna zemljišča pomožnih kmetijskih objektov.

(6) Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so predvidena za dolgoročno širitev poselitve, trenutna raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi.

36. člen

(gozdna zemljišča)

(1) Kot gozdna zemljišča so opredeljena zemljišča gozdov ter ostanki poplavnih logov ob Dravi.

(2) V občini ni večjih površin zaraščanja.

(3) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

1.      vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

2.      površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območij krajine, zajete v pretežno rabo območja,

3.      funkcionalna in stavbna zemljišča pomožnih kmetijskih objektov in naprav.

(4) Občina bo v gozdna zemljišča usmerjala dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov.

37. člen

(vodna zemljišča)

(1) Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda bo občina opredelila zemljišča, na katerih je voda trajno prisotna, vodna zemljišča ostalih vodotokov pa opredelila po veljavnem parcelnem stanju teh vodotokov v zemljiškem katastru. Pri poseganju v prostor na ostala vodna zemljišča, na katerih je voda občasno prisotna ter suhe struge hudournikov, opuščene struge, prodišča, močvirja in zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi posegov v naravo in umetno ustvarjene vodne površine, ki v namenski rabi niso opredeljene kot vodna zemljišča, ampak so zajete v pretežno namensko rabo posameznega območja, je potrebno enako upoštevati omejitve poseganja na vodna in priobalna zemljišča, v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda.

(2) Kot vodno infrastrukturo bo občina opredelila del hidroenergetskega sistema SD2, ki so vodne površine in druge umetne vodne površine.

(3) Na območju vodotokov, ki imajo status naravne vrednote bo občina opredelila gozdne otoke, ki so dobili status varovalnega gozda kot gozdna zemljišča, razen v primerih, ko ta zemljišča po dejanski rabi nimajo svojstva gozda, in jih bo ohranila v dosedanji namenski rabi vodnih zemljišč.

38. člen

(druga zemljišča)

(1) V občini Markovci so zemljišča izkoriščanja mineralnih sanirana in spremenjena v vodne površine, zarasle z gozdom ali sanirana v kmetijske površine. Nanje je dopustno posegati v skladu s predpisi iz teh področij.

(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve, ali je potrebno določeno območje z drugo osnovno namensko rabo prostora, opredeliti kot območje za izkoriščanje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

2.7          Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

39. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Občina Markovci bo usmerjala določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki so določene po osnovni ali podrobnejši namenski rabi ter ostalih enakih značilnostih prostora, nedvoumno določena:

1.      namembnost in vrsta posegov v prostor,

2.      lega objektov in ureditev v prostoru,

3.      velikost objektov in ureditev v prostoru,

4.      oblikovanje objektov in ureditev v prostoru,

5.      parcelacija objektov in ureditev v prostoru,

6.      priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo,

7.      upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru,

8.      upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru.

(2) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN Občine Markovci in opredeljujejo prostorski razvoj občine.

3             Izvedbeni del

3.1          Določitev enot urejanja prostora in podrobne namenske rabe zemljišč

40. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Območje občine je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno v enote urejanja prostora po kriteriju enake pretežne namenske rabe prostora in enakih prostorskih izvedbenih pogojih v posamezni enoti.

(2) Uporabljene kratice pri omejitvah v prostoru: ER – erozijski ukrepi, KD – kulturna dediščina, KS – kulturni spomenik, NV – naravna vrednota, Natura SPA - posebno varstveno območje (Spatial Protected Area), natura pSCI- potencialna območja nature (proposed Sites of Community Imporatance), OKP – opozorilna karta poplav, KRPN – karta razredov poplavne nevarnosti, Pv – območje velike poplavne nevarnosti, Ps – območje srednje poplavne nevarnosti, Pm – območje majhne poplavne nevarnosti, Pp – območje preostale poplavne nevarnosti), VVO – vodovarstveno območje, EEO – elektroenergetsko območje.

(3) Naselja in druga za občino pomembna območja poselitve v občini, so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

1             MARKOVCI

2             BOROVCI

3             BUKOVCI

4             NOVA VAS PRI MARKOVCIH

5             PRVENCI

6             SOBETINCI

7             STOJNCI

8             STRELCI

9             ZABOVCI

(3) Območja izven naselij v občini so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

1             ODPRTI PROSTOR

2             ODPRTI PROSTOR VODNE POVRŠINE

(4) Območja EUP so prikazana v Karti 2.2.3. Prikaz območij EUP, ONRP, PNRP in PIP v izvedbenem delu grafičnega dela OPN.

41. člen

(območja namenske rabe prostora)

(1) Za celotno območje občine je v skladu s predpisi določena osnovna namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela prostorskega načrta.

(2) Na območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je podrobnejša namenska raba prostora izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora.

(3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti prometne površine in urbane zelene površine, so podrejene razvoju pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote.

(4) Šifra in opis podrobne namenske rabe:

SS    stanovanjske površine namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,

SK    površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim,

CU   osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja,

CD   druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj,

IG     gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim,

IK      površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali vzrejo živali,

BD    površine drugih območij,

BC    športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam,

ZS    površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem,

ZK    pokopališča – površine za pokop in spomin na umrle,

PC    površine cest,

E       območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja energetike,

O      območja okoljske infrastrukture, namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki,

A       površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja), površine razpršene poselitve so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim,

K1    območja najboljših kmetijskih zemljišč,

K2    območja drugih kmetijskih zemljišč,

G      gozdna zemljišča,

Gk    gozdno zemljišče v skladu z namensko rabo v PSPA, ki je po dejanski rabi kmetijsko zemljišče v območju Krajinskega parka Šturmovec in na katerem je dopustna kmetijska dejavnost v skladu z omejitvami, veljavnimi v KP,

Gv    gozdno zemljišče (varovalni gozd), nastalo z zaraščanjem površin, ki so bile po namenski rabi v PSPA opredeljena kot vodna zemljišča, zato je pri poseganju v prostor potrebno upoštevati tudi predpise s spodročja urejanja voda,

VC    območja celinskih vod,

VI      območja vodne infrastrukture.

(5) Območja namenske rabe prostora so prikazana v karti 2.2.3. Prikaz območij EUP, ONR, PNRP in PIP v izvedbenem delu grafičnega dela OPN.

3.2          Prostorski izvedbeni pogoji

3.2.1       Skupni prostorski izvedbeni pogoji

42. člen

(namembnost in vrste objektov, vrste posegov v prostor, dopustne dejavnosti)

(1) Po namenu je v posamezni EUP dopustno graditi vrste objektov, določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Občine Markovci (v nadaljevanju PRILOGA 1). V PRILOGI 2 k Odloku o OPN Občine Markovci (v nadaljevanju PRILOGA 2), pa so določene vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustne v posamezni EUP. PRILOGA 2 določa tudi investicijska vzdrževalna dela, dopustna v posameznih EUP, oziroma na opredeljeni namenski rabi v posamezni EUP.

(2) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v prvem odstavku tega člena.

(3) V EUP so v skladu z namensko rabo prostora dopustne naslednje vrste posegov:

1.      gradnja novih objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta),

2.      rekonstrukcija objektov,

3.      odstranitev objektov,

če niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP-i po posameznih enotah urejanja prostora

(4) V EUP je v skladu z namensko rabo prostora dopustno vzdrževanje objektov.

(5) Poleg dopustnih vrst gradenj so znotraj parcele, namenjene gradnji, dopustna dela za ureditev okolice objektov, ki niso gradnja. Prostorski izvedbeni pogoji za urejanje okolice objektov so določeni v nadaljevanju tega odloka.

(6) Dopustni so drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, kot je gradnja vzdrževanje in rekonstrukcija objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Podrobnejši pogoji za druge posege in ureditve so določeni v PIP-ih po posameznih EUP.

(7) Dopustne dejavnosti so opredeljene z namensko rabo površin in namembnostjo objektov, ki so kot dopustni v posameznih enotah urejanja prostora, določeni v PRILOGI 1 in PRILOGI 2 k OPN, ali pa so dodatno opredeljene v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

(8) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določena v podrobnejših PIP-ih po posameznih EUP.

43. člen

(lega objektov in odmiki)

(1) Lega objektov pri vseh vrstah gradenj mora upoštevati obstoječo razporeditev v prostoru (obstoječo zasnovo prostora, obstoječe lege objektov v prostoru), pri tem pa nelegalne in neustrezne lokacije obstoječih okoliških objektov ne smejo biti razlog za nadaljnji pojav neustreznih postavitev v prostor.

(2) Umestitev novih objektov mora upoštevati obstoječe razpoznavne regulacijske črte (regulacijsko linijo, gradbeno linijo, tudi gradbeno mejo) naselja ali dela naselja. Če te črte niso opredeljene v OPN, jih mora pristojni odgovorni projektant določiti iz zasnove prostora in lege objektov v območju na podlagi geodetskega načrta.

(3) Odmik novogradenj od regulacijske linije, razmejuje površino javne prometnice (kategorizirane ali nekategorizirane), iz katere je dovoz na površino parcele, namenjene gradnji, mora upoštevati minimalno širino peš hodnika 1,2 m ali širino peš hodnika 1,2 m in še dodatni odmik 5 m za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, če dovoz in parkiranje nista omogočena na drugem delu parcele. Odmik novogradenj mora upoštevati tudi načrtovano rekonstrukcijo prometnice.

(4) Odmiki od regulacijskih linij prometnic višjih kategorij, morajo upoštevati odmike, določene v cestnoprometnih predpisih za kategorijo posamezne ceste.

(5) Dopustni so krajši odmiki od navedenih odmikov v tem členu, če obstoječa zasnova prostora in lega objektov v prostoru opredeljujeta poseben vzorec lege objektov v prostoru, kot je npr. obstoječa strnjena obcestna pozidava na krajšem odmiku od predhodno navedenih odmikov), ali objekti grajeni na regulacijsko linijo. V takšnem primeru mora novogradnja povzemati obstoječi vzorec lege in zasnove objektov. Odstopanje lege novega objekta od obstoječega vzorca pozidave je dopustno zaradi:

1.      zagotavljanja varstvenih predpisov,

2.      terenskih razmer,

3.      dejstva, ker lega večine nadomestnih objektov že odstopa od tradicionalnega vzorca pozidave,

4.      v EUP BU05, ST05 in ZB05, pa odstopanja ne pogojujejo drugačne lege objektov, kot je v prvotni večinski zasnovi EUP.

(6) Če tradicionalni vzorec pozidave v EUP ne opredeljuje posebne lege objektov v prostoru (gradnja na posestno mejo ali tipološki vzorec z odmiki, ki so krajši od 4 m, in je temu prilagojena parcelacija gradbenih parcel), morajo biti nove stavbe (nad in pod terenom) odmaknjene najmanj 4 m od posestne meje sosednjega lastnika. Kot oddaljenost od posestne meje se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko stavbe, npr. najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne fasadne konstrukcije.

(7) Dopustni so manjši odmiki od meje zemljišča sosednjega lastnika, če s tem pisno soglaša lastnik te nepremičnine (overjena pisna izjava), hkrati pa so še vedno zagotovljene varne poti, intervencijski dostop, sanitarno tehnični in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. Ta pogoj ni zahtevan za območja EUP BU05, ST05 in ZA06, če predvidena novogradnja ne odstopa od višine in oblikovanja objektov v naštetih EUP.

(8) Medsebojni odmiki med stavbami sosednjih lastnikov morajo zagotavljati predpisane svetlobno tehnične, požarnovarnostne, sanitarne in druge pogoje ter vzdrževanje in rabo objektov po svoji gradbeni parceli, razen v primeru tradicionalnega vzorca pozidave na mejo posestnega kosa. Ta pogoj ni zahtevan za območja EUP BU05, ST05 in ZA06, če predvidena novogradnja ne odstopa od višine in oblikovanja objektov v teh EUP.

