|
Na podlagi 17. člena
Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 24/03) in 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in
58/03-ZZK-1), je Občinski svet občine Semič na 13. redni seji dne 30. 9.
2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o ureditvenem načrtu
Kamnoloma Vrčice |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za
obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Semič – dopolnitev
1996 (Uradni list RS, št. 37/98 in 70/04) sprejme ureditveni načrt
Kamnoloma Vrčice. |
|
|
Ureditveni načrt je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske
Toplice, pod št. UN-3/99 v septembru 2004. Sestavljata ga tekstualni del
in grafične priloge. |
|
|
2. člen |
|
|
Območje urejanja leži severovzhodno od regionalne ceste R
1-216/1178 Črmošnjice-Črnomelj in vključuje zemljišča s parc. št.
3176/2, 3177/1 del, 3177/2, 3180/1 del, 3180/2, 99, 96/2, 3598/9, 3184/2
del, 3571/1-pot in 3611-cesta, vse k.o. Blatnik (sedanji kamnolom) ter s
parc. št. 3187 del, 3184/2 del, 3184/3 del, 3180/1 del, 3177/1 del,
3606-pot, k.o. Blatnik in 2051 del, 3503-pot, 2050/2, 2050/1 del, 2031
del, 2032/2, 2037/2, 2028/2, 2027 del, 2022/2, 2021, 2017/2, 2016 in
2012/2, vse k.o. Pribišje (območje za širitev kamnoloma). |
|
|
Priključek na obstoječi vodovod, ki bo potekal izven
območja urejanja, se izvede preko parcel št. 3611-cesta in 3181 k.o.
Pribišje. |
|
|
Del poljske/gozdne poti s parc. št. 3606 v k.o. Blatnik in
št. 3503 v k.o. Pribišje v dolžini približno 200 m je pred širitvijo
kamnoloma potrebno prestaviti na zemljišče s parc. št. 3178 v k.o.
Blatnik in št. 2051 v k.o. Pribišje in sicer tako, da bo potekala izven
mrežne ograje, predvidene za zavarovanje območja kamnoloma. |
|
|
S širitvijo kamnoloma bo tangiran tudi obstoječi 20 kV
daljnovod. Le-ta se na odseku od priključnega daljnovoda za TP Blatnik
pa do naselja Brezovica, kjer je predvidena tudi nova TP Črpališče
Brezje, prestavi in sicer zahodno od regionalne ceste R 1-216/1178
Črmošnjice-Črnomelj. Gradnja 20 kV daljnovoda na prestavljenem delu
trase ni predmet tega ureditvenega načrta. |
|
|
3. člen |
|
|
S tem ureditvenim načrtom je določena širitev sedanjega
kamnoloma in sanacija celotnega območja kamnoloma. Zaloge, s širitvijo
preko daljnovoda in znižanje sedanjih zgornjih etaž na okoli 15 m,
znašajo okoli 900.000 m3. |
|
|
II. NAMEMBNOST
PROSTORA |
|
|
4. člen |
|
|
Območje, ki ga obravnava ureditveni načrt, je namenjeno
izkoriščanju dolomita in se deli na območje pridobivanja dolomita ter
vplivno območje kamnoloma. |
|
|
Pridobivalni prostor se vpiše v kataster raziskovalnih in
pridobivalnih prostorov v skladu z Navodilom o evidenci in katastru
raziskovalnih in pridobivalnih prostorov (Uradni list SRS, št. 9/77). |
|
|
III. POGOJI ZA
IZKORIŠČANJE KAMNOLOMA TER ZA URBANISTIČNO – KRAJINSKO OBLIKOVANJE
OBMOČJA |
|
|
A) Pogoji za
izkoriščanje kamnoloma |
|
|
5. člen |
|
|
Parametri etaž: |
|
|
V času izkoriščanja se na pridobivalnem prostoru oblikuje
