Na podlagi 15. člena
Statuta Občine Cerkvenjak
(Uradni list RS, št. 26/99 in 28/01), 6. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Cerkvenjak
(Uradni list RS, št. 3/02) je Občinski svet občine Cerkvenjak na 10.
redni seji dne 29. 9. 2004 sprejel |
T E H N I Č N I P R
A V I L N I K |
o javnem vodovodu v
Občini Cerkvenjak |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem pravilnikom se
urejata tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v Občini Cerkvenjak
(v nadaljnjem besedilu: vodovod). |
2. člen |
Pravilnik je obvezen
za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in
upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov. |
3. člen |
Vodovod je sklop
medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki
služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu:
voda). |
4. člen |
Naprave in objekti
vodovoda so: |
– zajetja,
|
– vodnjaki (vrtine),
|
– črpališča,
|
– čistilne naprave,
|
– cevovodi,
|
– prečrpališča,
|
– vodohrani
(zbiralniki pitne vode), |
– objekti in naprave
za zniževanje tlaka, |
– vodovodno omrežje,
|
– omrežje za gašenje
požara – hidrantna mreža, |
– drugi manjši
objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih
glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del. |
5. člen |
Lokalni vodovod je
samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju
izvajalca javne službe. |
6. člen |
Vodovod za tehnološko
vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih
naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo
in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti
fizično povezan z javnim vodovodom. |
II. DEFINICIJE POJMOV |
7. člen |
V tem pravilniku
uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: |
– zajetje = objekt za
zajemanje vode, |
– vodnjak = objekt za
zajemanje vode, |
– črpališče = objekt,
v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode, |
– prečrpališče = isto
kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran,
|
– čistilna naprava =
objekt za čiščenje in razkuževanje vode, |
– vodohran ali vodni
zbiralnik = objekt za hranjenje vode, |
– raztežilnik ali
razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu, |
– reducirna postaja =
objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje
tlaka, |
– cevovod = objekt za
transport vode, |
– vodovodno omrežje =
sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno
omrežje, |
– magistralno omrežje
in naprave: |
– cevovodi in
objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
– tranzitni cevovodi
in objekti od zajetja do primarnega omrežja, |
– primarno omrežje in
naprave: |
– cevovodi in
objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi in
objekti od zajetja do sekundarnega omrežja, |
– cevovodi in objekti
za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali
drugimi območji, |
– sekundarno omrežje
in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na
posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno
funkcijo, |
– zračnik = element
za odzračevanje cevovoda, |
– blatnik = element
za praznjenje in čiščenje cevovoda, |
– priključek = spojni
vod od vodovodnega omrežja do vodomera, |
– jašek = betonski
objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov),
|
– vodomerni jašek =
jašek, v katerem je nameščen vodomer, |
– vodomer = naprava
za merjenje porabljene vode, |
– zasun = zaporni
element na cevovodu, |
– hidrant = element v
vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju
požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante), |
– uporabnik =
odjemalec vode iz vodovoda. |
III. PROJEKTIRANJE IN
GRADNJA VODOVODA |
8. člen |
Pri načrtovanju
vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo
tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice,
ki jih opredeli izvajalec javne službe. |
a) Dimenzije
cevovodov in vrste cevi |
9. člen |
Pri gradnji vodovoda
se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov: |
1. litoželezne cevi
iz nodularne litine (duktil), |
2. cevi iz
polietilena visoke gostote – PE, |
3. jeklene cevi,
|
4. keramične cevi.
|
Vse vrste cevi morajo
po kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom. |
10. člen |
Cevi PE uporabljamo
samo v naslednjih primerih: |
– za izvedbo
priključkov in sekundarno omrežje, |
– na terenih z
nestabilno nosilnostjo tal, |
– za vgradnjo v
zaščitno cev, |
– v drugih primerih,
kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov,
|
– spajanje PE cevi se
izvaja z elektroupornimi sponkami. |
Največji dovoljen
premer PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je treba pridobiti
soglasje izvajalca javne službe. |
11. člen |
Jeklene cevi se
uporabljajo za gradnjo cevovodov, samo kjer zaradi zahtevnosti gradnje
ni možna uporaba drugih cevi. |
12. člen |
Jeklene cevi morajo
biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita
jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim
premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano
podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi
pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. Na mestih,
kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni cevovod tudi
katodno zaščiten. |
b) Globine |
13. člen |
Za polaganje cevovoda
mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m
zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna
globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v
izjemnih primerih. |
14. člen |
Dno jarka za
polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3
cm. |
V jarku, izkopanem v
terenu IV. in V. kategorije, je za polaganje cevovoda treba obvezno
pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm.
Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska
granulacije 0–4 mm. |
15. člen |
Zasip cevovoda v
višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim
materialom. Plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad
temenom, 20 cm pa s sipkim materialom. |
16. člen |
Kadar se ob cevovodu
za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta položen na
posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora
biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot
plastične cevi. |
c) Odmiki |
17. člen |
Cevovod mora biti
projektiran in položen tako, da je na vsakem mestu možen dostop z
ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja. |
18. člen |
Odmik objektov od
cevovoda mora znašati najmanj: |
– čisti objekti in
oporni zidovi 3 m, |
– greznice, drugi
nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m,
|
– posamezna drevesa
(drevored) 2 m, |
– drogovi (električni
in PTT) 1 m. |
19. člen |
Komunalni vodi morajo
biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno: |
– kanalizacija
(fekalna ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod,
3 m, |
– meteorna
kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m,
|
– plinovod 0,5 m,
|
– energetski kabli,
telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na
manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m oziroma 0,5 m, če so položeni
v kineti ali ustrezno zaščiteni, |
– toplovod v kineti,
ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m, |
– vsi komunalni vodi,
ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni
minimalno 0,5 m. |
Pri minimalnih
odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran
dostop z ene strani. |
20. člen |
Kolikor zaradi
terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih
členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe
določiti način izvedbe in vzdrževanja. |
d) Križanja |
21. člen |
Za vsako križanje
cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je treba pridobiti
soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda. |
22. člen |
Pri križanju cevovoda
z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material,
iz katerega je cevovod. |
23. člen |
Pri križanju cevovoda
s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali
litoželeznih cevi iz modularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem. |
24. člen |
Minimalni vertikalni
odmiki pri križanju cevovoda z komunalnimi inštalacijami morajo biti:
|
1. če poteka cevovod
nad |
– kanalizacijo, 0,3
m, |
– toplovodno kineto,
0,4 m, |
– plinovodom, 0,4 m,
|
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom inkablom javne razsvetljave, 0,3 m;
|
2. če poteka cevovod
pod |
– kanalizacijo
(izjemoma), 0,6 m, |
– toplovodno kineto,
0,6 m, |
– plinovod, 0,6 m,
|
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave, 0,3 m.
|
Minimalni odmik se
šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda
oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla
do oboda cevovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. |
25. člen |
Cevovod ne sme
potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora biti
križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v
soglasju z izvajalcem javne službe. |
e) Vgradnja
merilnoregulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov |
26. člen |
V vodnjake,
črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti
vgrajena ustrezna merilnoregulacijska oprema. |
Vrsto in tip ter
mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe. |
27. člen |
V vodovodno mrežo se
smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki odgovarjajo
veljavnim standardom. |
Kolikor je zaradi
dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega
kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16
bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. |
28. člen |
Vijaki, vrata,
ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v
vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim
cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. |
29. člen |
Zasuni morajo biti
obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega
cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na
primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v
primarnem cevovodu. |
30. člen |
Zasuni se smejo v
omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem.
|
Gibljivi spoj mora
biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna
je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. |
31. člen |
Litoželezne cestne
kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo
morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenašajo
obtežbo kape brez pogrezanja. |
f) Jaški |
32. člen |
V omrežje vgrajujemo
betonske jaške za vgradnjo armatur in merilnoregulacijske opreme.
