|
Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99), spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava, št.
2/00 in 1/03), 6. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Dornava,
je Občinski svet občine Dornava na 16. redni seji 30. 6. 2004 sprejel |
|
|
T E H N
I Č N I P R A V I L N I K |
|
|
o
javnem vodovodu v Občini Dornava |
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom se
ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v Občini Dornava (v
nadaljnjem besedilu: vodovod). |
|
|
2. člen |
|
|
Pravilnik je obvezen za
vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in
upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Vodovod je sklop
medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki
služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu:
voda). |
|
|
4. člen |
|
|
Naprave in objekti
vodovoda so: |
|
|
– zajetja, |
|
|
– vodnjaki (vrtine), |
|
|
– črpališča, |
|
|
– čistilne naprave, |
|
|
– cevovodi, |
|
|
– prečrpališča, |
|
|
– vodohrani (zbiralniki
pitne vode), |
|
|
– objekti in naprave za
zniževanje tlaka, |
|
|
– vodovodno omrežje, |
|
|
– omrežje za gašenje
požara – hidrantna mreža, |
|
|
– drugi manjši objekti,
ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na
njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del. |
|
|
5. člen |
|
|
Lokalni vodovod je
samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju
izvajalca javne službe. |
|
|
6. člen |
|
|
Vodovod za tehnološko
vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih
naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo
in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti
fizično povezan z javnim vodovodom. |
|
|
II.
DEFINICIJE POJMOV |
|
|
7. člen |
|
|
V tem pravilniku
uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: |
|
|
– zajetje = objekt za
zajemanje vode, |
|
|
– vodnjak = objekt za
zajemanje vode, |
|
|
– črpališče = objekt, v
katerem so nameščene črpalke za črpanje vode, |
|
|
– prečrpališče = isto
kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran, |
|
|
– čistilna naprava =
objekt za čiščenje in razkuževanje vode, |
|
|
– vodohran ali vodni
zbiralnik = objekt za hranjenje vode, |
|
|
– raztežilnik ali
razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu, |
|
|
– reducirna postaja =
objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje
tlaka, |
|
|
– cevovod = objekt za
transport vode, |
|
|
– vodovodno omrežje =
sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno
omrežje, |
|
|
– magistralno omrežje in
naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti,
ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
|
|
– tranzitni cevovodi in
objekti od zajetja do primarnega omrežja, |
|
|
– primarno omrežje in
naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti,
med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od
zajetja do sekundarnega omrežja, |
|
|
– cevovodi in objekti za
večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali
drugimi območji, |
|
|
– sekundarno omrežje in
naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na
posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno
funkcijo, |
|
|
– zračnik = element za
odzračevanje cevovoda, |
|
|
– blatnik = element za
praznjenje in čiščenje cevovoda, |
|
|
– priključek = spojni
vod od vodovodnega omrežja do vodomera, |
|
|
– jašek = betonski
objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov), |
|
|
– vodomerni jašek =
jašek, v katerem je nameščen vodomer, |
|
|
– vodomer = naprava za
merjenje porabljene vode, |
|
|
– zasun = zaporni
element na cevovodu, |
|
|
– hidrant = element v
vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju
požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante), |
|
|
– uporabnik = odjemalec
vode iz vodovoda. |
|
|
III.
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA |
|
|
8. člen |
|
|
Pri načrtovanju vodovoda
se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno
gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih
opredeli izvajalec javne službe. |
|
|
a)
Dimenzije cevovodov in vrste cevi |
|
|
9. člen |
|
|
Pri gradnji vodovoda se
smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov: |
|
|
1. litoželezne cevi iz
nodularne litine (duktil), |
|
|
2. cevi iz polietilena
visoke gostote – PE, |
|
|
3. jeklene cevi, |
|
|
4. keramične cevi. |
|
|
Vse vrste cevi morajo po
kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom. |
|
|
10.
člen |
|
|
Cevi PE uporabljamo samo
v naslednjih primerih: |
|
|
– za izvedbo priključkov
in sekundarno omrežje, |
|
|
– na terenih z
nestabilno nosilnostjo tal, |
|
|
– za vgradnjo v zaščitno
cev, |
|
|
– v drugih primerih,
kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov |
|
|
– spajanje PE cevi se
izvaja z elektroupornimi sponkami. |
|
|
Največji dovoljen premer
PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje
izvajalca javne službe. |
|
|
11.
člen |
|
|
Jeklene cevi se
uporabljajo za gradnjo cevovodov, samo kjer zaradi zahtevnosti gradnje
ni možna uporaba drugih cevi. |
|
|
12.
člen |
|
|
Jeklene cevi morajo biti
pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih
cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in
povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev
mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki.
Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. |
|
|
Na mestih, kjer se
pojavljajo blodeči tokovi mora biti jekleni cevovod tudi katodno
zaščiten. |
|
|
b)
Globine |
|
|
13.