plato na koti 507 m n.m. (E 507) ter štiri etaže: prva na koti 523 m
n.m. (E 523), druga na koti 546 m n.m. (E 546), tretja na koti 546 m
n.m. (E 564) in četrta na koti 580 m n.m. (E 580). Etaže se oblikujejo v
delovnem naklonu 62°–70°, delovne višine od 11 m do 23 m, odvisno od
posamezne etaže. Minimalna širina berme posamezne etaže je 15 m. Končni
nagib etaž je 65°, končni nagib kopa pa 45°. Vrh kamnoloma ne sme
preseči kote 590 mn.m. |
|
|
Odkopna metoda: |
|
|
Material se na posameznih etažah pridobiva z vrtanjem in
miniranjem, pri čemer se mora uporabiti metoda usmerjenega vrtanja vrtin
srednjega premera in kontroliranega miniranja z uporabo milisekundnih
zakasnilnikov ali milisekundnih električnih detonatorjev (MSED). Način
vrtanja in miniranja se glede na vrsto in kvaliteto materiala določi za
vsak primer posebej. |
|
|
Material se z zgornjih etaž odriva z buldožerjem ali
nakladalnikom na osnovni plato E 507. Nakladanje materiala se izvaja le
na osnovnem platoju, z nakladalnikom in sicer direktno na kamione pri
direktnem odvozu oziroma z nakladalnikom direktno v separacijo. |
|
|
Dostopi do etaž in vrh kamnoloma: |
|
|
Sedanje dostopne poti se uredijo za dostope na posamezne
etaže in sicer na južnem delu. Dostopna pot na vrh kamnoloma je
predvidena po obstoječi oziroma prestavljeni poljski/gozdni poti s
severovzhodne strani območja. Utrdi se za dostop s tovornim vozilom.
Poleg tega se izvede pot znotraj kamnoloma ob južni strani. Omenjene
poti služijo zgolj za prevoz vrtalne opreme in materiala za prekrivanje
oziroma sanacijo etaže. |
|
|
B) Pogoji za
postavitev objektov v kamnolomu |
|
|
6. člen |
|
|
Za potrebe delovanja kamnoloma se postavi objekt
jedilnice, garderob in sanitarij tlorisnih dimenzij 6.00 x 4.90 +-10%
odstopanja, višine do največ 3 m. Objekt je montažne izvedbe na betonski
plošči s koto 507 +-0,5 m. |
|
|
Priročno skladišče za gorivo je tlorisnih dimenzij 2.00 x
3.00 +-10% odstopanja, višine največ 3 m. Postavljen mora biti v
varnostnem odmiku od objekta jedilnice, garderobe in sanitarij, na
betonski ploščadi s koto 507 +-0,5 m in montažne izvedbe. |
|
|
Ploščad za pretakanje goriva, dimenzije 12.00 x 6.50 m
+-5% odstopanja, se izvede poleg skladišča goriva iz vodonepropustnega
betona. Iztok meteorne vode s ploščadi je preko lovilca olj in maščob v
meteorno kanalizacijo. |
|
|
Za delovne stroje se uredi parkirišča v asfaltni izvedbi.
Odvod meteornih voda je preko muld in lovilca olj in maščob v meteorno
kanalizacijo. |
|
|
Za separacijo agregata bo delovala obstoječa separacija z
drobilcem (sedanji stabilni drobilec in mobilni drobilec). |
|
|
C) Pogoji za sanacijo
območja kamnoloma |
|
|
7. člen |
|
|
Zaporedje izkoriščanja kopa in sanacije (etapnost): |
|
|
Izkoriščanje kamnoloma mora potekati v zaporedju, ki bo
omogočalo opuščanje posameznih delov kopa in njihovo sprotno sanacijo:
navažanje jalovine, setev trave ter pionirskih in avtohtonih grmovnic in
drevesne vegetacije. Sanacija se izvaja sproti, od zgoraj navzdol. |
|
|