|
Minimalna velikost
jaškov mora biti: |
– po višini 170 cm,
|
– po dolžini = vsota
dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na
cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do O250 mm in 180 cm na
cevovodih do O600 mm, |
– po širini = vsota
dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega
el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do O150
mm, 150 cm na cevovodih do O250 mm in 180 cm na cevovodih do O600 mm,
|
– nad ploščo jaška
mora biti minimalno 30 cm zasipa, |
– dno jaška mora biti
z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode, |
– velikost vstopne
odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu
jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim
pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi,
|
– jašek, v katerem so
vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno
odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom,
|
– montažna odprtina
se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati
prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne
zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armiranobetonskih lamel, ki
jih je možno odstraniti, |
– vstop v jašek mora
biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi
O40 mm, nastopne prečke O18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti
pritrjena na steno jaška. |
33. člen |
Jaški v terenih s
talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora
biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti
poglobitev za črpanje vode. |
34. člen |
Vodomerni jaški so
obdelani v poglavju IV/c. |
g) Hidranti |
35. člen |
Hidrante vgrajujemo v
vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m oziroma v odvisnosti od
gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer
cevovoda, na katerega se priključujejo hidranti je O100 mm. Pri
projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je treba upoštevati pravilnik
o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. |
36. člen |
Hidranti so podzemni
in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo
prometa in funkcionalnosti zemljišča. |
37. člen |
Hidrant, vgrajen na
primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna
mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo. |
38. člen |
Hidrant se sme
zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora
biti 10–20 cm pod niveleto terena. |
39. člen |
Hidrantne kape pri
podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče
pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena
prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos,
na katerega je montiran hidrant. |
h) Preizkušanje
cevovoda |
40. člen |
Tlačni preizkus je
časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja
vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda. |
Tlačni preizkus se
mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem
tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni
organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del
investicijsko-tehnične dokumentacije. |
41. člen |
Tlačni preizkus vseh
vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus
cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na 2x-ni delovni tlak, vendar ne
manj kot 15 barov Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60
min/100 m cevovoda. |
42. člen |
Klorni šok je
preizkus, s katerim se ugotovi, ali je vodovod sposoben prenašati zdravo
pitno vodo. Preizkus izvede upravljavec vodovoda v soglasju z Zavodom za
zdravstveno varstvo in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se
mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu. |
i) Označevanje
vodovodnih naprav |
43. člen |
Zasuni in hidranti
morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in
velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST
1007 za hidrante. |
44. člen |
Označevalne tablice
so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni
objekta, se tablica postavi na zato posebej postavljen drog. |
45. člen |
Trasa cevovoda se
označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad
temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen
označevalni trak s kovinskim vložkom. |
IV. VODOVODNI
PRIKLJUČKI |
a) Postopek za
priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje |
46. člen |
Za priključitev
objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne
službe skleniti pogodbo o priključitvi. |
K pogodbi mora
priložiti: |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo,
|
– kopijo gradbenega
dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka,
|
– projekt vodovodnega
priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za
proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene,
|
– soglasje občine
|
– soglasje
upravljavca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste) |
– služnostno pogodbo,
sklenjeno z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo). |
47. člen |
Izvajalec javne
službe ni dolžan skleniti pogodbe o priključitvi, če naročniku ne more
zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno-tehničnih pogojev
ali če bi bila s tem motena oskrba ostalim potrošnikom. |
48. člen |
Na osnovi sklenjene
pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku – bodočemu
uporabniku vode opravi: |
– odkaz trase
priključka in merilnega mesta, |
– skladno z dogovorom
med naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo
priključka. |
49. člen |
Izvajalec javne
službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o
priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je
izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču,
na katerem je bil izveden priključek. |
50. člen |
Spremembo lokacije
merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik
zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne
službe za vsak primer posebej presodi, ali je treba predložiti ustrezno
dokumentacijo v celoti ali samo deloma. |
51. člen |
Priključek se ukine
na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna
naročnik. |
b) Dimenzije
priključkov in izvedba |
52. člen |
Dimenzijo priključka
določi izvajalec javne službe: |
– po številu izlivnih
mest v priključenem objektu za gospodinjstvo: |
-------------------------------------------------------------------- |
Število izlivnih
mest Vrsta in minimalna dimenzija priključka |
-------------------------------------------------------------------- |
5–20 PE DN 32/10 |
20–30 PE DN 40/10 |
-------------------------------------------------------------------- |
– če se predvideva,
ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma
tehnološkega projekta, večja konična poraba kot 2 l/sek., se
dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. |
53. člen |
Za gradnjo vodovodnih
priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju Projektiranje in
gradnja vodovoda. |
c) Lokacija in
izvedba merilnega mesta |
54. člen |
Merilno mesto je
praviloma v jašku izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V
objektih, v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je
lahko register vodomerov v objektu. |
55. člen |
Če je vodomerno mesto
v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s
PE cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera. V zaščitni
cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega
jaška, izven objekta. |
56. člen |
Talni jaški izven
objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški, opisani v 32.