člen |
|
|
Za polaganje cevovoda
mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m
zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna
globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v
izjemnih primerih. |
|
|
14.
člen |
|
|
Dno jarka za polaganje
cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm. V jarku,
izkopanem v terenu IV. in V. kategorije je za polaganje cevovoda treba
obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini
10 cm. |
|
|
Plastične cevi (PE) se
smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0–4 mm. |
|
|
15.
člen |
|
|
Zasip cevovoda v višini
prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim
materialom. Plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad
temenom, 20 cm pa s sipkim materialom. |
|
|
16.
člen |
|
|
Kadar se ob cevovodu za
lastne potrebe polaga električni kabel mora biti ta položen na
posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora
biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot
plastične cevi. |
|
|
c)
Odmiki |
|
|
17.
člen |
|
|
Cevovod mora biti
projektiran in položen tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo
za potrebe vzdrževanja. |
|
|
18.
člen |
|
|
Odmik objektov od
cevovoda mora znašati najmanj: |
|
|
– čisti objekti in
oporni zidovi 3 m, |
|
|
– greznice, drugi
nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m, |
|
|
– posamezna drevesa
(drevored) 2 m, |
|
|
– drogovi (električni in
PTT) 1 m. |
|
|
19.
člen |
|
|
Komunalni vodi morajo
biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno: |
|
|
– kanalizacija (fekalna
ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m, |
|
|
– meteorna kanalizacija,
ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m, |
|
|
– plinovod 0,5 m, |
|
|
– energetski kabli,
telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na
manjši ali enaki globini kot vodovod 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni
v kineti ali ustrezno zaščiteni, |
|
|
– toplovod v kineti, ki
poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m, |
|
|
– vsi komunalni vodi, ki
potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno
0,5 m. |
|
|
Pri minimalnih odmikih
0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene
strani. |
|
|
20.
člen |
|
|
Kolikor zaradi terenskih
razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora
izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti
način izvedbe in vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno
mehanizacijo. |
|
|
d)
Križanja |
|
|
21.
člen |
|
|
Za vsako križanje
cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno
pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda. |
|
|
22.
člen |
|
|
Pri križanju cevovoda z
železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material iz
katerega je cevovod. |
|
|
23.
člen |
|
|
Pri križanju cevovoda s
prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali
litoželeznih cevi iz nodularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem. |
|
|
24.
člen |
|
|
Minimalni vertikalni
odmiki pri križanju cevovoda z komunalnimi inštalacijami morajo biti: |
|
|
1. če poteka cevovod nad |
|
|
– kanalizacijo 0,3 m, |
|
|
– toplovodno kineto 0,4
m, |
|
|
– plinovodom 0,4 m, |
|
|
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m; |
|
|
2. če poteka cevovod pod |
|
|
– kanalizacijo
(izjemoma) 0,6 m, |
|
|
– toplovodno kineto 0,6
m, |
|
|
– plinovod 0,6 m, |
|
|
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m. |
|
|
Minimalni odmik se šteje
najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma
stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda
cevovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. |
|
|
25.
člen |
|
|
Cevovod ne sme potekati
pod fekalno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora biti križanje s
fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z
izvajalcem javne službe. |
|
|
e)
Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih
elementov |
|
|
26.
člen |
|
|
V vodnjake, črpališča,
rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna
merilnoregulacijska oprema. |
|
|
Vrsto in tip ter mesto
vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
|
27.
člen |
|
|
V vodovodno mrežo se
smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi, in armature, ki odgovarjajo
veljavnim standardom. |
|
|
Kolikor je zaradi
dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega
kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16
bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. |
|
|
28.
člen |
|
|
Vijaki, vrata, ograje,
stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne
objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali
izdelani iz nerjavečih materialov. |
|
|
29.
člen |
|
|
Zasuni morajo biti
obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega
cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na
primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v
primarnem cevovodu. |
|
|
30.
člen |
|
|
Zasuni se smejo v
omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem.
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom gledano v smeri toka vode.
Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. |
|
|
31.
člen |
|
|
Litoželezne cestne kape
se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo
biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape
brez pogrezanja. |
|
|
f)
Jaški |
|
|
32.
člen |
|
|
V omrežje vgrajujemo
betonske jaške za vgradnjo armatur in merilnoregulacijske opreme. |
|
|
Minimalna velikost
jaškov mora biti: |
|
|
– po višini 170 cm, |
|
|
– po dolžini = vsota
dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na
cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do O 250 mm in 180 cm na
cevovodih do O 600 mm, |
|
|
– po širini = vsota
dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega
el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do O 150
mm, 150 cm na cevovodih do O 250 mm in 180 cm na cevovodih do O 600 mm, |
|
|
– nad ploščo jaška mora
biti minimalno 30 cm zasipa, |
|
|
– dno jaška mora biti z
betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode, |
|
|
– velikost vstopne
odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu
jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim
pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi, |
|
|
– jašek, v katerem so
vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno
odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom, |
|
|
– montažna odprtina se
mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati
prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne
zadošča se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki
jih je možno odstraniti, |
|
|
– vstop v jašek mora
biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi O
40 mm, nastopne prečke O 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti
pritrjena na steno jaška. |
|
|
33.