Ker bo z nadaljnjim izkoriščanjem kamnoloma sčasoma
oblikovan obširen površinski kop ob regionalni cesti, je potrebno od
vhoda v kamnolom v smeri proti Črnomlju ohranjati in stabilizirati
pobočje nad regionalno cesto oziroma v smeri proti Črmošnjicam z
oblikovanjem nasipa iz jalovine. Minimalna višina nasipa – vzpetine ob
regionalni cesti in ostanek raščenega terena naj bo do 15 m nad nivojem
regionalne ceste, dolžine ca. 70 m in širine ca. 50 m. Po nasipu se naj
zaseje trava ter zasadi drevesna in grmovna vegetacija. |
|
|
Spodnjo etažo je treba poravnati in mehko oblikovati s
prehodom v dno kamnoloma, v brežini pa s postopnim prehodom strmine v
blažji naklon, ki bo omogočal učinkovito ozelenitev površine in
dovoljeval druge rabe v prostoru. Zaradi zagotovitve ugodnega nagiba
končnega kopa se naj zgornji robovi vseh sten etaž posnamejo, terase pa
poravnajo s terenom tako, da se oblikujejo bolj mehki robovi. Mestoma se
naj oblikuje steno v večjem ali manjšem naklonu in različnih višin. Za
zagotovitev uspešnejše sanacije se naj stene oblikujejo stopničasto z
odprtinami, ki se jih zapolni s humusom, kar bo omogočilo obstanek
vegetacije. Odprta skala se naj sanira takoj z biotehničnimi ukrepi. |
|
|
Na spodnji plato se naj ob rob stene k prvi etaži navozi
jalovina, preko jalovine, po brežini in po spodnjem platoju kamnoloma,
pa nato zemlja in humus. Površine se naj zasadijo po projektu
rekultivacije. |
|
|
|
|
|
Površinski pokrov: |
|
|
Na celotnem območju se naj izvede vegetacijska utrditev
tal. Z oblikovanjem novega reliefa ter z utrditvijo tal bo omogočen
kontroliran površinski odtok meteornih vod, s čimer bo preprečena
erozija in hkrati zagotovljena potrebna vlaga za uspešen razvoj
površinskega pokrova. Celotna površina se zatravi (biotorkret, setev s
semeni nastilj) in predvsem na stikih različnih reliefnih oblik ter
naklonov (npr.grape) zasadi s pionirsko grmovno in drevesno vegetacijo. |
|
|
Stanje ob koncu izkoriščanja kamnoloma: |
|
|
Po končanem izkoriščanju kamnoloma se morajo vsi objekti
za obratovanje odstraniti, prav tako tudi vse infrastrukturne naprave. |
|
|
Območje urejanja se oblikuje kot prostor, v katerem bo
sicer še zaznavna nekdanja prisotnost kamnoloma, vendar bo ta z
oblikovanostjo reliefa in s površinskim pokrovom postal sprejemljiv. |
|
|
Osnovni plato in brežine do približno 535 m n.m. se
zatravi in nameni kmetijski rabi. V ta namen se naj oblikujejo nizke
kmetijske terase. S površinskim pokrovom bo predvsem zmanjšana vidna
prisotnost nekdanjega kopa in zagotovljeni pogoji za obstoj in razvoj
živega sveta ter s tem vzpostavljeno ekološko stabilno stanje. |
|
|
III. POGOJI ZA
PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA |
|
|
8. člen |
|
|
Prometna infrastruktura: |
|
|
Dostop v območje kamnoloma je z regionalne ceste R
1-216/1178 Črmošnjice-Črnomelj, na mestu sedanjega dovoza, ki se ga
rekonstruira in oblikuje kot pravokotno križišče križišče z obvezno
uvedbo levega zavijalnega pasu na R1-216 v niveleti z regionalno cesto.