členu tega pravilnika. |
d) Tipi in dimenzije
vodomerov |
57. člen |
Vrsto in tip
vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa
izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant ob
soglasju izvajalca javne službe. |
58. člen |
Upravljavec plombira
ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera
matični privoj s PVC plombo. Odstranitev, uničenje oziroma poškodovanje
plombe se sankcionira v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo. |
e) Nadomestilo
stroškov vzdrževanja priključka |
in menjave ter
kontrole vodomerov – vzdrževalnina priključka |
59. člen |
Vzdrževalnina
priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov
redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju. |
Znesek vzdrževalnine
priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka
vodomera in cene vode. |
|
60. člen |
Izvajalec javne
službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem
dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične
razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije
vodomerov. |
V. TEHNIČNO-DOBAVNI
POGOJI |
61. člen |
Priključitev
uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih: |
– da je kota tlačne
črte pri Q maks. v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega
izliva v objektu, |
– da bodoči uporabnik
s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti
sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov. |
62. člen |
Začasni priključek na
javni vodovod je možen: |
1. za gradbišče
(gradbiščni priključek), |
2. za bodoče
uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo,
minimalnega premera 80 mm ob pogoju: |
– da z izgradnjo
začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo, |
– da je s
srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže
na kompleksu, kjer je objekt uporabnika, |
– da uporabnik pred
izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo
natančno opredeljeni obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne
mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka. |
Odločitev o možnosti
izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za
vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik
predložiti. |
63. člen |
Naprave za zvišanje
tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s
posebnim soglasjem izvajalca javne službe. |
Naprave za zvišanje
tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega
priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz
omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode. |
Vtok v rezervoar mora
biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. |
VI. NADZOR NAD
GRADNJO VODOVODA |
64. člen |
Vse vodovodne
naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po
dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo
gradnjo strokovna služba izvajalca javne službe. |
65. člen |
Nadzor iz prejšnjega
člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij
in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega
materiala. |
VII. PREVZEM
VODOVODOV V UPRAVLJANJE |
66. člen |
Investitor javnega
vodovoda mora tega predati v last občini. Način in pogoje predaje
opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni
vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora
investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo
dokumentacijo: |
– projekt z gradbenim
dovoljenjem, |
– projekt izvedenih
del (PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in
metodologiji katastra izvajalca javne službe, |
– zapisnik o tlačnem
preizkusu, |
– atest o izvedenem
klornem šoku, |
– podatke o
investicijski vrednosti, |
– uporabno
dovoljenje. |
Na osnovi zapisnika o
prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v
kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. |
67. člen |
Lokalni vodovod
prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni
pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z
vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni
ustreznosti pitne vode in urejene varstvene pasove. |
VIII. KATASTER
VODOVODNIH NAPRAV |
68. člen |
Izvajalec javne
službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih
naprav. |
Kataster komunalnih
naprav se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju
katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav.
|
Podatki iz katastra
se izdajo na osnovi pisne vloge, katera mora vsebovati namen rabe
podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov
priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki
iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina izdaja
podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno. |
69. člen |
Ne glede na določbe
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa
izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi
katastrski elaborat v obsegu: |
1. pisni del,
|
2. grafični del v
državnem koordinatnem sistemu, |
3. skanogrami,
|
4. elaborati.
|
Ad/1 |
Pisni del vsebuje
popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali
ploskev). |
Ad/2 |
Grafični del vsebuje:
|
a) Podloge:
|
– digitalni
katastrski načrt, |
– digitalni ortofoto
načrt, |
– topografski načrt
različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25 000 …), |
– druge podloge.
|
b) Segmente katastra
komunalnih naprav: |
– točkovni (hidranti,
zasuni, zračniki …), |
– linijski (cevovodi
...), |
– ploskovni (jaški,
vodovarstvena območja …). |
Ad/3 Skanogrami so
digitalna oblika elaborata: |
a) skanogrami
fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov …),
|
b) skanogrami
topografij, skic, shem in shematskih prikazov …, |
c) skanogrami, druga
dokumentacija. |
Ad/4 Elaborati:
|
Elaborat je zbirka
vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil
nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti: |
– pregledna karta
območja novega cevovoda M 1: 500, 1000, 5000, 10000, |
– situacijski načrt,
ki vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi pripadajočimi
elementi z označbami in podatki, |
– podolžni profili,
|
– topografije
zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu, |
– oznake detajlnih
listov, kjer so cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev,
|
– montažni načrti
cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna
mesta, križanja), |
– dimenzije,
materiali, leto izgradnje, |
– situacijski načrt,
topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf
format) |
– drugi podatki. |
70. člen |
Vzdrževanje katastra
komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih,
ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster. |
Prijava o spremembi
komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju
komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. |
71. člen |
Po prejemu prijave o
spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za
eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski
elaborat. |
72. člen |
O spremembah na
komunalnih vodih se vodi posebna evidenca. |
IX.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
73. člen |
Spremembe in
dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov
sprejem. |
74. člen |
Ta pravilnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Cerkvenjak, dne 28.
septembra 2004. |
Župan |
Občine Cerkvenjak
|
Jože Kraner l. r. |