(9) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje parcele, namenjene gradnji te infrastrukture.

(10) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI. Odstopanje od teh odmikov določi pristojni upravljalec posamezne GJI z izdajo predhodnih pogojev ali ustreznega soglasja.

(11) Odmiki novogradenj nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni v skupnih PIP-ih za nezahtevne in enostavne objekte in drugih veljavnih predpisih.

(12) Če je za območje značilen vzorec lege objektov s postavitvijo krajše stranice objekta na obcestno gradbeno linijo, ga mora upoštevati tudi orientacija novogradnje v EUP BU05, ST05 in ZA06. V ostalih je dopustno odstopanje, ki povzema orientacijo večine legalnih novogradenj v bližini.

(13) Stavbe na stavbnih in ostalih zemljiščih v območju gozda ali ob meji gozdnega prostora morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega sestoja, vsi ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m. Če ureditve na kmetijskih zemljiščih ob robu gozda zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba. V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik od gozdnega sestoja, če je v projektnih pogojih ali predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal pristojni organ za upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

(14) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih po posameznih EUP.

44. člen

(parcelacija stavbnih zemljišč)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč določajo velikost in obliko parcele, namenjene gradnji. S parcelacijo morajo biti zagotovljeni pogoj za uporabo in vzdrževanje objektov. Parcelacija stavbnih zemljišč za parcele, namenjene gradnji, mora upoštevati:

1.      tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje infrastrukture, odmike od regulacijskih črt in podobno),

2.      velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih objektov,

3.      krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoče iz zasnove naselja, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela,

4.      naravne razmere in značilnosti grajene strukture,

5.      omejitve uporabe zemljišča,

6.      možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,

7.      možnost zagotavljanja dostopa do parcele,

8.      omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč.

(2) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, mora zagotavljati:

1.      postavitev spremljajočih objektov k osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine, zelene površine), če so ti dopustni na namenski rabi ali v EUP, ali zahtevani za posamezno vrsto objekta ali dejavnosti, ki jo bo investitor izvajal v objektu ali v okviru parcele, določene k objektu kot funkcionalno zemljišče,

2.      predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila,

3.      potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele, v skladu s SIST predpisi, ki zagotavljajo požarno varnost objekta ali območja,

4.      površine, potrebne za vzdrževanje objekta.

(3) Za objekte, navedene v tem odstavku, je zahtevana naslednja minimalna velikost parcel, primerna za gradnjo:

1.      družinska hiša brez dodatnih objektov za izvajanje dejavnosti v urbanih naseljih - najmanj 400 m2,

2.      družinska hiša v podeželskih naseljih in v razpršeni poselitvi (samostoječa ali del povezanih objektov domačije) - najmanj 500 m2,

3.      objekti za izvajanje dejavnosti v naseljih (na lokaciji ob stanovanjski stavbi ali na samostojni lokaciji brez stanovanjske stavbe) - najmanj 700 m2,     

4.      vrstna hiša - najmanj 250 m2,

5.      počitniška hiša - najmanj 200 m2.

(4) Velikost parcel za ostale objekte, ki niso navedeni v zgornjem odstavku, mora upoštevati določbe o velikosti parcel iz ostale določbe tega odloka ter tehnične zahteve za posamezni poseg v prostor, v odvisnosti od namena objektov.

(5) Določbe o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za obstoječe manjše gradbene parcele, na katerih se objekti rekonstruirajo ali nadomeščajo z novimi in v primeru manjših stavbnih zemljišč, ki predstavljajo vrzeli v pozidavi pod pogojem, da so vse okoliške parcele že pozidane, v obeh primerih pa je mogoče zagotoviti odmike od posestnih mej v skladu z določbami tega odloka, ter ostale pogoje, ki zagotavljajo varnost gradnje in bivanja ali izvajanja drugih dopustnih dejavnosti.

(6) Delitev in združitev parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna, ko se s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop.

(7) Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju določb tega člena. Dopustni so tisti objekti za dodatne dejavnosti, ki so za posamezno EUP določeni v PRILOGI 1 in PRILOGI 2 k temu odloku, ter izpolnjujejo prostorske izvedbene pogoje, določene za posamezne EUP.

(8) Pri prepletanju dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti naslednje pogoje:

1.      ustrezno velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,

2.      neposredno navezanost na prometno in drugo infrastrukturo,

3.      vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje.

(9) Površina dovozne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji, ne sme biti zajeta kot prostorska prednost v izračunu FZ, FI in drugih kazalcih izkoriščenosti parcele.

(10) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja skupnih pogojev, so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

45. člen

(velikost objektov)

(1) Vsi novi objekti in prostorske ureditve se morajo po velikosti prilagoditi tradicionalnim ali drugim obstoječim kakovostnim in legalnim objektom ter ureditvam v okolici novega objekta oziroma prostorske ureditve v EUP, naselju ali delu naselja.

(2) Dopustna velikost stavb in drugih objektov na posamezni parceli je določena z namenom stavbe oziroma objekta, velikostjo parcele, pogojih o legi in zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje pogoje:

1.      velikost novih stanovanjskih in drugih stavb za dopustne dejavnosti mora upoštevati tradicionalne krajevne značilnosti gradnje objektov, pri katerih je dopustna gradnja kleti, če to dopuščajo danosti terena (stabilnost terena, višina podtalnice, poplavna ogroženost, nagib), pritličje in mansardna izkoriščenost podstrešja, etažnosti (K) + P + (M), s kolenčnim zidom do višine 1 m,

2.      dopustno je povišanje etažnosti stavb do (K) + P + (1N), s kolenčnim zidom do 0,2 in brez izkoriščenega podstrešja za stanovanjski namen, če se v EUP, naselju, ulici pojavljajo podobni legalno zgrajeni objekti, ki predstavljajo značilne naselbinske poudarke in s tem ni porušen višinski videz naselja; novi objekti so lahko višji od sosednjih objektov za največ 10% višine - za preveritev višinskega videza naselja mora geodetski posnetek vsebovati višine slemen streh bližnjih stavb v skladu z veljavnimi predpisi o izdelavi geodetskega načrta za potrebe lokacije, projekt za poseg v prostor pa mora določiti izhodiščno koto pritličja,

3.      povišanje etažnosti ni dopustno pri nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za rastlinsko pridelavo, stavbah za rejo živali, stavbah za spravilo pridelka in drugih nestanovanjskih kmetijskih stavbah, stavbah za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja, mehanizacije)) razen v primeru, če so takšne povišane stavbe že obstoječi vzorec legalno zgrajeni objektov v EUP, ulici, naselju ali širši okolici (npr. dvoetažni objekti za vzrejo živali),

4.      kota pritličja mora biti čim bliže zemeljskemu površju, vendar največ 1,00 m nad okoliškim terenom objekta (tudi pri nadstropnem objektu),

5.      kota pritličja novogradenj ob urejenem javnem prostoru mora biti na koti javnega prostora ali do največ 0,3 m nad koto javnega prostora,

6.      v primeru, da poplavna ogroženost, stabilnost tal, nosilnost tal ali višina podtalnice ne omogoča podkletitve stavbe, povišanje stavbe ni dopustno,

7.      pri dopustnih dopolnilnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na največ eno tretjino skupne uporabne površine objekta,

8.      pri dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri kmetijski dejavnosti, je največja dovoljena neto površina objekta, namenjenega za izvajanje teh dejavnosti, do 150 m2.

(3) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

46. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje stavb in drugih objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj in jih kakovostno nadgrajevati s prilagoditvami objektov sodobnemu načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom gradnje, uporabi sodobnih gradiv in odstopanjih od tradicionalnega oblikovanja stavb, ki so določeni v nadaljevanju odloka.

(2) Pri oblikovanju je potrebno upoštevati naslednje izvedbene pogoje:

1.      novi objekti in prostorske ureditve morajo pri oblikovanju upoštevati obstoječ vzorec pozidave v EUP pri stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah, nagibu streh, smereh slemen, barvi in teksturi kritine in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovalskih značilnostih prostora,

2.      novi objekti in prostorske ureditve v EUP BU05, ST05 in ZA05 morajo pri oblikovanju izhajati iz legalno zgrajenih tradicionalnih ali kakovostno nadgrajenih objektov in ureditev v EUP ali okolici pri stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah, nagibu streh, smereh slemen, barvi in teksturi kritine in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovalskih značilnostih prostora,

3.      tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja od 1:1 do 1:3 ali daljša (povezovanje objektov v iztegnjenem domu ali domačiji na hakel) značilna za arhitekturno krajino,

4.      pri kmetijah in drugih postavitvah v obliki iztegnjenega doma je dopustno preseganje te tlorisne zasnove,

5.      oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti skladno z oblikovanjem osnovne stavbe in mora zagotoviti oblikovno enovit objekt, ki z nadzidavo ne sme izstopiti iz značilnega višinskega videza naselja, z nadzidavo in/oziroma dozidavo pa ne smejo biti preseženi dopustni faktorji zazidave in izrabe gradbene parcele,

6.      dopolnilni objekti na parceli morajo biti prilagojeni osnovnemu objektu na parceli (po obliki objekta, nagibu strehe, uporabljenih materialih za izdelavo streh in fasad, po barvi, oblikovanju ter morajo biti nižji od osnovnega objekta, razen v primerih, ko so dopustne enake ali višje višine od višine osnovnega objekta); dopustno je odstopanje od tega pogoja pri objektih dopustnih dejavnosti v posamezni EUP, če to zahtevajo tehnološki procesi posameznih dejavnosti (npr. objekti za vzgojo rastlin, vzrejo živali ipd.),

7.      oblika, nagib, kritina streh ter smeri slemen streh morajo biti prilagojeni tradicionalni oziroma obstoječi kakovostni obliki streh v EUP, dopustne so kritine, ki dajejo videz opečne kritine, barva kritine mora biti v temnejših, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče, rjave ali sive barve, dopusten nagib strehe pri etažnosti (K) + P + (M) in nižjih je od 35° do 45°, dopustno je odstopanje s kritino v izvedbi slamnate strehe in strehe, ozelenjene z rastlinjem,

8.      pri objektih z etažnostjo (K) + P + 1N, je zaradi ublažitve višine nadstropnega objekta dopusten nagib streh od 25° do 35°,

9.      za izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic,

10.    pri objektih, kjer funkcija objekta zahteva veliko širino objekta (večjo od 16 m), je dopusten manjši nagib strehe, in sicer minimalno 20°, dopustna je tudi izvedba simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama, pri čemer prekritje vseh delov strehe ali samo vrhnjega dela s strešno pločevinasto kritino, v primeru gradnje ostrešja s predizdelanimi ostrešnimi elementi, pa v nagibu teh elementov,

11.    dopustna oblika strehe je simetrična dvokapnica, zaključena s čopom ali brez čopa, dopustne so štirikapne strehe, pri katerih streha ne sme biti zaključena v eni točki (konici), ampak mora imeti sleme, trikapne strehe ter zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi,

12.    pri prizidkih k osnovnemu objektu so dopustne strehe, ki imajo enak nagib strehe, kot je na osnovnem objektu, dopustna je tudi ravna streha, če streha prizidka predstavlja urejeno teraso bivanjskih prostorov,