Ob rekonstrukciji priključka mora biti zagotovljena preglednost na cesti
in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno (po preglednostnem
trikotniku). |
|
|
Za formiranje križišča veljajo določila Pravilnika o
projektiranju cest izven naselij (Uradni list SRS, št. 35/81). Pri
projektiranju je potrebno upoštevati tehnične normative za projektiranje
in opremo mestnih površin. Ob tem je potrebno upoštevati gostoto in
vrsto prometa bodočih uporabnikov kamnoloma. |
|
|
Dostopno cesto se do nakladalne rampe asfaltira. Za
preprečitve iztoka onesnažene meteorne vode s cestišča v podtalje se
izvedeta obojestranski muldi, izpust v meteorno kanalizacijo pa je preko
lovilca olj in maščob. Meteorne in druge odpadne vode ne smejo pritekati
na cesto ali na njej zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za
odvajanje ceste in cestnega telesa. |
|
|
Pred uvozom na regionalno cesto se postavi znak STOP. Ob
regionalni cesti se postavijo znaki, ki bodo prepovedali vstop in
opozarjali na nevarnost ob miniranju in izkoriščanju kamnoloma. Pred
uvozom v območje kamnoloma se postavi rampa. |
|
|
V primeru oviranja prometa na regionalni cesti mora
izvajalec pridobiti ustrezno dovoljenje pristojnega upravnega organa za
promet. |
|
|
Prečkanje regionalne ceste z vodovodom je potrebno izvesti
s podbijanjem oziroma podvrtanjem vozišča, pri čemer mora biti minimalna
globina cevi 1,20 m glede na nivo vozišča regionalne ceste. Instalacije
v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo
popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo. Dela morajo
biti izvedena tako, da ne bo poškodovano vozišče in da ne bo oviran
promet in udeleženci na regionalni cesti. Sanacija gradbenega posega v
cestno telo mora biti izvedena tako, da se prepreči kakršnokoli
zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča). |
|
|
9. člen |
|
|
Oskrba s pitno vodo: |
|
|
Oskrba z vodo se zagotovi z izvedbo priključka na
obstoječi vodovod, ki poteka na desni strani regionalne ceste
R1-216/1178. Pri dimenzioniranju priključka se upošteva tudi potreba za
požarno vodo, kar znaša skupno 10 l/s. Trasa je razvidna iz zbirne
situacije komunalnih naprav in objektov. |
|
|
Pri gradnji sistema je potrebno upoštevati Odlok o javnem
vodovodu in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občin Črnomelj in
Semič (Uradni list RS, št. 108/02). |
|
|
10. člen |
|
|
Odvajanje odpadnih vod: |
|
|
Za odvod odpadne vode je potrebno zgraditi dvoprekatno
neprepustno greznico na praznjenje, kapacitete 10 m3. Odpadne vode se
odvaža na komunalno čistilno napravo v Semič. |
|
|
Odvod meteornih in tehnoloških vod z manipulativnih
površin se izvede preko usedalnika v Vršički potok, skozi obstoječ
propust pod regionalno cesto, ki se ga obnovi. S parkirnih površin in s
platoja za pranje avtomobilov ter mazanje je odvod meteornih oziroma
tehnoloških vod v usedalnik dovoljen le preko lovilcev olj in maščob; ti
morajo biti zgrajeni tako, da pri nalivih meteornih vod ne bo prišlo do
njihovega splakovanja. Usedalno jamo s prostornino najmanj 10 m3 se
izvede na vzhodnem delu kamnoloma in zavaruje z nasipom iz jalovine
višine najmanj 1,0 m. Lovilce olj in maščob ter usedalnik je potrebno
redno čistiti. |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati Odlok
o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine
Semič (Uradni list RS, št. 72/98). |
|
|
11. člen |
|
|
Odpadki: |
|
|
Odpadke, ki bodo nastajali na območju kamnoloma (odpadna
olja in maščobe, ostanki embalaže razstreliva ipd.) je treba zbirati
ločeno, v posebnih posodah in jih skladno s Pravilnikom o ravnanju z
odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03) deponirati v
območju urejanja ter jih nato odpeljati v nadaljnjo predelavo. Končno
dispozicijo je treba zagotoviti tudi za mulj iz lovilcev olj in maščob
skladno z veljavno zakonodajo. |
|
|
Komunalni odpadki se zbirajo v posebnem 700 l kontejnerju
in se odvažajo na komunalno deponijo. |
|
|
12. člen |
|
|
Oskrba z električno energijo: |
|
|
Oskrba z električno energijo se zagotovi z agregatom, ki
se ga namesti ob objektu jedilnice in garderob. Predvidena moč varovalk
je 32 KW. Poraba električne energije je predvidena za separacijo,
razsvetljavo objekta jedilnice in garderob ter sanitarij. |
|
|
Razsvetljava: |
|
|
Za obratovanje kamnoloma ni predvidena razsvetljava
kamnoloma v času dnevnega kopa. V kolikor se bodo dela izvajala ponoči,
je potrebno predvideti razsvetljavo skladno s Pravilnikom o tehničnih
normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin (Uradni list SFRJ,
št. 4/86). |
|
|
Pomožno razsvetljavo za razsvetljevanje strojev pri delu v
kamnolomu in prenosne svetilke se izvedejo v nizkonapetostni izvedbi do
42 V. |
|
|
IV. OSTALI POGOJI ZA
IZVEDBO PREDVIDENIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
13. člen |
|
|
Prestavitve: |
|
|
S širitvijo kamnoloma bo tangirana poljska/gozdna pot in
20 kV daljnovod. Poljsko/gozdno pot se prestavi v dolžini približno 200
m in sicer tako, da bo zagotovljen nemoten dostop do sosednjih
kmetijskih oziroma gozdnih površin. Obstoječi 20 kV daljnovod se po
izgradnji novega odseka 20 kV daljnovoda zahodno od regionalne ceste R
1-216/1178 Črmošnjice-Črnomelj demontira. Širitev kamnoloma na območje
varovanega koridorja obstoječega daljnovoda pred gradnjo daljnovoda na
navedenem odseku ni dovoljena. |
|
|
14. člen |
|
|
Zagotavljanje varnosti v območju kamnoloma: |
|
|
Območje kamnoloma se po robu ožjega območja kopa ogradi z
mrežasto ograjo višine 2.0 m. |
|
|
Na vhodu v kamnolom se namesti zapornica. Na vhodu v
kamnolom in na vidnih mestih ob ograji se namestijo tudi opozorilni
znaki in table z napisi o nevarnosti miniranja in padca v globino ter o
prepovedi pristopa nepoklicanim. |
|
|
Prostor neposredno pred čelom fronte napredovanja zgornje
etaže se očisti rastlinja, da ni privlačen za živali. |
|
|
V kamnolomu mora biti zagotovljena vsa oprema, ki jo je po
veljavnih predpisih treba namestiti za zagotavljanje varnosti zaposlenih
in nezaposlenih znotraj območja kamnoloma in v njegovi neposredni
bližini. |
|
|
Razstrelivo in druge nevarne snovi se v območju kamnoloma
ne skladišči, dovaža se jih občasno oziroma po potrebi. V kamnolomu se
zagotovi ustrezen objekt za hrambo manjših količin goriva in maziv;
večjih količin naftnih derivatov na območju kamnoloma ni dovoljeno
shranjevati. Pri hrambi je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na
varno hrambo vnetljivih tekočin, predvsem Pravilnik o gradnji naprav za
vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih
tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71). |
|
|
V neposredni bližini prostorov, v katerih utegne
izbruhniti požar ali v katerih so shranjene vnetljive snovi (skladišče
goriva, maziva, garaže, transformatorji ipd.) morajo biti nameščeni
ustrezni aparati za gašenje požarov in opozorilne table. Vsi delovni
stroji – kompresorji, nakladalniki, kamioni, morajo prav tako biti
opremljeni z gasilnimi aparati. Z gasilnimi aparati in protipožarnim
orodjem morajo biti opremljeni tudi skupni prostori, garderobe in
pisarniški prostori. Naprave za gašenje in varstvo pred požari se morajo
kontrolirati vsakih 6 mesecev, ugotovitve pa vpisati v ustrezne knjige.