člen |
|
|
Jaški v terenih s talno
vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti
obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti
poglobitev za črpanje vode. |
|
|
34.
člen |
|
|
Vodomerni jaški so
obdelani v poglavju IV/c. |
|
|
g)
Hidranti |
|
|
35.
člen |
|
|
Hidrante vgrajujemo v
vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m oziroma v odvisnosti od
gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer
cevovoda, na katerega se priključuje hidrante je O 100 mm. Pri
projektiranju gradnje hidrantnega omrežja, je potrebno upoštevati
pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov. |
|
|
36.
člen |
|
|
Hidranti so podzemni in
nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa
in funkcionalnosti zemljišča. |
|
|
37.
člen |
|
|
Hidrant, vgrajen na
primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna
mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo. |
|
|
38.
člen |
|
|
Hidrant se sme zasipati
le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20
cm pod niveleto terena. |
|
|
39.
člen |
|
|
Hidrantne kape pri
podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče
pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena
prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos,
na katerega je montiran hidrant. |
|
|
h)
Preizkušanje cevovoda |
|
|
40.
člen |
|
|
Tlačni preizkus je
časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja
vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda. |
|
|
Tlačni preizkus se mora
opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem
tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni
organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko
tehnične dokumentacije. |
|
|
41.
člen |
|
|
Tlačni preizkus vseh
vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus
cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na 2x delovni tlak, vendar ne manj
kot 15 bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m
cevovoda. |
|
|
42.
člen |
|
|
Klorni šok je preizkus,
s katerim se ugotovi ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno
vodo. Preizkus izvede upravljalec vodovoda v soglasju z zavodom za
zdravstveno varstvo in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se
mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu. |
|
|
i)
Označevanje vodovodnih naprav |
|
|
43.
člen |
|
|
Zasuni in hidranti
morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in
velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST
1007 za hidrante. |
|
|
44.
člen |
|
|
Označevalne tablice so
pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta
se tablica postavi na zato posebej postavljen drog. |
|
|
45.
člen |
|
|
Trasa cevovoda se
označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad
temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen
označevalni trak s kovinskim vložkom. |
|
|
IV.
VODOVODNI PRIKLJUČKI |
|
|
a)
Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje |
|
|
46.
člen |
|
|
Za priključitev objekta
na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe
skleniti pogodbo o priključitvi. |
|
|
K pogodbi mora
priložiti: |
|
|
– situacijo z vrisanim
objektom v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo, |
|
|
– kopijo gradbenega
dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka, |
|
|
– projekt vodovodnega
priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za
proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene, |
|
|
– soglasje občine s
potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje |
|
|
– soglasje upravljalca
ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste) |
|
|
– služnostno pogodbo
sklenjena z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo). |
|
|
47.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih
pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih
količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev, ali če bi bila s
tem motena oskrba ostalim potrošnikom. |
|
|
V primeru, da iz
razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o
priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni
občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca javne
službe dogovori o možnosti načina in tehnične rešitve izvedbe
priključitve. |
|
|
48.
člen |
|
|
Na osnovi sklenjene
pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku – bodočemu
uporabniku vode opravi: |
|
|
– odkar trase priključka
in merilnega mesta, |
|
|
– skladno z dogovorom
med naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo
priključka. |
|
|
49.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o
priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je
izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču na
katerem je bil izveden priključek. |
|
|
50.
člen |
|
|
Spremembo lokacije
merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik
zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne
službe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti
ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. |
|
|
51.
člen |
|
|
Priključek se ukine na
osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna
naročnik. |
|
|
b)
Dimenzije priključkov in izvedba |
|
|
52.
člen |
|
|
Dimenzijo priključka
določi izvajalec javne službe: |
|
|
– po številu izlivnih
mest v priključenem objektu za gospodinjstvo: |
|
|
60.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in
konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v
vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov. |
|
|
V.
TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI |
|
|
61.
člen |
|
|
Priključitev uporabnika
na vodovod je možna ob naslednjih pogojih: |
|
|
– da je kota tlačne črte
pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v
objektu, |
|
|
– da bodoči uporabnik s
predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti
sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov. |
|
|
62.