13.    enokapnice in ravne strehe so dopustne pri gradnji pasivnih in energetsko varčnih hiš ter pri gradnji drugih stanovanjskih hiš ali stavb, namenjenih dopustnim spremljajočim dejavnostim na parcelah znotraj naselij, ki niso vidno izpostavljene, hkrati pa je tradicionalni videz naselja zaradi funkcije naselja in dejavnosti vezanih na to funkcijo že razvrednoten (pojav stavb, ki niso grajene po tradicionalnem vzorcu kot so pozidave v centralnem in novejših delih občinskega središča, v obeh oskrbnih središčih v obcestnem delu in v območjih (razen vstopnem delu) ter v območjih notranjega razvoja v gručasto strukturo ipd., in v drugih naseljih, če niso grajene v vaškem robu ali njihova oblika zaradi že obstoječih objektov s podobno obliko strehe, dodatno ne razvrednoti kakovosti območja,

14.    gradnja objektov z ravno ali enokapno streho v izpostavljenem vaškem robu (ni zakrivanja z visoko vegetacijo in je viden s prometnih površin), na vstopnih mestih v naselje (to je pri dopustni širitvi naselja v odprto krajino ob prometnicah (podaljšanje pozidave)) ter v izvzetih EUP, kjer je potrebno ohranjati tradicionalni videz naselja, ni dopustna,

15.    v območjih EUP BU05, ST05 in ZA06 enokapnice in ravne strehe na osnovnem (stanovanjskem) objektu niso dopustne,

16.    smer slemena strehe mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta in mora upoštevati prevladujoč tradicionalni vzorec v EUP, naselju ali delu naselja,

17.    osvetlitev podstrešnih prostorov je dopoustna s strešnimi odprtinami, ki so lahko v nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne odprtine izvedene v dvignjenem delu strehe, pri čemer je strešne odprtine dopustno izvesti le tako, da pod njimi poteka zvezni napušč (nižje od strešne odprtine je strešna kritina, ki nižje od strešnih odprtin ne sme biti prekinjena), dvignjen del strehe za izvedbo strešnih odprtin pa ne sme biti višji od slemena osnovne strehe, strešne odprtine na posamezni strehi morajo biti enotno oblikovane, pri strešni okenski hišici s simetrično dvokapnico je nagib strešin okenske hišice enak nagibu osnovne strehe,

18.    v primeru obstoja strešnih nadzidkov v določenem delu naselja, pod katerimi je streha napušča prekinjena, je v tem delu naselja dopustna gradnja z enakim oblikovanjem strehe,

19.    oblikovanje fasad mora pri uporabi gradiv in pri arhitekturnih elementih na fasadi upoštevati okoliške objekte (členitev fasade, postavitev oken, oblika oken, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve),

20.    pri prenovi fasad starih objektov v EUP BU05, ST05 in ZA06 ali spomeniško zaščitenih objektov, se morajo obnoviti okrasja starih fasad (obrobe odprtin, vogalov, streh, členitve sten in podobno),

21.    dopustne barve fasad: bela barva, svetlo pastelne barve (svetlo učinkujoče barve), ki morajo biti usklajene z barvo stavbnega pohištva in z barvo strehe oziroma strešne kritine,

22.    izstopajoče in fluorescentne barve fasad, kot so intenzivno rumene, oranžne, modre, vijoličaste, rdeče in druge kričeče barve, niso dopustne,

23.    fasade z leseno oblogo, brunarice oziroma objekti z videzom brunarice so dopustne samo na zemljiščih, ki mejijo na namensko rabo gozda, ali so obdane z visoko drevesno vegetacijo naselbinskega roba,

24.    lesene dele objektov v EUP BU05, ST05 in ZA06 je dopustno obarvati v srednje temnih barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa, čelnih zatrepov ni dopustno oblagati z lesenimi fasadnimi opaži, pri gospodarskih poslopjih pa je dopustno zapiranje čelnih zatrepov v celoti v leseni izvedbi s pokončno pritrjenimi deskami,

25.    okna morajo biti pokončna, oblikovno enovita na celotnem objektu, dopustna je opremljenost z zunanjo zaščito pred pregrevanjem in vremenskimi neprilikami (polkna, rolete, zunanja senčila),

26.    oblikovanje ograje na balkonu, terasi mora izhajati iz značilnosti oblikovanja ograj v Arhitekturni krajini Ptuj (lesena ali iz lesu podobnih materialov s pokončno strukturo), uporaba bleščečih materialov ni dopustna,

27.    pri stavbah in drugih objektih za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje rastlin, kjer je dopustno odstopanje od meril in pogojev tlorisne zasnove, višinske zasnove in nagiba strehe, je oblikovanje natančneje opredeljeno pri podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih EUP.

28.    pri oblikovanju objektov v EUP je dopustno odstopanje od meril in pogojev tega člena, če je v določeni enoti drugačen oblikovalski vzorec legalno zgrajenih objektov, ki so skladni s prostorskimi predpisi, in bodo novi objekti oblikovalsko usklajeni z obstoječimi kakovostno oblikovanimi objekti v neposredni okolici, kar mora biti ugotovljeno in strokovno utemeljeno v projektni dokumentaciji,

29.    dopustno je odstopanje od meril in pogojev tega odloka pri oblikovanju zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim in zahtevnejšim (večstanovanjskim) objektom za bivanje, tako da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja ter upošteva tehnične zahteve pri izvajanju posameznih dejavnostih. Pri iskanju najboljše oblikovalske rešitve takšnih objektov ima občina pravico zahtevati od investitorja, da rešitev pridobi s pomočjo vabljenega ali javnega arhitektonskega natečaja.

(3) Podrobnejši pogoji in druga dopustna odstopanja, ki niso določena v tem členu, so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

47. člen

(urejanje okolice objektov)

(1) Urejanje okolice objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oziroma drugega objekta, velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe:

1.      ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem urejanja okolice objektov v posamezni EUP, usklajenim z naravnimi danostmi terena (brez pretiranih izravnavanj terena – brez pretiranih nasipavanj terena ali brez pretiranih usekov v nagnjen teren-Dravsko teraso),

2.      da bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru (razpršena poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom, mora ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno povezavo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu pozidave uporabi nižanje/višanje zasaditev, nižanje/višanje drugih ureditev v odvisnosti od strukture naravnega prostora,

3.      pri zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob javnih objektih mora investitor naročiti izdelavo načrta krajinske arhitekture, ki ga izdela pooblaščeni krajinski arhitekt,

4.      stik grajene strukture in njivskih površin mora ločevati primerna v vsaj eno vrsto zasajena drevesna ali grmovna zasaditev, ki je v končni višini tako visoka, da zastira pogled na te objekte iz odprtega prostora, izjema so prostorske dominante in ureditve v urbanih naseljih, kjer je ta zasaditev lahko nižja.

(2) Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na redkih primerih gradnje na škarpah dravskih teras ni dopustno. Dopustna je izravnava dela parcele, ki je potrebna za gradnjo objekta s funkcionalnim zemljiščem, ki mora biti izravnano (parkirna mesta, površine za nezahtevne in enostavne objekte, dostopi), preostali del površine parcele pa mora v nagibu (tudi različnih nagibih) zvezno prehajati na teren sosednjega zemljišča. Z ureditvijo poševnin ni dopustno posegati na tujo lastnino in tudi ni dopustno motiti lastnine sosednjih parcel – upoštevati je potrebno odmik, ki omogoča zajem in odvodnjavanje padavinske vode ter obdelavo in vzdrževanje parcele po lastnem zemljišču.

(3) Višja višina podpornih zidov in škarp kot je višina podpornih zidov in škarp nezahtevnih objektov (višje od 1,5 m), je dopustna le ob stiku parcele z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja dejavnosti na javnih površinah ali zaradi ukrepov za preprečevanje naravnih in drugih nesreč. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali ali obsajeni s plezalkami, škarpe pa zasajene z ustreznimi rastlinami z globokim koreninskim sistemom, ki izboljšujejo stabilnost brežine.

(4) Zasaditev okolice objektov avtohtone poselitve v območju odprtega prostora je potrebno izvesti z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic, zatravitev pa izvesti z mešanico semen avtohtonih trav.

(5) Za urejanje oklice objektov z javno funkcijo je potrebno izdelati krajinski načrt, ki ga izdela pooblaščeni odgovorni projektant.

48. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

(1) Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč razen, ko je zemljišče zavarovano po drugih področnih predpisih, ki ne dopuščajo gradnje oziroma postavitve teh objektov. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni v posamezni EUP, so določeni v PRILOGI 2 k temu odloku.

(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi za gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3) Sprememba namembnosti nezahtevnega ali enostavnega objekta ali dela objekta, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z veljavnimi gradbenimi predpisi, če bi dela v zvezi s spremembo namembnosti popolnoma spremenila zahtevnost objekta, razen v primerih, ko je z OPN dopustna gradnja nadomestnega objekta večje zahtevnosti.

(4) Oblikovanje samostoječih nezahtevnih in enostavnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, postavljenih ob osnovnem objektu pa morajo upoštevati oblikovanje v PIP-ih za osnovne objete. Dopustna so odstopanja pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih bo investitor gradil ob objektih z drugačnim tipom oblikovanja (na primer objekti za lastno rabo ob osnovnem objektu z ravno ali enokapno streho), ki jih mora zaradi usklajenosti videza z osnovnim objektom, zgraditi z enakim tipom strehe. Z enokapno streho je ob tradicionalno zgrajenih objektih dopustna gradnja garaže kot nezahtevnega objekta, pod pogojem, da je načrtovano in izvedeno zakritje z rastlinjem (vzpenjavke) in tipski (prefabricirani) objekti nadstrešnic za motorna vozila, ki pa ne smejo imeti streh in ogrodja iz materialov v bleščeči izvedbi.

(5) Nezahtevne in enostavne objekte za lastno rabo je dopustno graditi na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, to je na gradbeni parceli osnovne stavbe, razen pri skupnih objektih za več enot (n. pr. skupna mala čistilna naprava za več stanovanjskih objektov) in objektih, vezanih na naravne vire. Na gradbeni parceli, pripadajoči stavbi, je dopustno zgraditi največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe zgraditi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti. Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi kot samostoječe objekte ali tako, da se stikajo v nizu, ali kot objekte s skupnimi konstrukcijskimi elementi, pri čemer pa ne smejo preseči dopustnih velikosti posameznih vrst nezahtevnih oziroma enostavnih objektov.

(6) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so dopustni na območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot kmetijska zemljišča (najboljša kmetijska zemljišča, druga kmetijska zemljišča) ali gozd, so določeni v PRILOGI 2 k temu odloka. Če na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, je gradnja teh objektov za potrebe dejavnosti kmetije dopustna tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez predhodne spremembe namenske rabe prostora v stavbno zemljišče), ob obstoječih objektih kmetije. Podrobnejša merila in pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavni objektov na kmetijskih zemljiščih brez spremembe rabe so opredeljeni v PIP-ih za kmetijska zemljišča.

(7) Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dopustno graditi na območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, so:

1.      gozdna cesta,

2.      grajena gozdna vlaka,

3.      obora za rejo divjadi,

4.      zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo,

5.      vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave,

6.      čebelnjak,

7.      gozdna učna pot,

8.      kolesarska steza,

9.      planinska pot,

10.    sprehajalna pot,

11.    trimska steza,

12.    drugi objekti, določeni v PRILOGI 2 k temu odloku.

(8) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le v primeru, da vplivi posega v gozdno zemljišče ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, zato je v postopku pridobivanja dovoljenja za poseg v prostor pred začetkom gradnje potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z gozdovi.

(9) V naseljih in območjih razpršene poselitve je priporočljivo umeščati čebelnjake na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve, izven vplivne bližine prometnih poti in površin, na katerih se zadržujejo ljudje ali pase živina. Postavitev čebelnjaka znotraj naselij in površin razpršene poselitve ali na lokacijah, na katerih bi čebele lahko ogrožale prebivalce, pešce in ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi predhodnih omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve dreves ali visoke žive meje pred čebelnjak, ali postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele preletavati pri izletu iz čebelnjaka in pri vračanju v čebelnjak. Na območjih kmetijskih zemljišč postavitev čebelnjaka ni dopustna (dopustni so le začasni premični čebelnjaki). Na gozdnih zemljiščih je postavitev premičnega ali stalnega čebelnjaka dopustna pod pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi soglasje pristojnega organa za upravljanje z gozdovi.