V smislu določb Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93
in 87/01) mora biti izdelan protipožarni načrt. Vsi zaposleni morajo
biti poučeni o ravnanju v primeru požara, kakor tudi z ukrepi za
odstranjevanje nevarnosti požara. |
|
|
15. člen |
|
|
Varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja: |
|
|
Hrup v stičnem območju s stanovanjskim območjem ne sme
presegati ravni hrupa, ki je določena za stanovanjska območja. Pri
vrtanjih, miniranjih in drobljenju morajo biti uporabljena taka tehnična
sredstva in postopki, da bodo vibracije, s tem pa tudi prašenje in
širjenje emisij v ozračje, v času delovanja kamnoloma v okviru zakonsko
določenih mejnih vrednosti. V času obratovanja kamnoloma je potrebno
izvajati monitoring; v primeru prekoračitve mejnih vrednosti je potrebno
predvideti ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi bodo zmanjšani
negativni vplivi na okolje. |
|
|
16. člen |
|
|
Varovanje podtalnice: |
|
|
Za preprečitev možnega onesnaženja obstoječih vodnih virov
Blatnik (vrtini ČBL-3/91 in ČBL-4/92), Brezovica (vrtina Br-1/94) ter
Bajer je potrebno pri nadaljnjem izkoriščanju kamnoloma izvajati
naslednje zaščitne ukrepe: |
|
|
a) odvodnjo meteornih in tehnoloških vod z manipulativnih
površin (s parkirnih površin in platoja za pranje avtomobilov in
mazanje) je potrebno urediti preko lovilcev maščob in usedalnikov v
Vrčiški potok skozi obstoječ cestni propust, |
|
|
b) manipulativne površine morajo biti izvedene tako, da
iztok nevarnih snovi izven utrjenih površin ni možen, |
|
|
c) za primere morebitnih razlitij morajo biti izdelana
natančna navodila za postopke ukrepanja in sanacije, |
|
|
d) izdelana morajo biti natančna navodila za redno
vzdrževanje maščobnika in usedalnika ter navodila za redne preglede, |
|
|
e) v primeru morebitnih razlitij na površini je potrebno
takoj pristopiti k odstranitvi onesnaževala, postopek odstranjevanja pa
mora biti natančno opisan v navodilih za postopke ukrepanja in sanacije, |
|
|
f) miniranje se lahko vrši le v obsegu, ki ne bo
povzročalo nobenih vplivov na vodni vir in |
|
|
g) pri miniranjih je potrebno zagotoviti prisotnost
hidrogeologa, pred miniranjem pa pridobiti soglasje in potrditev plana
miniranja strokovnega organa. |
|
|
Upravljalec kamnoloma mora pred nadaljnjim izkoriščanjem
kamnoloma poskrbeti, da se bo izvajal hidrogeološki obratovalni
monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi. Monitoring
se mora vršiti preko vsaj dveh ustrezno vgrajenih piezometrov; prva
piezometrična vrtina mora biti locirana med kamnolomom in črpalno vrtino
Br-1/94 (ob makadamski dovozni cesti, v oddaljenosti 100 do 150 m od
regionalne ceste R 1-216/1178 Črmošnjice-Črnomelj), druga pa v
jugovzhodnem delu kamnoloma na mestu, ki ne bo motil delovnega procesa.
V obeh piezometrih je treba izvajati opazovanje nivojev in prisotnost
kontaminantov, značilnih za kamnolome, v skladu s Pravilnikom o
monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list
RS, št. 5/00). Meritve nivojev se morajo v začetnem obdobju izvajati
stalno, vzorčenje pa najmanj štirikrat letno s presledkom, ki ni manjši
od dveh mesecev. Glede na pridobljene rezultate se lahko monitoring po
nekaj letih tudi optimizira. Upravljalec kamnoloma mora o rezultatih
monitoringa tekoče obveščati lokalno skupnost in upravljalca vodovoda. |
|
|
17. člen |
|
|
Varovanje plodne zemlje, odstranjevanje jalovine in posek
grmovja: |
|
|
Pri odkrivanju novih površin mora biti odkopana plast tal
(odkrivka) odrinjena na rob kopa v nizke nasipe (največ do 1,5 m) in
kasneje uporabljena za sanacijo brežin oziroma opuščenih razgaljenih
delov kopa. S primernim skladiščenjem in uporabo raščene zemljine se naj
zagotovi ohranitev semen v humusu, kar bo omogočalo naravno avtohtono
zarast območja ob delnem dosemenjevanju. |
|
|
Jalovina in ostali neporabljeni material se uporabi za
nasipe in spodnji ustroj poti in cest. |
|
|
Posek dreves in čiščenje zarasti ter podrasti se naj