člen |
|
|
Začasni priključek na
javni vodovod je možen: |
|
|
1. za gradbišče
(gradbiščni priključek), |
|
|
2. za bodoče uporabnike
na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80
mm ob pogoju: |
|
|
– da z izgradnjo
začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo, |
|
|
– da je s srednjeročnim
programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu,
kjer je objekt uporabnika, |
|
|
– da uporabnik pred
izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo
natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne
mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka. |
|
|
Odločitev o možnosti
izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za
vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik
predložiti. |
|
|
63.
člen |
|
|
Naprave za zvišanje
tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s
posebnim soglasjem izvajalca javne službe. |
|
|
Naprave za zvišanje
tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega
priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz
omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode. |
|
|
Vtok v rezervoar mora
biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. |
|
|
VI.
NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA |
|
|
64.
člen |
|
|
Vse vodovodne naprave,
ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju
prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo
strokovna služba izvajalca javne službe. |
|
|
65.
člen |
|
|
Nadzor iz prejšnjega
člena tega pravilnika, obsega kontrolo izvajanja določil izdanih
soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in
vgrajenega materiala. |
|
|
VII.
PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE |
|
|
66.
člen |
|
|
Investitor javnega
vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in
pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda
predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji
mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo
dokumentacijo: |
|
|
– projekt z gradbenim
dovoljenjem, |
|
|
– projekt izvedenih del
(PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in
metodologiji katastra izvajalca javne službe, |
|
|
– zapisnik o tlačnem
preizkusu, |
|
|
– atest o izvedenem
klornem šoku, |
|
|
– podatke o
investicijski vrednosti, |
|
|
– uporabno dovoljenje. |
|
|
Na osnovi zapisnika o
prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v
kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. |
|
|
67.
člen |
|
|
Lokalni vodovod prevzame
izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega
pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi
predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni
ustreznosti pitne vode in urejene varstvene pasove. |
|
|
VIII.
KATASTER VODOVODNIH NAPRAV |
|
|
68.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav.
Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami pravilnika o
izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in zakona o katastru
komunalnih naprav. |
|
|
Podatki iz katastra se
izdajo na osnovi pisne vloge, katera mora vsebovati namen rabe podatkov.
Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in
izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra
brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina izdaja podatke iz
katastra izvajalcu javne službe brezplačno. |
|
|
69.
člen |
|
|
Ne glede na določbe
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa
izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi
katastrski elaborat v obsegu: |
|
|
1. pisni del, |
|
|
2. grafični del v
državnem koordinatnem sistemu, |
|
|
3. skanogrami, |
|
|
4. elaborati. |
|
|
Ad/1 |
|
|
Pisni del vsebuje
popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali
ploskev). |
|
|
Ad/2 |
|
|
Grafični del vsebuje: |
|
|
a) Podloge: |
|
|
– digitalni katastrski
načrt, |
|
|
– digitalni ortofoto
načrt, |
|
|
– topografski načrt
različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25000…), |
|
|
– druge podloge. |
|
|
b) Segmente katastra
komunalnih naprav: |
|
|
– točkovni (hidranti,
zasuni, zračniki…), |
|
|
– linijski
(cevovodi...), |
|
|
– ploskovni (jaški,
vodovarstvena območja…). |
|
|
Ad/3 Skanogrami so
digitalna oblika elaborata: |
|
|
a) skanogrami fotografij
(jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov…), |
|
|
b) skanogrami
topografij, skic, shem in shematskih prikazov…, |
|
|
c) skanogrami, druga
dokumentacija. |
|
|
Ad/4 Elaborati: |
|
|
Elaborat je zbirka vseh
listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil
nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti: |
|
|
– pregledna karta
območja novega cevovoda M 1:500, 1000, 5000, 10000, |
|
|
– situacijski načrt, ki
vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi pripadajočimi
elementi z označbami in podatki, |
|
|
– podolžni profili, |
|
|
– topografije zasunov,
hidrantov in podobnih objektov na cevovodu, |
|
|
– oznake detajlnih
listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev, |
|
|
– montažni načrti
cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna
mesta, križanja), |
|
|
– dimenzije, materiali,
leto izgradnje, |
|
|
– situacijski načrt,
topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf
format), |
|
|
– drugi podatki. |
|
|
70.
člen |
|
|
Vzdrževanje katastra
komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih,
ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster. |
|
|
Prijava o spremembi
komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju
komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. |
|
|
71.
člen |
|
|
Po prejemu prijave o
spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za
morebitno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski
elaborat. |
|
|
72.
člen |
|
|
O spremembah na
komunalnih vodih se vodi posebna evidenca. |
|
|
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
73.
člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve
tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem. |
|
|
74.
člen |
|
|
Ta pravilnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
oziroma dan po začetku veljave Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini
Dornava. |
|
|
Št. 002-01-339-1/04 |
|
|
Dornava, dne 30. junija
2004. |
|
|
Župan
Občine Dornava
Franc Šegula, inž. l. r. |
|