(10) Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina.

(11) Nezahtevni in enostavni objekti, ki ne presegajo 30 m2 tlorisne površine in so nižji od 3 m zaključene višine, morajo biti od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za nezahtevne in enostavne objekte, ki so večji od navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu kot za druge, manj zahtevne in zahtevne objekte. Manjši odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od navedenega odmika so dopustni ob soglasju lastnika zemljišča v drugem lastništvu, od katerega bi objekt bil odmaknjen manj kot 1,5 m (overjena pisna izjava).

(12) Ograje, ki so nezahtevni ali enostavni objekti, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m. Dopustna je postavitev in zgraditev ograj v manjšem odmiku od meje zemljišč drugega lastništva ali po meji, če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno sporazumejo.

(13) Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli razen v primerih, ko je zasaditev žive meje in njeno vzdrževanje urejeno s posebnim dogovorom med lastniki sosednjih zemljišč.

(14) Ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo oziroma postavitvijo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(15) Dopustne so ograje kot žive meje iz avtohtonih grmovnic ali drugih prilagojenih rastlin, ki jim je dovoljeno dodati žično mrežo, ograjo v obliki žične mreže ter druge ograje, ki izhajajo iz tradicionalnih značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj. Ograje, ki imajo tudi funkcijo protihrupne zaščite, je dopustno izvesti v masivni izvedbi, vendar je tako ograjo potrebno po celi višini intenzivno ozeleniti. Ograje ob javnem prostoru je potrebno oblikovati čim bolj enovito, tako da estetsko oblikujejo javni prostor v estetsko zaključeno celoto in ga ne razkosajo v posamezne neenotne dele ob lastninskih parcelah.

(16) Nezahtevne in enostavne objekte, kot so pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče ob vozišču ceste, pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjo ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje), ki so v javnem interesu, je dopustno graditi do parcelne meje, s tem da ni dopustno posegati v zemljišče drugega lastnika (useki, nasipi, ipd.). Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v izvedbi pod terenom je dopustna do parcelne meje. Pri gradnji in vzdrževanju pa ni dopustno posegati v zemljišče sosednjih parcel ali pa v dogovoru z lastniki sosednjih parcel poravnati nastalo škodo in vrniti zemljišče v prejšnje stanje.

49. člen

(ostali posegi, ki niso gradnja)

(1) Vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu predpisi pomenijo drugačen poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so na primer agrarne operacije, krčitve gozda, raziskave geotermalnih in drugih podzemnih energetskih virov, vodnogospodarske ureditve in podobno, morajo upoštevati predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, in pridobiti mnenje pristojnega organa, če so na zavarovanih območjih.

(2) Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje. Dopustni površinski izkopi ali nasutja ne smejo biti višji oziroma globlji od 1,5 m. Krčitev gozda je dopustna v skladu s predpisi in odobritvijo pristojnega organa s področja gozdarstva.

(3) Dopustna so odstopanja od pogojev prejšnjega odstavka, če to dovoljujejo predpisi, ki urejajo področja posameznih prostorskih dejavnosti.

3.2.2       Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na GJI

50. člen

(gradnja in vzdrževanje GJI)

(1) GJI je dopustno načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2) Posege na GJI ter posege v varovalnem pasu GJI, je dopustno izvajati le v skladu s predhodno pridobljenim soglasjem upravljavca posamezne GJI.

(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč.

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij, zaradi terenskih ali drugih razlogov, ni mogoče združevati.

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je omogočeno priključevanje objektov posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje.

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati in izvesti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.

(7) Pri načrtovanju GJI v območjih varovanih vrednot kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje:

1.      poseganje v varovalne vrednote in materialno substanco kulturne dediščine brez soglasja pristojnega organa ni dopustno,

2.      večjih objektov GJI ni dopustno načrtovati v območjih značilnih (varovanih) prostorskih pogledov in vplivnih območij spomenikov, ki jih v postopku opredeli pristojni organ za varovanje dediščine,

3.      vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine je potrebno izvesti v vkopani izvedbi, razen na območjih arheoloških najdišč. Pogoj za podzemno izvedbo vodov GJI ne velja za prenosne vode električne energije.

(8) Linijsko GJI je potrebno načrtovati v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo prostora, površinski pokrov in ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati pa se morajo izogibati območjem kulturne dediščine, naravnih vrednot, pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij ter prvinam, ki so pomembne za prepoznavnost kulturne krajine.

(9) Objekti in naprave GJI so prikazani na karti II. 4 (2) Določitev enot urejanja prostora in opredelitev namenske rabe prostora je prikazana na Karti II.3 Prikaz območij enot urejanja prostora, gospodarske javne infrastrukture v Izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta.

51. člen

(gradnja in urejanje cestnega omrežja)

(1) Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja mora potekati skladno s predpisi s področja prometa.

(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati:

1.      znotraj EUP prometne infrastrukture,

2.      na tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja cest in njihovo prenavljanje,

3.      na območjih, kjer je v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske javne infrastrukture predvidena gradnja novih cest.

Pri prenovi obstoječih cest izven predhodno navedenih območij je dopustno posegati tudi na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) V območjih z namensko rabo površine cest in v skladu z določili tega odloka tudi izven namenske rabe površine cest je dopustno graditi ceste s pripadajočimi objekti in napravami, cestne priključke, poti za pešce in kolesarje, parkirišča, bencinske servise ter zasajati in urejati obcestno zelenje

(4) Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov. Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti, gozdnih cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti.

(5) Nove prometnice je potrebno načrtovati povezovalno, z obojestranskim priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na zaključku ceste zgraditi obračališče, ki mora biti takih dimenzij, da je omogočeno obračanje komunalnih in intervencijskih vozil.

(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav ter vzdrževalna dela v javno korist, s katerimi bo spremenjena zmogljivost in velikost objekta, dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih v varovalnih pasovih obstoječih cest je dopustno redno vzdrževanje objektov v skladu s tem odlokom ali drugimi zakonskimi predpisi brez predhodnega soglasja upravljalca ceste.

(7) Javne ceste na območju občine morajo zagotavljati minimalne prečne profile v skladu s predpisi o gradnji in projektiranju cest, v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih pa tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in hodnike za pešce.

(8) Odstopanja od minimalnih prečnih profilov so dopustna le na odsekih cest, kjer:

1.      za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti,

2.      je vzpostavitev minimalnega profila povezana z nesorazmerno porabo javnih sredstev,

3.      ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost),

4.      je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.

(9) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč ter v skaldu z veljavnimi predpisi. Ob javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča, odstavne površine, izogibališča in počivališča.

(10) Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) mora povezovati javne zelene površine, parke, igrišča, otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte v naseljih in v omrežju naselij. Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav je potrebno opremiti z:

1.      javno razsvetljavo razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna, oziroma njena namestitev ni skladna s projektnimi pogoji ali soglasji posameznih nosilcev urejanja prostora,

2.      obsaditvijo, drevoredi oziroma drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice,

3.      razširitvijo javnega prostora kot so počivališča, urejena kot peščene ali tlakovane površine, opremljena z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.),

4.      drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table, ločevalni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).

(11) Za sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna zasaditev z vegetacijo, zaradi katere ne sme biti zmanjšana varnost udeležencev prometa na prometnih površinah. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:

1.      posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora biti racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega roba,

2.      prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni sestavi kot v obliki),

3.      oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, rampe, deviacije),

4.      zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora in njegove značilnosti,

5.      obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov).

(12) Postajališča javnega potniškega prometa je potrebno urediti na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na območjih predvidenih novih pozidav in širitev naselij. Sočasno z rekonstrukcijami in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno načrtovati in graditi tudi postajališča javnega potniškega prometa.

52. člen

(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, je PM potrebno zagotoviti na skupnih, v ta namen načrtovanih površinah v obliki odprtih parkirišč ali garaž v podzemni ali nadzemni izvedbi (tudi v delu stavbe). Gradnja podzemnih garaž je dopustna tudi pod odprtimi parkirišči.

(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno PM prednostno zagotoviti v kletnih in v preostalih etažah stavbe, ob stavbah pa ohranjati več zelenih površin, kar prispeva k večji bivalni kakovosti območja. Število potrebnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se ne sme zmanjšati.

(3) Parkirišča ob poslovnih in javnih dejavnostih morajo biti načrtovana in izvedena tako, da hrupni, svetlobni ali smradni vplivi ne presegajo dopustnih vrednosti v okolju oziroma ne motijo dela, bivanja in počitka ljudi v vplivni okolici. V primeru ugotovitve prekomernega vpliva na sosednja zemljišča je obvezna postavitev protihrupne zaščite (tudi vidne zaščite) ali izvedba drugih ukrepov za zmanjšanje teh vplivov (obsaditev z grmovnicami, vzpenjalkami, zasaditev z drevesi).

(4) Gradnja parkirišč in garaž mora izpolnjevati zahteve protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo imeti možnost prezračevanja.

(5) Parkirišča in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, avtobuse in priklopnike teh motornih vozil, je dopustno graditi le na namenski rabi prometnih površin in na namenski rabi, kjer je mirujoči promet transportnih in potniških vozil kot spremljajoča dejavnost osnovne dejavnosti, sprejemljiva (območja proizvodnih dejavnosti). V območjih bivanja, starih vaških jedrih in območjih družbene javne infrastrukture ter turizma (le začasno), gradnja parkirišč za ta vozila ni dopustna.

(6) Podzemne garaže, ki niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo plast zemljine, ki omogoča ozelenitev in zasaditev nizke vegetacije, razen v primerih, ko je na strehi garaže urejeno javna površina v naselju, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.

(7) Dostopne površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da preprečujejo vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(8) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

(9) Na gradbenih parcelah javnih in večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Priporočljivo število parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj 20% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti.

(10) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo zagotavljati PM za zaposlene in obiskovalce. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen načrtovanih površinah.

(11) Če posebni predpisi ne določajo drugače, je potrebno v skladu z namenom objektov in obstoječih ali načrtovanih dejavnostih pri izračunu PM upoštevati minimalna števila PM, podana v naslednji tabeli.

Število zahtevanih PM po vrstah objektov:

53. člen

(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Načrtovanje, gradnja in obratovanje vodovodnega omrežja, vključno s celotnim sistemom preskrbe s pitno vodo, mora upoštevati predpise s področja oskrbe prebivalstva z ustrezno pitno vodo.

(2) Gradnja objektov, kjer je pitna voda za izvajanje namenske dejavnosti v objektu potrebna, je dopustna le v primerih, ko je zagotovljena možnost oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Obstoječi in načrtovani objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja

(3) Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi ni omogočena (fizične ovire, prevelika oddaljenost javnega omrežja, premajhna zmogljivost obstoječega sistema in podobno), je dopustna, po predhodnem soglasju upravljavca vodovodnega omrežja, začasna ali trajna uporaba drugih sistemov za oskrbo s pitno vodo, kot so: lastno ali skupinsko zajetje, oskrba z obogateno kapnico, rezervoarji za dovoz pitne vode in podobno).

(4) Uporabniki tehnološke vode morajo načrtovati in zgraditi ločene zaprte sisteme tehnološke vode z uporabo recikliranja porabljene vode.

(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema (obratovanje sistema, dovozi, potrebni energetski priključki in podobno). Pri načrtovanju vzdrževanja omrežja je potrebno, v skladu s področnimi predpisi, načrtovati obvezno zamenjavo dotrajanih cevovodov iz neustreznih materialov in jih nadomestiti z novimi iz ustreznih materialov.