izvaja postopno, glede na širitev pridobivalnega prostora. |
|
|
18. člen |
|
|
Varovanje naravnih vrednot (naravne dediščine) |
|
|
Območje kamnoloma se nahaja na območju pričakovanih
naravnih vrednot (OPNV). Z namenom odkrivanja novih naravnih vrednot
(naravne dediščine), dokumentiranja in ohranjanja le-teh, je ob
nadaljnjem izkoriščanju kamnoloma v skladu s 74. členu ZON-a potrebno
zagotoviti: |
|
|
– geološko naravovarstveni nadzor, |
|
|
– v primeru najdb fosilov, mineralov in jam, pa je
potrebno obvestiti pristojno Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
in Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, ki bo v zvezi z najdbami
podala usmeritve za nadaljnje ukrepanje. |
|
|
VII. FAZE IZVAJANJA
UREDITVENEGA NAČRTA |
|
|
19. člen |
|
|
Ureditveni načrt se bo izvajal fazno: prva faza vključuje
pripravljalna dela, ki obsegajo prestavitev poti ter ureditev upravnega
dela kamnoloma (večnamenski objekt za jedilnico, garderobo in sanitarije
in pisarno ter skladišča za gorivo), izvedbo ploščadi za pretakanje
goriva ter usedalnika, ureditev priključka na regionalno cesto ter
obnovo prepusta pod to cesto, gradnjo greznice in izvedbo priključka na
vodovod, izkopavanje dolomita na severozahodni strani območja. V prvi
fazi se bo skladno z izkoriščanjem izvajala sprotna sanacija. Zagotoviti
je potrebno tudi prestavitev 20 kV daljnovoda. |
|
|
V drugi fazi je predvidena širitev kamnoloma na severni in
vzhodni strani območja ter sprotna sanacija tega dela kamnoloma z
začetkom od zgoraj navzdol. |
|
|
Tretja, zadnja faza vključuje odstranitev vseh objektov in
naprav, povezanih z delovanjem kamnoloma in izvedbo dokončne sanacije
območja kamnoloma. |
|
|
VII. ZAČASNA
NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
20. člen |
|
|
Zemljišča, na katerih se v posamezni fazi izkoriščanje
kamnoloma ne bo izvajalo, ostanejo v primarni rabi. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJA OZIROMA UPRAVLJALCA KAMNOLOMA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU
UREDITVENEGA NAČRTA |
|
|
21. člen |
|
|
Upravljalec kamnoloma si mora v skladu s 7. členom, točko
h, odloka o zaščiti vodnega vira na območju Vrčic in Srednje vasi,
črpališča na Kolpi na Vinici in črpališča v Dobličah (Skupščinski
Dolenjski list, št. 14/88) pridobiti pogoje za izkoriščanje kamna, ki
jih predpiše pristojni občinski upravni organ ter upoštevati morebitna
nova območja. |
|
|
22. člen |
|
|
Upravljalec kamnoloma mora za odvoz odpadnih vod iz
greznice skleniti ustrezno pogodbo z upravljalcem čistilne naprave.
Enako velja tudi za končno dispozicijo mulja iz lovilcev olj in maščob.
Ustrezno pogodbo mora skleniti tudi za odvoz odpadkov. |
|
|
23. člen |
|
|
Pri izkoriščanju kamnoloma morata upravljalec kamnoloma
oziroma izvajalec del upoštevati še naslednje pogoje upravljalca
regionalne ceste: |
|
|
– preprečen mora biti raznos prahu iz naloženih tovornih
vozil na vozišče regionalne ceste, za kar mora biti v kamnolomu
zagotovljen ustrezen plato za močenje na tovornih vozilih naložene
kamnine. Če bi kljub protiprašnim varnostnim ukrepom prišlo do večjih
nanosov prahu na vozišče, je potrebno cesto očistiti s pranjem vozišča
na lastne stroške. Enako velja tudi za kakršnokoli drugo onesnaženje
ceste; |
|
|
– priključek na regionalno cesto mora biti asfaltiran v
predpisani širini in dolžini, računano od roba vozišča ceste, tako da se
material z območja kamnoloma in priključka ne bo nanašal na vozišče
regionalne ceste; |
|
|
– dela na priključku lahko izvaja samo za ta dela
pooblaščeno, usposobljeno in registrirano podjetje; |
|
|
– priključek z regionalne ceste v območje kamnoloma mora
biti ves čas obstoja vzdrževan tako, da ne predstavlja nevarnosti za
cesto in promet na njej; |
|
|
– odtekanje vode s ceste z ureditvijo priključka ne sme
biti ovirano. Odvodnjavanje z območja kamnoloma in cestnega priključka
mora biti izvedeno tako, da bo preprečen pritok peska v cestni propust.