(6) Za zagotavljanje požarne varnosti je na vodovodnem omrežju v naseljih ter ob objektih, kjer se pogosto nahaja večje število ljudi, v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika, obvezna postavitev hidrantnega omrežja. Izvedba omrežja za zagotavljanje požarne varnosti je dopustna v javni ali zasebni izvedbi. Omrežje mora zagotavljati zadostno količino in pritisk vode za nemoteno delovanje hidrantov. Izvedba zunanjega hidrantnega omrežja mora biti dostopna s povoznih utrjenih površin ali prometnih površin, brez dodatnih ovir (ograje, jaški z zaklepi in podobno), ter odmaknjena od roba utrjenih prometnih ali povoznih površin največ za 1 m. V odvisnosti od terenskih razmer je dopustna namestitev talnih ali podtalnih hidrantih odvzemov.

(7) Na območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne ali druge infrastrukture, je potrebno predvideti dograditve oziroma obnove (zamenjave) vodovodnega cevovoda.

(8) Na celotnem območju občine je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe oskrbe z vodo.

54. člen

(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti načrtovano v skladu s predpisi o vodah in v skladu s predpisi s področja varstva okolja.

(2) Kanalizacijsko omrežje za gospodinjske (komunalne) odpadne vode in za padavinske (meteorne) odpadne vode mora biti zgrajeno v ločenih sistemih. Kanalizacijska infrastruktura za odvajanje komunalnih odpadnih voda mora biti izvedena v vodotesni izvedbi in zaključena s čistilno napravo (v nadaljevanju ČN), v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je izvedljiva priključitev na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja.

(4) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih ČN je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti in vodnatosti vodotoka, v katerega bodo odtekale očiščene odpadne vode. Z odvajanjem očiščene odpadne vode ni dopustno poslabšati hidrološkega stanja v vodotoku (kakovosti vode) nad okoljsko sprejemljivo stopnjo (zadostna vodnatost vodotoka tudi ob najnižjem vodostaju) in ne spreminjati hidravličnih razmer (nanosi iz ČN, ki bi zmanjševali pretočnost in povečali poplavna ogroženost zemljišč v smeri odtoka vode).

(5) Male enodružinske ali skupne ČN ter nepretočne greznice morajo biti izvedene v podzemni izvedbi in v skladu s predpisi s tega področja. Lokalne (za manjše naselje) ČN morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave se zagotovi dovoz z javne ceste. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti prometno dostopni zaradi odvoza greznične blatenice, odpadnega blata in čiščenja. Očiščeno vodo iz malih ČN je pod enakimi pogoji, kot veljajo za večje ČN, dopustno odvajati v ustrezno in stalno vodnat manjši vodotok, izven vodovarstvenih območij in varovanja kakovosti podtalnice pa tudi v ponikanje, če s tem ni povzročena nevarnost površinske ali globinske erozije ali daljinskega vpliva na kakovost podtalnice. Graditi jih je dopustno kot nezahtevne objekte pomožne infrastrukture, za katere je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(6) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe za ravnanje (odvajanje in čiščenje) z odpadno vodo. Blato iz malih čistilnih naprav in odpadno vodo iz greznic je potrebno odvažati na centralno čistilno napravo.

(7) Tehnološke odpadne vode iz objektov za obrt, proizvodnjo in podobno, v katerih so prisotne nedopustne primesi ali presežene s predpisi dopustne snovi, je pred izpustom v javni kanalizacijski sistem potrebno očistiti v tehnološki ČN do stopnje sprejemljivosti za odvajanje v kanalizacijski sistem komunalnih odpadnih vod.

(8) Pri odvajanju odpadnih vod iz objektov za rejo domačih živali je potrebno upoštevati predpisane meje izpustov odpadnih snovi v okolje. Pri urejanju gnojišč, gnojiščnih jam in zbiralnikov gnojnice, je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to področje.

(9) Padavinske vode z gradbene parcele je v primeru, da ni izvedljiva priključitev na meteorni kanalizacijski sistem, dopustno ponikati na lastnem zemljišču, pri tem morajo biti ponikovalnice umeščene izven vpliva voznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni priporočljivo ali dopustno zaradi visoke podtalnice na parceli ali drugih vzrokov, je dopustno odpadne padavinske odvajati v vodotoke ali suhe obcestne ali melioracijske sisteme za odvajanje meteornih vod. Dopustno je tudi odvajanje razpršeno po terenu na svojih zemljiščih, pri tem pa mora biti ureditev odvodnjavanja načrtovana in izvedena tako, da bodo padavinske vode odtekale po terenu izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Hkrati pa mora biti zmanjšan hipni odtok z utrjenih površin, z dodatnim zadrževanjem padavinskih voda na odvodnjavani površini (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki). Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

(10) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest in parkirišč, platojev za pranje motornih vozil ter drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, je potrebno načrtovati in izvajati v skladu s predpisi s tega področja.

(11) Pri objektu, ki ima več kot 400,00 m2 površine strehe in več kot 1500,00 m2 BTP, je potrebno urediti sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin stavbe za ponovno uporabo te vode v stavbi ali v njeni okolici.

55. člen

(zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno na mestu izvora.

(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada, dopustna je tudi v objektu. Izjemoma je zbirno mesto dopustno določiti na drugem ustreznem zemljišču, če zaradi omejitev prostora ni mogoče zagotoviti odvoza odpadkov z lokacije objekta. Zbirno mesto na drugem zemljišču mora biti izbrano v soglasju z izvajalcem javne službe zbiranja odpadkov in v soglasju z lastnikom zemljišča, ne sme pa biti izbrano na javni površini, razen v izjemnih primerih, ko ga je zaradi omejitev prostora možno izbrati le na javni površini.

(3) Odvzemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna in vidno čim manj opazna.

(4) Za ločeno zbiranje odpadkov morajo biti v skladu s predpisi, na dobro dostopnih in vidno manj izpostavljenih mestih, urejeni ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Zbiralnice z zabojniki za ločene frakcije morajo biti postavljene na utrjenih javnih površinah.

(5) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij ter začasno hrambo posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje izvaja izvajalec javne službe v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov in omejenemu zbiranju gradbenih odpadkov. V zbirnem centru je v skladu s predpisi za to področje potrebno zbirati tudi nevarne odpadke.

(6) Pri umeščanju ureditev za zbiranje odpadkov v prostor je potrebno upoštevati namembnost stičnih območij in površin. Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti usklajene z ostalimi ureditvami javnih odprtih površin in ne smejo biti vidno moteče.

56. člen

(urejanje elektroenergetskega omrežja in naprav ter javne razsvetljave)

(1) V strnjenih poselitvenih območjih je dopustna izvedba srednje in nizkonapetostnih vodov v podzemni oziroma kabelski izvedbi, izven strnjenih območij pa tudi v nadzemni izvedbi. Odstopanja od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe so dopustna, ko podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo oziroma jih po potrebi zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod voznimi površinami, morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh. V urbanih naseljih je priporočljivo združevanje kablovodov elektroenergetskega omrežja s koridorji telekomunikacijskih omrežij.

(2) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.

(3) Nove transformatorske postaje je dopustno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve področne zakonodaje glede elektromagnetnega sevanja in hrupa ter pridobiti soglasje lastnika zemljišča.

(4) Prostostoječe električne omarice na območjih registrirane kulturne dediščine niso dopustne.

(5) Za vsako novo priključitev v omrežje si morajo investitorji pridobiti predhodne pogoje in soglasje pristojnega upravljavca.

(6) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno izvesti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo.

(7) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, ki predvideva zamenjavo sistema oskrbe z energijo, je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri bo upoštevana tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost uporabe alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi po teh predpisih so:

1.      decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

2.      soproizvodnja,

3.      daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

4.      toplotne črpalke.

Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(8) Pri načrtovanju objektov za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna energija, vetrna energija, geotermalna energija) in pri načrtovanju drugih objektov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na kakovost prostora ali okolja, je potrebno načrtovanje utemeljiti z učinkovitostjo izbranega sistema ter njegovo prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivostjo.

(9) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Izven območij energetske infrastrukture lahko objekti in naprave energetskega sistema, ki so umeščeni ob objektih, zasedejo največ tako velik del površine gradbene parcele, da le-ta ne presega površine, zasedene z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. Objekti in naprave energetskega sistema morajo biti načrtovani tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.

(10) Vodne zajezitve za namen proizvodnje električne energije, je potrebno načrtovati tako, da bodo hkrati koristile drugim dejavnostim, zlasti varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in rekreaciji.

(11) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja elektroenergetike.

(12) Pri načrtovanju in gradnji javne razsvetljave je potrebno upoštevati funkcijo in pomen posamezne površine in funkcijo okoliških objektov. Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno upoštevati določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaževanja.

57. člen

(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca.

(2) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami telekomunikacijskih kablov izvede upravljavec na stroške investitorja.

(3) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno podzemno, v kabelski kanalizaciji.

(4) Z antenskimi napravami na objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine ni dopustno spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in prostorske pojavnosti.

(5) Pri umeščanju baznih postaj mobilne telefonije mora investitor predložiti strokovno oceno z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj) na okolje.

58. člen

(posegi v prostor v varovalnih pasovih obstoječe in predvidene GJI)

(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca GJI oziroma, v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:

1.      za hitre ceste 35m, za glavne ceste 25 m, za regionalne ceste 15 m, za lokalne ceste 8 m, za javne poti 5 m, za državne kolesarske poti 5 m, za občinske kolesarske poti 2 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta,

2.      pri prosto zračnem prenosnem elektroenergetskem daljnovodu 400 in 220 kV 40 m od osi daljnovoda, pri 110 kV 15 m od osi daljnovoda,

3.      pri prosto zračnem distribucijskem elektroenergetskem vodu napetosti 10 ali 20 kV 10 m, pri kabliranem distribucijskem elektroenergetskem vodu napetosti 10 ali 20 kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov,

4.      pri vodooskrbnih vodih, kanalizacijskih vodih, telekomunikacijskih in drugih vodih, ki služijo posamezni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javni koristi (razen priključkov nanje), je varovalni pas 1,5 m, merjeno levo in desno od osi posameznega voda,

5.      pri vodooskrbnem omrežju, kjer je premer cevi dimenzije 400 mm in več, je varovalni pas 3 m, merjeno levo in desno od osi voda,

6.      pri kanalizacijskem omrežju, kjer je premer cevi dimenzije 1200 mm in več, je varovalni pas 5 m, merjeno levo in desno od osi voda.

(2) V varovalni pas energetske infrastrukture so dovoljeni le posegi, ki so dopustni znotraj varovalnih pasov energetske infrastrukture skladno z veljavnimi predpisi in pod pogoji pristojnega soglasodajalca.

(3) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja GJI.

(4) Za vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti soglasje upravljavca GJI.

(5) Znotraj varovalnega pasu novih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV ni dopustna gradnja stanovanjskih stavb, športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, in podobnih objektov, dopustna je le gradnja objektov namenjenih industrijski, transportni, skladiščni ali drugi podobni dejavnosti na usklajeni ustrezni namenski rabi. Pri obstoječih daljnovodih, kjer so znotraj varovalnega pasu obstoječa stavbna zemljišča s stanovanjsko in ostalo gradnja, ki ni dopustna v teh koridorjih, ni dopustna novogradnja objektov za ta namen, morebitne nadomestne objekte pa je na zahtevo upravljavca GJI, potrebno umestiti izven varovalnega pasu elektroenergetskega voda. Ne glede na namensko rabo v varovalnem pasu daljnovodov ni dopustna gradnja nadzemnih objektov za skladiščenje vnetljivih materialov in ni dopustno parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.

(6) Obvezni najmanjši osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru manjših odmikov pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode.

(7) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo upravljavci omrežij in objektov GJI. Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja pristojnega organa za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.

(8) Pri načrtovanju izvedbi in označevanju objektov, inštalacij in naprav na območju občine v coni in zunaj cone letališča Moškanjci, ki so navedeni v spodnjih podtočkah tega odstavka, je potrebno zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prometa, upoštevati naslednje omejitve, zaradi katerih je pri načrtovanju izvedbi in označevanju navedenih objektov, inštalacijah in napravah, potrebno pridobiti ustrezno predhodno soglasje pristojne službe za zračni promet, te objekte pa označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Objekti, inštalacije in naprave, pri katerih je potrebno upoštevati omejitve, so:

1.      objekti, inštalacije in naprave, višje od 100 m ali višje od 30 m, če so načrtovane ali izvedene na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča in ležijo znotraj kroga s polmerom 10 km od referenčne točke letališča,

2.      pri načrtovanju in izvedbi objektov, inštalacij in naprav, višjih od 30 m, če so načrtovani ali obstoječi na naravnih in umetnih vzpetinah, ki so več kot 100 m višje od okoliške pokrajine, in ležijo izven kroga s polmerom 10 km od referenčne točke letališča,

3.      prepovedani so vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;

4.      pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je potrebno upoštevati zračne poti, pod katerimi ni dopustna gradnja objektov in naprav izven naselij, če je višja od okoliškega terena za najmanj 25 m in leži znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog in podobno,

5.      pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

59. člen

(minimalna komunalna oprema in priključevanje objektov na GJI)

(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih nezahtevnih oziroma enostavnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe komunalno opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov ali tako določa posebni predpis.

(3) Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora zagotavljati:

1.      oskrbo s pitno vodo: v primerih, ko zaradi fizičnih ovir ni možna priključitev na javno vodovodno omrežje, je dopustna na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja, začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo,

2.      električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu,

3.      odvajanje odpadnih voda: v primerih, ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je dopustna na podlagi soglasja upravljavca javnega omrežja za odvajanje in čiščenje voda, začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica),

4.      priključek na javno cestno omrežje.

(4) Enaka opremljenost, kot je zahtevana v prejšnjem odstavku za stanovanjske stavbe, mora biti zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje.

(5) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja za normalno obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme.

(6) Na območjih, kjer ni izvedljiva priključitev na omrežja GJI, se za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje, komunalno opremljenost zagotavlja z lastno oskrbo (lastna oskrba s pitno vodo, lastna oskrba z električno ali drugo energijo, lastno čiščenje odpadnih voda, zagotovljen mora biti priključek na javno cesto). Če je možna priključitev na katero od omrežij GJI, ki je v tretjem odstavku tega člena določeno kot minimalna komunalna oprema, potem je za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje, priključitev na omrežje GJI obvezna.

3.2.3       Varstvo kulturne dediščine

60. člen

(območja varstva kulturne dediščine)

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti ter materialno substanco, ki so nosilci vrednot, na objektih in območjih kulturne dediščine ni dopustna:

1       gradnja novega objekta, vključno z dozidavo, nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta,

2       rekonstrukcija objekta.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi pred gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(9) Za varstvena območja kulturne dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb, tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja določb, tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v 70. členu tega odloka.

(11) Za posege v kulturni spomenik, posege v varstvena območja dediščine ter za posege v registrirano nepremično dediščino in njihova vplivna območja je potrebno pridobiti kulturo varstvene pogoje in kulturovarstveno soglasje.

(12) Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v Prikazu stanja prostora.

61. člen

(območja kulturnih spomenikov)

(1) Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi.

(2) V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(3) Za kompleksne posege oziroma posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturo varstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

62. člen

(poseganje v območja registrirane kulturne dediščine)

(1) Pri stavbni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

1.      tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

2.      gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

3.      oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in nagib strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

4.      funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

5.      komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

6.      pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

7.      celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine)

8.      varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno celovitost varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin

9.      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(2) V stavbno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturo varstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega projekta za določeno dediščino.

(3) Pri memorialni registrirani kulturni dediščini velja dodatni pravni režim, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti varovane vrednote:

1.      avtentičnost lokacije,

2.      materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

3.      vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

(4) V memorialno dediščino je dopustno posegati z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli, v smislu boljše prezentacije objekta in v skladu s kulturo varstvenimi pogoji ter pridobljenim soglasjem.

(5) Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati vrednote, kot so:

1.      naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),

2.      odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

3.      prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

4.      prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

5.      naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

6.      podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

7.      odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

8.      stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

9.      oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

10.    zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(6) V naselbinsko dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturo varstvenimi pogoji in soglasjem. V primeru da je v območju naselbinske dediščine potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne kulturne in ekološke razmere je potrebno pristopiti k celoviti prenovi in za območje izdelati OPPN, katerega obvezni sestavni del je konservatorski načrt za prenovo.

(7) Pri vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

1.      kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),

2.      kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),

3.      naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),

4.      funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,

5.      podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

6.      oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),

7.      ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,

8.      rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,

9.      vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

(8) V vrtno arhitekturno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturo varstvenimi pogoji in soglasjem.

(9) V območjih kulturne krajine je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

1.      krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),

2.      odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,

3.      sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),

4.      tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,

5.      odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.

(10) Pri varovanju dediščine kulturne krajine morajo varstvene režime upoštevati vsi dejavniki, ki izvajajo dejavnosti v prostoru vključno s kmetijstvom, gozdarstvom, poselitvijo, infrastrukturo itd. v okviru celovitega varstva kulturne krajine.

(11) Pri drugi registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati varovane vrednote, kot so:

1.      materialna substanca, ki je še ohranjena,

2.      lokacija in prostorska pojavnost,

3.      vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

63. člen

(poseganje v območja registriranih arheoloških najdišč)

(1) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturnimi in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je:

1.      odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

2.      poglabljati dna vodotokov in jezer,

3.      ribariti z globinsko vlečno mrežo in sidrati,

4.      gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,

5.      postavljati in graditi trajne in začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen ko so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

(2) Izjemoma so dopustni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

1.      če ni možno najti drugih rešitev,

2.      če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.

Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.

(3) V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je potrebno predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

64. člen

(vplivna območja kulturne dediščine in vojna grobišča)

(1) V vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.

(2) V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednji pravni režim varstva:

1.      ohranjati je potrebno prostorsko integriteto, (celotnost, neokrnjenost), pričevalnost in dominantnost dediščine,

2.      prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.

(3) Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.

(4) V območju vojnih grobišč, prikazanih v prikazu stanja prostora, je prepovedano:

1.      spreminjati zunanji videz grobišč,

2.      poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,

3.      izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.

3.2.4       Ohranjanje narave

65. člen

(ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov.

(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(3) Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo narave.

(4) Agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor arondacije, komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje, namakanje in agromelioracije, ki spreminjajo prostor (to so zlasti ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča) na PosVO Drava SI 5000220, PosVO Drava SI 5000011 niso dovoljene in Krajinski park Šturmovec.

(5) Vsi posegi vezani na uvedbo in izvajanje predlagane namenske rabe (npr. organizacija gradbišča, organizacija prireditev, izvajanje dejavnosti, …) so na varovanih območjih dopustni izključno znotraj površin, kjer je ta namenska raba opredeljena.

3.2.5       Varstvo okolja in naravnih dobrin ter varovanje zdravja

66. člen

(trajnostna raba naravnih virov za učinkovito rabo energije)

(1) Pri poseganju v prostor je potrebno zagotavljati vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov in rabo energije v skladu z lokalnim energetskim konceptom Občine Markovci.

(2) Kot prioritete pri poseganju v prostor je potrebno izvajati:

1.      ukrepe učinkovite rabe energije z energetsko varčno gradnjo,

2.      energetsko sanacijo objektov in omrežij pri porabi energije v vseh sektorjih porabe energije,

3.      projekte skupnega ogrevanja z možnostjo soproizvodnje električne energije v naselju Sobetinci in drugih naseljih, kjer so večji uporabniki energije,

4.      povečanje izrabe lokalnih obnovljivih virov (biomasa, sončna energija, vodni potencial, geotermična energija, bioplin), zamenjavo fosilnih goriv z zemeljskim plinom, kjer je to izvedljivo in ekonomsko upravičeno.

(3) Pri novogradnji in prenovi je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega energetskega standarda na področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in zmanjšujejo negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge emisije).

67. člen

(varovanje zraka)

(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da pri izvajanju dejavnosti v teh objektih ne bodo prekoračene mejne vrednosti emisij onesnenaževal v zrak.

(2) Pri obstoječih virih, ki prekomerno onesnažujejo zunanji zrak, mora lastnik ali upravljavec vira izvesti ustrezne ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja zunanjega zraka pod predpisane mejne vrednosti. O načinu in uspešnosti sanacije naprave mora lastnik oziroma upravljalec obvestiti pristojni občinski organ.

(3) Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK).

(4) Za ogrevanje objektov je zahtevana prednostna uporaba čistejših energentov ali objekte, kjer je to mogoče, priključiti na skupne kotlovnice na lesno biomaso, ali na druge čiste vire energije.

(5) Za zmanjšanje vpliva prometa na onesnaženost zraka je potrebno vsa večja stanovanjska območja (strnjena naselja), medsebojno povezati z javnim potniškim prometom omrežjem kolesarskih povezav med naselji, če je takšna ureditev prometa prostorsko izvedljiva in okoljsko ter ekonomsko upravičena (gostota prevozov, združljivost sistemov JPP (šolski prevozi in javni prevozi), okoljsko sprejemljiva vozila, stroški javnega prevoza v primerjavi s stroški osebnega prevoza, dostopnost v časovnih konicah in podobno).

(6) Pri načrtovanju objektov, ki predstavljajo potencialne vire vonjav (kompostarne, bioplinarne in podobno) je potrebno zagotoviti, da je zunanji rob območja od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin, oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Pri novih objektih, namenjenih za rejo (večje farme za rejo živali), ki so viri vonjav in širitvi takih objektov pa je potrebno predhodno s strokovno študijo preveriti vplivno območje in jih umestiti v primerno oddaljenost od zgoraj navedenih območij. Pri obstoječih in novih objektih je treba pri reji ter skladiščenju in prevozu gnoja uporabljati tehnološke postopke za preprečevanje obremenjevanja z neprijetnimi vonjavami.

68. člen

(varstvo voda)

(1) Za dopustne gradnje na vodnih in obvodnih površinah ter površinah, na katerih je voda občasno prisotna (poplavne površine), ki trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

(2) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, je potrebno tako načrtovati potek trase, da le-ta ne posega na priobalno zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(3) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

(4) Pri načrtovanju posegov na vodovarstvena območja je potrebno upoštevati omejitve, ki se nanašajo na ta območja, v skladu s soglasjem, ki ga izda pristojni organ.

(5) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na vodovarstvenem območju.

(6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti in količine podzemnih voda. Poselitev je dopustno načrtovati tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Na vododeficitarna območja je dopustno umeščati le dejavnosti, ki v delovnem procesu ne potrebujejo velikih količin vode ali pa je umestitev dejavnosti z večjo porabo vode na to območje, opravičena iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov.

(7) Med rekreacijska območja na vodah se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

(8) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje, sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.

(9) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas priobalnih zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Drava, Dravinja) v naseljih širok 15 m od meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) pa je širok 5 m od meje vodnega zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno razen za izjeme v skladu s predpisi s področja upravljanja voda.

(10) Na vodotokih 1. reda zunaj območij naselij je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 m od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča dopustna gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, če ni s predpisom, izdanim na podlagi Zakona o vodah, določeno drugače.