Če pride do izpusta kljub izvedenim ukrepom, je potrebno cestni propust
takoj očistiti; |
|
|
– zaradi tehnologije izvajanja del na območju kamnoloma ni
dovoljeno nikakršno fizično poseganje v vozišče regionalne ceste; v
primeru poškodb vozišča ceste morajo biti poškodbe na vozišču takoj v
celoti sanirane, na lastne stroške; |
|
|
– v primeru oviranja prometa na cesti zaradi tehnologije
izvajanja del si mora upravljalec kamnoloma v smislu 65. člena Zakona o
javnih cestah pridobiti dovoljenje za delno zaporo ceste od pristojnega
upravnega organa za promet, na osnovi vloge in elaborata začasne
prometne ureditve za čas izvajanja del; |
|
|
– vzvratno vključevanje vozil na regionalno cesto, skladno
s 24. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.
30/98) ni dovoljeno; |
|
|
– če bi zaradi gradnje priključka na regionalno cesto
prišlo do uničenja mejnih kamnov, jih je upravljalec kamnoloma dolžan na
svoje stroške, po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve,
postaviti v prvotno stanje; |
|
|
– začetek in zaključek del pri izvedbi cestnega priključka
je potrebno prijaviti Direkciji RS za ceste – Izpostavi Novo mesto ter
pisno povabiti njegovega predstavnika k tehničnemu pregledu, dostaviti
pa mu mora tudi izvod gradbenega in uporabnega dovoljenja; |
|
|
– če bi na tangiranem odseku regionalne ceste prišlo do
rekonstrukcije le-te, je upravljalec kamnoloma dolžan cestni priključek
in zunanjo ureditev prilagoditi projektu rekonstrukcije ceste na lastne
stroške. |
|
|
24. člen |
|
|
Pri izkoriščanju kamnoloma morata upravljalec kamnoloma
oziroma izvajalec del upoštevati še naslednje pogoje upravljalca
vodovoda: |
|
|
– za poseg v uporabo vrtin za peziometrično meritev mora
pridobiti soglasje upravljalca vodovoda; |
|
|
– upravljalcu vodovoda mora napovedati miniranja; |
|
|
– upravljalcu vodovoda mora biti dana možnost kontrole
izvajanja ukrepov za varovanje vodnega vira. |
|
|
25. člen |
|
|
Pred širitvijo kamnoloma mora investitor poskrbeti za
prestavitev poljske/gozdne poti, ko se izkaže potreba pa še 20 kV
daljnovoda. Prestavitev poti gre v breme investitorja, prestavitev 20 kV
daljnovoda pa dogovorno z upravljalcem le-tega. |
|
|
IX. TOLERANCE |
|
|
26. člen |
|
|
Pri izvedbi širitve in sanacije kamnoloma so možna
odstopanja glede na konkretne terenske razmere, če se pri tem ne
spreminja osnovni koncept ureditve. |
|
|
Za te spremembe je investitor dolžan pridobiti ustrezno
dokumentacijo s soglasji in dovoljenji. |
|
|
Pri izvedbi objektov so dopustne spremembe vertikalnih in
horizontalnih gabaritov do +-10%. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
27. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega
načrta opravlja MOPE, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Novo
mesto. |
|
|
28. člen |
|
|
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi
občine Semič. |
|
|
29. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
Št. 314-01-05/1999-36 |
|
|
Semič, dne 30. septembra 2004. |
|
|
Župan
Občine Semič
Ivan Bukovec l. r. |
|
|
|