(11) Na obstoječih objektih in napravah, ki so na vodnem ali priobalnem zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, pod pogojem, da:

1.      se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

2.      se s tem ne poslabšuje stanje voda,

3.      je omogočeno izvajanje javnih služb,

4.      se s tem ne ovira obstoječe, posebne rabe voda,

5.      to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,

6.      se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(12) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(13) Pri načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati obstoječo in načrtovano izrabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah.

(14) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč in na območju zemljišč, ki s svojo dejavnostjo vplivajo na stanje voda, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

1.      prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost,

2.      z ureditvami ni dopustno povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega režima,

3.      retenzijske sposobnosti območij je potrebno ohranjati in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev,

4.      ko je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima dopustno ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda,

5.      premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je potrebno načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim,

6.      za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ,

7.      odvajanje in izpust odpadne vode iz objektov, ki niso vključeni v omrežje zajemanja in čiščenja fekalne ali druge kanalizacije z onesnaženo odpadno vodo na čistilni napravi, je obvezno pred iztokom v vodotoke in ostale naravne vode, prečistiti na ustrezni čistilni napravi.

(15) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:

1.      poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,

2.      poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah,

3.      poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,

4.      poseg na varstvenih in ogroženih območjih,

5.      poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,

6.      poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,

7.      hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

(16) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje.

(17) V primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa potrebno pridobiti vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter obstoječe vodne pravice drugih oseb in jih upoštevati in izpolniti pri načrtovanju in izvedbi posegov. Če to zahtevajo veljavni predpisi o vodah, je vodno soglasje potrebno pridobiti tudi za druge posege v prostor.

(18) Za načrtovanje in gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in ureditev na vodovarstvenih območjih, ki jih je dopustno izvesti samo na podlagi vodnega soglasja in predpisane dokumentacije, je pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov potrebno dosledno upoštevati predpise o gradnjah na vodovarstvenih območjih.

(19) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa morajo biti načrtovane tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna.

(20) Na erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, kot je:

1.      ogoljevanje površin,

2.      krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

3.      zasipavanje izvirov,

4.      nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

5.      pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

6.      odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

7.      zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

8.      vlačenje lesa,

9.      odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge.

(21) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov o vodah.

(22) Dopustno je izkoriščanje vod za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri izkoriščanju pa je potrebno zagotavljati varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju izkoriščanja vod je potrebno naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, upoštevati kot obvezno omejitev v prostoru. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih ni dopustno načrtovati prostorskih ureditev in dejavnosti, ki pospešile to delovanje (poplave, erozijo, plazove). Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, je potrebno prepustiti naravni dinamiki.

(23) Za odvzem vode iz površinskih vod ali podtalnice je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po veljavnih predpisih o vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v upravljanju pristojnega organa Republike Slovenije, je potrebna predhodna pridobitev služnostne ali stavbne pravice.

(24) Vodno infrastrukturo je dopustno uporabljati tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena, in če to ni v nasprotju z drugimi določili tega odloka. Za uporabo vodne infrastrukture za druge namene je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.

(25) V primeru gradnje oziroma poseganja v bližino obstoječih objektov merske mreže za spremljanje stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih voda je potrebno upoštevati naslednje določbe:

1.      prepovedana je kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od objekta merske mreže,

2.      preprečiti je potrebno vplive na gladino in kakovost podzemnih voda,

3.      v bližini merskega objekta ni dopustno spreminjati infiltracijskih lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugim poseganjem v prostor,

4.      odvodnjavanje v bližini posameznega objekta merske mreže je potrebno urediti tako, da so izključeni vplivi površinskih vod (zatekanje),

5.      zagotovljen mora biti neoviran dostop do objektov merske mreže.

69. člen

(varstvo tal ter kmetijskih zemljišč)

(1) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč ali za urejanje objektov.

(2) Pod pogojem, da se s tem izboljšujejo pogoji za pridelavo zdrave hrane, je dopustno izboljšanje kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje pogojev obdelave kmetijskih zemljišč z izvajanjem agrarnih operacij, ki spreminjajo prostor, kot so arondacije, komasacije in melioracije; v sklopu melioracij pa so dopustne le osuševanje, namakanje in tiste agromelioracije, s katerimi se povečuje varnost obdelave zemljišč ali izboljšujejo dostopi na kmetijska zemljišča. Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo, ponovno vzpostavljajo, na novo vzpostavljajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih zemljišč dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov.

(3) Občina mora pri varovanju tal in kmetijskih zemljišč upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:

1.      z ustreznimi gospodarskimi, prostorskimi in drugimi ukrepi varovati kmetijske površine pred zaraščanjem

2.      zagotoviti ohranjanje strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč kot bistveno sestavino prostora, ki ohranjanja proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč ter omogoča ekonomsko neodvisnost kmetijskih gospodarstev,

3.      spodbujati širjenje in zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev ter povečevanje kmetijskih površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi,

4.      na površini predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska raba zemljišč,

5.      pri izvajanju posegov naj se dela omejijo na površino urejanja, z delovnimi stroji in vozili ni dopustno posegati v sosednja najboljša kmetijska zemljišča,

6.      na površini posegov na kmetijska zemljišča za potrebe zelenih površin, naj se v okviru predvidenih dejavnosti meri ohranja vse nezazidane površine in rodovitni potencial tal,

7.      potrebno je zagotoviti vmesne tamponske cone med viri onesnaževanja in kmetijskimi površinami za pridelavo hrane,

8.      na najboljša kmetijska zemljišča je dopustno posegati šele, ko so izkoriščene možnosti uporabe zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo (stavbna zemljišča, degradirana zemljišča, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča),

70. člen

(varstvo gozdov)

(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo, so dopustni posegi le v primerih, ki so nujni in zanje ni druge možnosti. V večnamenskih gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo pa so poleg posegov, ki so nujni in zanje ni drugih možnosti, dopustni še posegi, ki dopolnjuje načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora v skladu s poudarjeno socialno funkcijo.

(2) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.

(3) Pri gradnji prometnic, zavarovanih z ograjami, je potrebno zagotoviti prehode za divjad na mestih, kjer potekajo stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov skupaj s projektantom določi pristojni strokovni organ za lovstvo v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave in v sodelovanju z lovskimi organizacijami.

(4) Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega v prostor omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih zemljišč pod enakimi pogoji, kot so veljali pred posegom.

(5) Posegi v gozdni prostor morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in gozdnih tleh.

(6) Pri poseganju v gozd je ostanke posekane gozdne vegetacije (štori, veje) ter odvečni odkopni material, ki bi nastali pri gradnji, prepovedano odlagati v gozdu, dopustno ga je vkopati v zasip ali odložiti na urejene deponije odpadnega materiala.

(7) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje, na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih tleh ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.

(8) Krčitev gozda na gradbeni parceli, ki posega v dejansko rabo gozda, je dopustna šele po pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno dovoljenje) in po predhodni označitvi dreves za krčitev ter evidentiranju poseka, ki ga opravi pristojni organ za urejanje gozdov oziroma za gospodarjenje z gozdovi.

(9) Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati veljavne predpisa s tega področja.

(10) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin ohraniti v največji možni meri ter jih zajeti v zeleni sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(11) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih.

(12) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

(13) Pri izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov, je potrebno pri vseh posegih v gozdove, poleg predhodno navedenih kriterijev, upoštevati tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.

(14) Pri gospodarjenju z gozdom je potrebno upoštevati:

1.      sečnjo drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopustno izvajati izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta,

2.      suha drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer s puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni – drevesne vrste, kjer obstaja nevarnost širjenja, so: smreka, kostanj, brest,

3.      ohranjati je potrebno plodonosne drevesne in grmovne vrste,

4.      ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo,

5.      pri poseku je potrebno očistiti struge vodotokov,

6.      potrebno je zagotavljati naravno pestrost,

7.      če se izvede krčitev na golo, jo je potrebno takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova zarast.

(15) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki v tem odloku urejajo kmetijska zemljišča.

71. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Varstvo pred hrupom je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Na območju poselitve je v skladu Z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena naslednja stopnja varstva pred hrupom:

1.      v območjih stanovanjskih površin (MA02-SS) II. stopnja varstva pred hrupom, če so izpolnjene zahteve za takšno stopnjo varstva pred hrupom, kar je potrebno predhodno ugotoviti z ustrezno prevero stanja hrupa v območju,

2.      v območjih podeželskih naselij (SK), območjih centralnih dejavnosti (CU, CD), območjih športnih centrov (BC), na območjih manjših nakupovalnih središč (BD) in na vseh zelenih površinah (ZS, ZK), III. stopnja varstva pred hrupom ter v območjih SS, če niso izpolnjene zahteve za drugo stopnjo varstva pred hrupom,

3.      v območjih proizvodnih dejavnosti (IG, IK), IV. stopnja varstva pred hrupom.

(3) V območjih podrobnejše namenske rabe prostora, namenjenih prometni infrastrukturi (PC, PO), energetski infrastrukturi (E), okoljski infrastrukturi (O), je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva pred hrupom.

(4) Na območju krajine je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena naslednja stopnja varstva pred hrupom:

1.      na območju vseh zelenih površin (ZS) je določena III. stopnja varstva pred hrupom,

2.      na območjih voda (VC), razen površin vodne infrastrukture in površin voda, zajetih v mirna območja na prostem, je določena III. stopnja varstva pred hrupom,

3.      na vseh površinah vodne infrastrukture (VI) je določena IV. stopnja varstva pred hrupom,

4.      na območjih kmetijskih zemljišč (K1, K2), razen kmetijskih zemljišč zajetih v mirna območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred hrupom,

5.      na območjih gozdnih zemljišč (G), to je na površinah gozda in na površinah za dejavnosti z gozdarskega področja razen gozdov, zajetih v mirna območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred hrupom.

(5) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno na osnovi strokovne študije obremenitve s hrupom pridobiti dovoljenje pristojnega organa občine za povečano obremenitev s hrupom v času trajanja prireditve.

(6) Objekti ali naprave, ki so vir hrupa, ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom za območje varstva pred hrupom, v katerem se nahajajo, oz. ne smejo povečati obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že prekomerna.

(7) Novogradnje je potrebno načrtovati izven vplivnega območja obstoječih in predvidenih cest, ki so po Uredbi vir hrupa. Pri spremembi namembnosti in rekonstrukciji obstoječih objektov v vplivnem območju cest, je potrebno izvesti pasivne ukrepe na fasadah objektov z varovanimi prostori.

(8) Upravljavci virov hrupa, ki prekomerno obremenjujejo okolje s hrupom, morajo izvesti aktivne protihrupne ukrepe za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom pod mejne vrednosti. V kolikor aktivni ukrepi niso izvedljivi, se jih lahko nadomesti s pasivnimi ukrepi.

72. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Nov poseg v prostor, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(2) Za posege v prostor, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje. Dopustna je izvedba tistih posegov v prostor, za katere je iz ocene vplivov na okolje mogoče nedvoumno zaključiti, da pričakovane vrednosti elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.

(3) Za območja stanovanj (SS, SK), območja centralnih dejavnosti (C, CU, CD), posebna območja (BT, BC, BD), območja zelenih površin (ZS, ZD) in na površinah odprtega prostora s kmetijsko dejavnostjo, v katerih se hkrati pojavlja razpršena poselitev (A), je dopustna I. stopnja varstva pred sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem.

(4) Za območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG), območja prometnih površin (PC), tudi za območja javnih cestnih površin v I. območju stopnje varstva pred sevanjem), območja intenzivne kmetijske proizvodnje (IK), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O), območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), območja gozdnih zemljišč (G), in območja voda ter vodne infrastrukture (VC, VI) je dopustna II. stopnja varstva pred sevanjem, v kateri so dopustni posegi v okolje, ki so po stopnji sevanja bolj moteči.

(5) V območjih, v katerih mora biti zagotovljena I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, in zato vanje ni dopustno umeščati objektov z varovanimi prostori ter obratno, ob objekte z varovanimi prostori v teh območjih ni dopustno umeščati virov EMS, morajo s stališča previdnostnega načela biti na nivoju 1 m od tal upoštevani naslednji odmiki objektov od obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja, v odvisnosti od napetosti oziroma tipa daljnovoda:

1.      daljnovod napetosti 400 kV: 42 - 46 m,

2.      daljnovod napetosti 220 kV: 18 – 24 m,

3.      daljnovod napetosti 110 kV: 11 – 14 m,

4.      enak odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati tudi pri razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v distribucijsko omrežje,

5.      pri omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni potreben.

73. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, tako da bodo zagotovljene emisije pod mejno vrednostjo, ki jih določajo predpisi s področja varstva pred svetlobnim onesnaženjem okolja, vključno z upoštevanjem načina osvetljevanja, uporabe svetil (svetila na prostem ne smejo sevati svetlobe nad vodoravnico), moči osvetlitve (osvetlitev, ki jo povzročajo umetni viri svetlobe na prostem, na oknih varovanih prostorov ne sme presegati mejnih vrednosti določenih v prilogi 1 Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja), načrtovanja, gradnje in obnavljanja razsvetljave ter omejitev in prepovedi, ki so določene s tem predpisom.

(2) Občina pri osvetljevanju javnih površin in občinskih cest ne sme presegati ciljne letne vrednosti električne energije 44,5 kWh na prebivalca, kar dokazuje z monitoringom svetlobnega onesnaževanja javnih površin in cest, ki so ga dolžni izvajati upravljavci razsvetljave na teh površinah in o njegovih rezultatih redno obveščati pristojni občinski organ.

(3) Zaradi negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (na primer nočni metulji, netopirji) ter zaradi varovanja zdravja ljudi, je potrebno osvetljevanje območij načrtovati tako, da bo svetloba časovno omejena in usmerjena proti tlom. Osvetljevanje mora biti izvedeno s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.

(4) Upravljalec osvetljevanja javnih površin in občinskih cest mora izvesti sanacijo oziroma zamenjavo obstoječih virov svetlobe, ki niso skladni z določili področne zakonodaje in ne ustrezajo zakonsko določenim mejam vrednosti svetlobnega onesnaževanja, ali prekomerno osvetljujejo okna z varovanimi prostori ter zmanjšati porabo energije na prebivalca za osvetljevanje javnih površin v skladu z veljavnimi predpisi.

74. člen

(osvetlitev, osončenje in kakovost bivanja)

(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

(2) Obstoječim in novim stavbam je potrebno v naslednjih bivalnih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba; zagotoviti naravno osončenje najmanj 1 uro na dan 21. december in najmanj 3 ure na dan 21. marec oziroma 21. september.

(3) Na območju občine je potrebno zagotavljati primeren delež zelenih površin namenjenih dejavnostim na prostem kot so šport in rekreacija, vrtičkarstvo, ljubiteljsko kmetijstvo ipd, kolesarske povezave med naselji, pešačenje v naravi, ureditvam, ki omogočajo stik z vodo v naravnem okolju in spodbujati zdrav življenjski slog bivanja.

75. člen

(varstvo pred poplavami)

(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.

(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor potrebno upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je potrebno zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo

(3) Obstoječe objekte v območju poplavne ogroženosti Q100 v preostalem majhnem in srednjem razredu poplavne nevarnosti je potrebno varovati pred poplavami s protipoplavnimi paneli do kote Q100 z varnostnim nadvišanjem 0,5 m nad to koto in drugimi individualnimi ukrepi varovanja pred poplavami.

(4) Ob obstoječih objektih v območju poplavne ogroženosti ni dopustna gradnja polnih ograj in drugih prečnih objektov s polnim prerezom, ki bi kakorkoli poslabšali obstoječo poplavno varnost.

(5) Pri dovoljenih novogradnjah po veljavnih predpisih o sprejemljivih gradnjah na poplavnem območju v preostalem in nizkem razredu poplavne ogroženosti, je ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja in okoljevarstvenega soglasja dopustna gradnja nad koto Q100 z varnostnim nadvišanjem v obliki dviga terena z nasutjem. Gradnja kleti v območju poplavne ogroženosti ni dopustna.

(6) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(7) Ne glede na ostale določbe tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

76. člen

(kazalci okolja)

(1) Kazalci okolja, ki jih mora s stališča varovanja zdravja ljudi občina spremljati v času veljave tega akta na svojem območju, so:

1.      povprečni letni dnevni promet na javnih cestah (vir hrupa, delci itd.),,

2.      delež rabe energije iz obnovljivih virov energije in letna poraba energije na prebivalca,

3.      pritožbe o virih smradu,

4.      kakovost površinskih voda (kemijsko in ekološko stanje),

5.      kakovost podzemnih voda (fizikalno-kemijski parametri onesnaženja),

6.      delež prebivalcev, priključenih na ustrezen sistem zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda,

7.      kakovost vode v vodnih virih namenjenih za oskrbo s pitno vodo,

8.      površina kmetijskih in pozidanih zemljišč na vodovarstvenih območjih,

9.      delež prebivalcev, ki se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih virov, ter njihovo število vodnih virov,

10.    površina stavbnih in število objektov na poplavnih območjih,

11.    število konfliktnih območij z vidika obremenjenosti s hrupom,

12.    površino PNRP, kjer je predpisana I. stopnja SVPS v vplivnem pasu virov EMS na območjih varstvenih pasov daljnovodov,

13.    količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca in delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov,

14.    število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca za ravnanje z odpadki,

15.    število divjih odlagališč odpadkov,

16.    delež območij proizvodnih dejavnosti (I) v naseljih,

17.    redna kemijska in bakteriološka analiza pitne vode,

18.    stanje naravovarstvenih območij, virov pitne vode, površinskih vodotokov ter erozijskih območij,

19.    poraba električne energije na prebivalca na območju občine namenjene za javno razsvetljavo,

20.    delež površin, kjer je na območju občine predpisana I. in II. SVPH,

21.    delež zelenih površin namenjenih za vrtičkarstvo, šport in rekreacijo,

22.    dolžina kolesarskih poti

23.    število zavezancev za prve meritve emisij v zrak,

24.    število objektov za intenzivno rejo živali (IPPC zavezanci),

25.    število stanovanjskih območij v vplivnem območju vonjav - manj kot 300 m od kompostarn in bioplinarn ter površin z objekti za intenzivno rejo živali v večjem obsegu (IPPC zavezanci),

26.    število vrsto pritožb prebivalcev na okoljske dejavnike.

3.2.6       Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

77. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.

(2) Na ogroženih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki bi ogrožali človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(3) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(4) Za primer naravnih in drugih nesreč mora občina v skladu z veljavnim občinskim načrtom zaščite in reševanja zagotavlja naslednje površine za:

1.      pokop večjega števila ljudi zemljišče s parcelno št. 506/1 k. o. Markovci,

2.      pokop večjega števila živali zemljišče s parcelno št. 274 k. o. Nova vas pri Markovcih,

3.      odlaganje ruševin zemljišče s parcelno št. 837/1 k. o. Nova vas pri Markovcih,

na katerih niso dopustne ureditve ali postavitev objektov, ki bi preprečevale izvajanje dejavnosti v primeru potrebe ter opredeljuje objekte oziroma območja, potrebna za:

1.      evakuacijo prebivalstva, za katero so namenjene vsi objekti in območja namenjena izobraževanju (osnovna šola in vrtec) ter pokriti športni objekti v občinskem središču in ostalih naseljih, večnamenski vaški domovi in ostali javni ali poljavni prostori v drugih naseljih (v primeru nevarnosti katastrofalnih poplav ne tisti, ležijo na poplavnem območju).

2.      za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči območje utrjenih igrišč ob OŠ v Markovcih, ob Športnem centru Borovci, GD v Prvencih, vaškem domu v Zabovcih, igrišču v Novi vasi (razen v primeru nevarnosti katastrofalnih poplav saj ležijo na poplavnem območju), igrišču v Bukovcih in igrišču ob GD v Stojncih,

kjer bo občina zagotovila pogoje za izvajanje te dejavnosti v primeru ogroženosti prebivalstva.

(5) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je potrebno zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, z intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.

(6) Objekti morajo biti protipotresno grajeni za 7. stopnjo 12-stopenjske lestvice EMS, to je evropske makrosezmične lestvice (kratica EMS - European Macroseismic Scale) oziroma na projektni pospešek tal (g) 0,12.

(7) Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je potrebno zagotoviti požarne bazene in druge ustrezne ureditve.

(8) Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati predpisanim standardom.

(9) V območjih velike požarne ogroženosti gozdov ni dopustno načrtovati dejavnosti in prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.

(10) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je potrebno prostorske ureditve načrtovati tako, da bodo izključene verižne nesreče, izključeni, zmanjšani ali zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov, zmanjšane posledice v primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja. Zato je potrebno zagotavljati ustrezne odmike med dejavnostmi oziroma objekti.

(11) V projektni dokumentaciji je za objekte na potencialnih območjih požarne ogroženosti potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov in z možnostjo širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja ter opredeliti ukrepe varstva pred požarom.

(12) Za objekte, za katere je potrebno skladno s predpisi izdelati študijo požarne varnosti, je treba v sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti.

(13) Za zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih nesreč je potrebno:

1.      v delih naselij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč, preprečevati razvoj dejavnosti, ki bi povečevale ogroženost prostora,

2.      sanirati objekte in naprave, da bodo v dobrem stanju in s tem nenevarni za okolico,

3.      zagotavljati varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne količine vode za gašenje,

4.      zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda,

5.      za obstoječa poselitvena območja na ogroženih območjih zagotavljati izvedbo ustreznih varnostnih ukrepov oziroma opuščati obstoječo neustrezno rabo.

3.3          Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji po EUP

78. člen

(podeželska naselja - SK)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena bivanju, spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, se urejajo naslednje EUP:

(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi.

(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Markovci, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Markovci.

(4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih podeželskih naselij so tiste dejavnosti, ki so skladne s funkcijo in vlogo naselja v hierarhiji naselij in ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja ter prispevajo k bolj racionalni rabi površin v naselju.. Sprejemljivost in velikostni obseg posamezne dejavnosti v naselju je odvisen od funkcije naselja, števila prebivalcev v posameznem naselju ali vplivnem okolju naselja ter praga potreb ali upravičenosti po umestitvi posamezne dejavnosti v naselje.

(5) Dopustno je prepletanje bivanja, dopustnih dejavnosti navedenih v zgornjem odstavku tega člena in površin kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, če so pri novih dejavnostih (s spremembo namembnosti obstoječih objektov) ali posegih (novih objektih) za te dejavnosti, izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,

2.      neposredna navezanost na prometno infrastrukturo,

3.      vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje v vplivnem območju dejavnosti,

4.      pri novih spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih in storitvenih dopolnilnih dejavnostih na stanovanjskih površinah, je površina prostorov za te dejavnosti omejena na 150 m2 zazidane površine, večja velikost je odpustna v primeru, ko izhaja iz potreb območja za posamezno dejavnost in jo pristojni organ občine opredeliti kot javni interes,

5.      za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja površina prostorov kot 150 m2, razen za nove objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, katerih površina mora biti manjša od skupne površine objekta oziroma objektov, ob katere se umeščajo,

6.      površin spremljajočih dejavnosti je potrebno prilagoditi potrebam, ki izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb,