Na podlagi 124. in 129. člena ob upoštevanju 318. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) in 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/16 in 09/22) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 1. dopisni seji dne 8.5.2023 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČIJ ENOT UREJANJA PROSTORA Z OZNAKAMA RA03 IN RA04 (KOMPLEKS MG ROHR)

I.  Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območij enot urejanja prostora z oznakama RA03 in RA04 (kompleks MG ROHR) (v nadaljevanju: OPPN).

2. člen

(sestavni deli in spremljajoče gradivo OPPN)

(1)  OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(2)  Tekstualni del OPPN vsebuje naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe

II. Opis prostorske ureditve

III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, zdravja in naravnih virov ter ohranjanje narave

VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

VIII. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

IX. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

X. Končne določbe

(3)  Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:

1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta občine Ravne na Koroškem s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju

2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem

3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

4. Zazidalna situacija

5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – zasnova prometnih ureditev

6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – zasnova komunalne in energetske infrastrukture

7. Načrt parcelacije

(4)  OPPN ima naslednje spremljajoče gradivo:

·  povzetek za javnost,

·  obrazložitev in utemeljitev OPPN,

·  mnenja nosilcev urejanja prostora,

·  mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja,

·  podatke iz prikaza stanja prostora in druge podatke, na katerih temeljijo rešitve akta,

·  elaborat ekonomike,

·  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve akta.

3. člen

(uporabljeni izrazi)

(1)  EUP je enota urejanja prostora kot je določena z veljavnim občinskim prostorskim načrtom. EUP so razvidne iz grafičnega dela OPPN.

(2)  Faktor zazidanosti je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh pomožnih stavb nad terenom.

(3)  Gradbena meja je regulacijska črta, katere posamezni deli stavb ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.

(4)  Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.

(5)  Notranja prometnica je ulica Obrtna cona Log XI (JP 851324) v osrednjem delu OPPN. Razvidna je iz grafičnega dela OPPN.

(6)  Obodne prometnice so ulice Obrtna cona Log XIV (JP 851327), Obrtna cona Log VIII (JP 851321) in  Obrtna cona Log XI (JP 851324) v delu vzhodno od območja OPPN. Razvidne so iz grafičnega dela OPPN.

(7)  Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih elementov (vključno s sekundarnimi elementi kot so nadstreški, balkoni, napušči, izzidki ipd.) stavbe ali objekta (upošteva se tlorisna projekcija).

(8)  Osnovni volumen je osrednji, najbolj zaznaven del poslovnega in proizvodnega kompleksa (stavbi MG ROHR in MG ROHR 2.0.). Lahko je samostojna stavba ali del večjega objekta (poslovnega in proizvodnega kompleksa).

(9)  Pomožni objekti (stavbe) so spremljajoči objekti k osnovnim objektom (stavbam) in so namenjeni njihovemu delovanju. V prostor se jih umešča po tem ko so osnovni objekti (stavbe) že zgrajeni ali sočasno z njimi.

(10)  Vezni trakt je sekundarni volumen, ki povezuje osnovne volumne v sklopu poslovnega in proizvodnega kompleksa oziroma objekta.

(11)  Zelene površine so urejene ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.

(12)  Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.

II.  Opis prostorske ureditve

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

S tem OPPN se zagotavljajo pogoji za celovito urejanje poslovnega in proizvodnega kompleksa MG ROHR v poslovni coni Ravne. Gre za že izoblikovan kompleks z dvema poslovnima stavbama – MG ROHR (obstoječa stavba) in MG ROHR 2.0 (stavba v gradnji). OPPN se primarno izdeluje zaradi umestitve veznega trakta med stavbama. Podrobnejše se opredelijo tudi drugi pogoji nadaljnjega urejanja območja.

5. člen

(območje urejanja z OPPN)

(1)  Območje OPPN zajema zemljišča parc. št. 8/19, 84/6, 84/7 in 84/12 – del, k.o. Dobja vas (883) (katastrsko stanje na dan 30. 1. 2023).

(2)  Za potrebe priključevanja kompleksa na obstoječa omrežja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture so dopustni tudi posegi tudi na zemljišča izven območja OPPN.

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1)  Območje OPPN se nahaja v zahodnem delu poslovne cone Ravne in vključuje zazidalni kare, ki ga omejujejo obodne prometnice – ulice Obrtna cona Log XIV (JP 851327) in Obrtna cona Log VIII (JP 851321) na zahodu ter ulica Obrtna cona Log XI (JP 851324) na vzhodu. Na severovzhodnem delu meji na športnorekreacijske površine, jugovzhodno se nahajajo obstoječe javne parkirne površine za potrebe poslovne cone, z ostalih strani pa območje OPPN obkrožajo še pretežno nepozidane površine poslovne cone. Oblikovno in vsebinsko (dejavnosti, umestitev stavb, tlorisni in višinski gabariti) se območje OPPN navezuje na območje poslovne cone – pri tem se ohranja kontinuiteta urbanističnega urejanja širšega območja.

(2)  Prometno se območje OPPN preko notranje in obodnih prometnic navezuje na prometno omrežje poslovne cone, preko tega pa tudi na državno prometno omrežje. Poslovna cona se trenutno navezuje na  glavno cesto G2 112 Holmec – Poljana – Ravne – Dravograd, dolgoročno je predvidena tudi navezava na državno cesto od Otiškega Vrha do meje z Republiko Avstrijo na Holmcu. Po severnem robu poslovne cone poteka regionalna železniška proga št. 34 Maribor – Prevalje – državna meja.

(3)  Na gospodarsko javno infrastrukturo se območje OPPN priključuje preko obstoječih vodov v sklopu notranje in obodnih prometnic.

7. člen

(vrste dopustnih gradenj ter namembnost in vrste posegov v prostor)

(1)  Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj:

·  novogradnja,

·  vzdrževanje, rekonstrukcija (vključno z manjšo rekonstrukcijo) in sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov,

·  odstranitev objektov,

·  vzdrževalna dela v javno korist.

(2)  Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov in ureditev:

·  industrijske in skladiščne stavbe,

·  poslovne in upravne stavbe,

·  trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

·  gostinske stavbe,

·  stavbe za promet in izvajanje komunikacij,

·  garažne stavbe,

·  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·  lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste vključno s parkirišči, priključki in drugimi pomožnimi objekti prometne infrastrukture,

·  daljinski (transportni) vodovodi, lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja vključno s priključki in drugimi pomožnimi objekti,

·  elektrarne in drugi energetski objekti za potrebe območja OPPN oziroma poslovne cone Ravne,

·  zunanje naprave in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije,

·  začasni objekti,

·  zunanje ureditve,

·  objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,

·  odprta skladišča in odprte prodajne površine

·  objekti za oglaševanje in informacijski panoji,

·  urbana oprema in spominska obeležja,

·  ekološki otoki,

·  vrtine za zajem toplote iz vode in zemljine,

·  naprave in gradbeni elementi za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,

·  objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

·  zelenice in druge urejene zelene površine,

·  objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,

·  posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·  drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, ter negradbeni posegi, potrebni za izvedbo in delovanje objektov in ureditev iz tega člena.

(3)  Pri gradnjah in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi (varovanje zdravja ljudi, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, varstvo voda, omejitve na ogroženih območjih, omejitve zaradi zračnega prometa ipd.). Veljavni režimi so razvidni iz prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča ali v objekte, na katerih veljajo določeni režimi, za vse vrste objektov je pridobitev mnenja oziroma soglasja pristojnega organa oziroma službe.

8. člen

(lega, velikost in oblikovanje objektov)

(1)  Lega in maksimalni dopustni horizontalni gabariti stavb so določeni s potekom gradbenih mej, ki so razvidne iz grafičnega dela OPPN. Osnovni volumni stavb imajo z gradbenimi mejami opredeljen tudi odmik od javnih prometnic, vezni trakt ima opredeljeno ločeno gradbeno mejo. Gradbenih meja ni potrebno upoštevati pri umestitvi sekundarnih elementov pri osnovnih stavbah (npr. nadstreški) ter pomožnih stavb, pri čemer pa je za odmik manjši od 4,0 m treba pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Gradbenih meja prav tako ni potrebno upoštevati v primeru razširitve poslovnega in proizvodnega kompleksa na zemljišča neposredno ob območju OPPN kadar ta zemljišča niso namenjena gradnji javnih prometnic.

(2)  Ograje in podporni zidovi ter parterne ureditve (parkirišča, manipulacijske površine ipd.) se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč. Objekti in ureditve iz tega odstavka lahko segajo tudi izven območja gradbene parcele oziroma območja OPPN v delih, kjer se navezujejo na javne prometne površine, če se za tako rešitev pridobi soglasje upravljavca javne ceste.

(3)  Pri umestitvi objektov gospodarske javne infrastrukture ni omejitev glede odmikov od sosednjih zemljišč.

(4)  Faktor zazidanosti parcele je dovoljen v razponu od 0,15 – 0,70.

(5)  Tlorisna velikost poslovnih oziroma proizvodnih stavb objektov je pogojena s funkcionalno zasnovo in velikostjo gradbene parcele. Minimalna širina osnovnih volumnov stavb mora znašati 10 m, širina veznega trakta se določi glede na potrebe dejavnosti.

(6)  Višina kapi oziroma venca stavbe je največ 15,0 m nad nivojem pritličja. Najnižja dopustna višina kapi oziroma venca osnovnih stavb znaša 4,0 m nad koto urejenega terena. Najnižja točka veznega trakta mora biti najmanj 5,0 m nad koto vozišča notranje prometnice. Kote pritličnih etaž so razvidne iz grafičnega dela OPPN.

(7)  Oblikovanje stavb mora biti enostavno, praviloma iz preprostih ortogonalnih elementov, ki se lahko medsebojno tudi zamikajo v vodoravni ali navpični smeri. Oblikovanje osnovnih volumnov in veznega trakta mora biti medsebojno usklajeno.

(8)  Strehe stavb so ravne (v naklonu med 0° in 10°), lahko so nepohodne, pohodne ali zelene. Dopustna je tudi izvedba eno- in dvokapnih streh naklona do 25º, strešno konstrukcijo je dovoljeno tudi rahlo ukrivljati.

(9)  Ob izvedbi morebitnih rekonstrukcij ali vzdrževalnih del je potrebno ohraniti koncept arhitekturnega oblikovanja poslovnega in proizvodnega kompleksa.

(10)  Zemljišča je dovoljeno ograditi z ograjo maksimalne višine 2,0 m, ki mora biti odmaknjena od roba ceste minimalno 1,0 m in postavljena tako, da ne ovira preglednosti.

(11)  Urbana oprema mora biti v območju oblikovana enotno ob upoštevanju značilne opreme v poslovni coni Ravne.

9. člen

(ureditev okolice stavb)

(1)  Višina zemljišča na parcelni meji mora praviloma biti prilagojena sosednjemu zemljišču, prehodi med različnimi višinami pa urejeni s travnatimi brežinami. V delih, kjer to ni možno zaradi večjih višinskih razlik, je dopustna tudi izvedba opornih zidov. Oporni zidovi naj bodo izvedeni tako, da bodo vizualno čim manj izpostavljeni (npr. oblikovno usklajeni s stavbo, zazelenjeni ipd.)

(2)  Investitorji so dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svojo dejavnost v okviru gradbene parcele. Število parkirnih mest se določi glede na število zaposlenih (pri tem se upošteva maksimalne potrebe po sočasnem parkiranju – npr. v primeru izmenskega dela), kateremu se doda 2 parkirni mesti za obiskovalce. Najmanj 5 % parkirnih mest mora biti dimenzionirano za vozila oseb z invalidskimi vozički (širina vsaj 3,5 m). Del parkirnih mest se lahko zagotovi na javnih parkirnih površinah v oddaljenosti do 200 m od območja OPPN.

(3)  Zunanje površine poslovnih objektov morajo biti urejene predvsem kot povozne oziroma manipulativne površine. Vse neutrjene površine je potrebno ozeleniti/zatraviti. Priporoča se zasaditev lokalno značilne vegetacije.

(4)  Po končanih delih je potrebno vse odkopne in nasipne brežine humusirati in zatraviti oziroma hortikulturno urediti.

10. člen

(pogoji in merila za parcelacijo)

(1)  Gradbena parcela, namenjena ureditvi poslovnega in proizvodnega kompleksa, se oblikuje glede na potrebe dejavnosti in je lahko sestavljena iz več zemljiških parcel. Pri prenosu mej v naravo se smiselno upoštevajo zakoličbene točke, s katerimi je določena meja OPPN.

(2)  Parcele, namenjene gradnji gospodarske javne infrastrukture se lahko oblikujejo (združujejo in delijo) poljubno.

IV.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

11. člen

(skupne določbe glede gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra)

(1)  Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.

(2)  Objekti gospodarske javne infrastrukture, razen prometnega omrežja, morajo biti izvedeni podzemno. V okviru prostorskih možnosti (razen tam, kjer je drugačna izvedba bolj smiselna zaradi racionalnosti, gradbenotehničnih ali okoljevarstvenih vidikov ter prostorskih omejitev) morajo biti urejeni v sklopu javnih površin (cestnega telesa) tako, da je omogočeno njihovo priključevanje. Površine za ureditev novih prometnic (razen parkirnih površin) in gospodarske javne infrastrukture za potrebe priključevanja na obstoječa infrastrukturna omrežja se lahko skladno z določili drugega odstavka 5. člena tega odloka zagotovijo tudi izven območja OPPN.

(3)  Elektroenergetske vode, vode javne razsvetljave in telekomunikacijske vode je pod asfaltnimi in drugimi voznimi, utrjenimi oziroma težko dostopnimi površinami z namenom njihove zaščite potrebno položiti v kabelsko kanalizacijo. V primeru rekonstrukcije ceste je potrebno zagotoviti zaščito ali prestavitev obstoječih vodov. Vsi jaški v sklopu asfaltnih in drugih voznih površin se izvedejo kot povozni.

(4)  Med izvajanjem posegov za potrebe OPPN (izven in znotraj območja OPPN) je potrebno zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostop do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.

(5)  Pri posegih na prometnicah za potrebe OPPN (izven in znotraj območja OPPN) je potrebno zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.

(6)  Območje OPPN se priključuje na javno prometno, vodovodno, kanalizacijsko (kanalizacija za odvod komunalne in padavinske odpadne vode) in elektroenergetsko omrežje, zagotovljen je tudi odvoz odpadkov.

12. člen

(prometne ureditve)

(1)  Območje OPPN se napaja preko obstoječih javnih cest, ki potekajo znotraj območja in po njegovem obodu.

(2)  Notranja prometnica ima širino cestišča najmanj 6,0 m, predvidena je tudi izvedba enostranskega pločnika širine vsaj 1,5 m. Ostale prometnice imajo širino cestišča najmanj 5,0 m. Javne prometne površine morajo biti obrobljene z betonskimi robniki.

13. člen

(oskrba z vodo in hidrantno omrežje)

(1)  Območje OPPN se priključuje na obstoječe javno vodovodno omrežje poslovne cone Ravne v sklopu notranje in obodnih prometnic.

(2)  Požarna voda je praviloma zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja. Hidranti so urejeni ob notranji in obodnih prometnicah na vzhodnem in zahodnem robu območja ter izven njega na severo- in jugozahodu. Hidranti na območju OPPN oziroma njegovem vplivnem območju morajo biti razporejeni tako, da bo zagotovljena ustrezna požarna varnost v skladu z veljavnimi predpisi.

14. člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda)

(1)  Območje OPPN se priključuje na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje (ločena sistema za odvod komunalne in padavinske odpadne vode) poslovne cone Ravne v sklopu notranje in obodnih prometnic.

(2)  Padavinske odpadne vode z utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati in mineralnimi olji (parkirišča, zunanje manipulativne površine), se morajo pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje predhodno očistiti v ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih lovilcih olj.

15. člen

(energetsko omrežje)

(1)  Območje OPPN se priključuje na obstoječe javno elektronergetsko omrežje poslovne cone Ravne. Priključni vodi potekajo v sklopu notranje in obodnih prometnic ter se navezujejo na transformatorsko postajo Dobja vas jugovzhodno od območja OPPN.

(2)  V sklopu notranje in obodnih prometnic je urejeno tudi distribucijsko omrežje zemeljskega plina. V pasu širine 1 m levo in desno od obstoječih vodov distribucijskega omrežja zemeljskega plina ni dopustno nižanje nivelete, nasipavanje terena nad osjo plinovoda pa je dopustno do največ 0,5 m.

(3)  Za ogrevanje je potrebno uporabljati obnovljive vire energije (odpadna toplotna energija pri proizvodnih in tehnoloških procesih, sončna energija, toplotna črpalka ipd.). Dopustno je tudi priključevanje na omrežje zemeljskega plina.

16. člen

(omrežje javne razsvetljave)

Javna razsvetljava je izvedena enotno za celotno območje poslovne cone Ravne.

17. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Območje OPPN se priključuje na obstoječe javno telekomunikacijsko omrežje poslovne cone Ravne, ki poteka v sklopu notranje in obodnih prometnic.

18. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)  Na območju se izvaja gospodarska javna služba odvoza komunalnih odpadkov. Vse odpadke je potrebno zbirati ločeno v ustrezno dimenzioniranih zabojnikih na lokacijah v sklopu gradbene parcele, kjer je možen dostop z vozilom za odvoz.

(2)  Tehnološke in nevarne odpadke je potrebno zbirati ločeno ter jih odvažati v predelavo oziroma trajno odlagati na ustrezni deponiji v skladu s pogoji upravljavca.

V.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, zdravja in naravnih virov ter ohranjanje narave

19. člen

(varstvo tal)

(1)  Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal.

(2)  S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri ureditvi zelenih površin in gradbenih parcel objektov na območju OPPN oziroma na drugih javnih površinah.

20. člen

(varstvo in zaščita voda)

(1)  Komunalna in padavinska odpadna voda se odvaja ločeno v javno kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji iz 14. člena tega odloka.

(2)  Zaradi neposredne bližine reke Meže je potrebno pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda.

(3)  Vse nevarne snovi in kemikalije, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, morajo biti skladiščene na način, ki onemogoča nekontrolirano odtekanje le teh v okolje v primeru razlitja, ob upoštevanju veljavnih predpisov in standardov.

(4)  V objektih s kovinsko dejavnostjo mora biti kanalizacijsko omrežje izvedeno na način, ki onemogoča vstop kovinskih odpadkov in kovinskega prahu v omrežje.

21. člen

(varstvo pred hrupom)

Območje OPPN se uvršča med območja IV. stopnje varstva pred hrupom.

22. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

Območje OPPN se uvršča med območja II. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

23. člen

(varstvo zraka)

(1)  V času gradnje se v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu ipd.).

(2)  Stavbe na območju OPPN se ogrevajo v skladu z določili 15. člena tega odloka.

VI.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

24. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)

(1)  Prometnice na območju poslovne cone Ravne omogočajo dostop za interventna vozila in za razmeščanje opreme za gasilce ter zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.

(2)  Vse ureditve in objekti morajo upoštevati odmike od meje parcel in med objekti oziroma predpisane protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo preko hidrantnega omrežja, ki se napaja iz javnega vodovodnega omrežja (gl. tudi 14. člen tega odloka).

(3)  Predvideti je potrebno potresno varen način gradnje ob upoštevanju projektnega pospeška tal kot je opredeljen v karti potresne nevarnosti Slovenije.

(4)  Reka Meža je na območju posega regulirana na varno prevajanje pretoka Q 100 = 276 m3/sek, kar je doseženo z ureditvijo visokovodnih nasipov, zato je potrebno upoštevati priporočljivo koto pritličja objektov, ki mora biti enaka oziroma višja, kot je krona nasipa ob Meži.

VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

25. člen

(etapnost izvedbe)

(1)  OPPN se lahko izvaja etapno.

(2)  Po izvedbi gradenj mora biti na notranji in obodnih prometnicah vzpostavljeno vsaj enako stanje kot je bilo pred gradnjo.

VIII.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

26. člen

(dopustna odstopanja)

(1)  Dopustna so odstopanja za meje gradbenih parcel do +/–2,0 m. V primeru uporabe teh toleranc se smiselno prilagodi tudi lega zakoličbenih točk, prikazanih na grafičnem načrtu »7. Načrt parcelacije« ter lega gradbenih meja in linij, prikazanih na grafičnem načrtu »4. Zazidalna situacija«. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna tudi, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih podatkov (v tem primeru so odstopanja lahko tudi večja). Pri tem mora prečni profil notranje prometnice ustrezati minimalnim zahtevam iz 12. člena tega odloka.

(2)  Dopustna so odstopanja do ±1,0 m pri višinski koti pritličja.

(3)  Dopustna so odstopanja od rešitev (poteka tras, dimenzij, ureditev objektov, naprav in priključkov) posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture (vključno z rešitvami odvajanja odpadnih voda in načinom ogrevanja stavb), če se poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega (možnost pridobivanja zemljišč za gradnjo, cena in dostopnost energentov ipd.) vidika oziroma če je to potrebno zaradi priključevanja na sosednja območja ali priključevanja sosednjih območij na območje OPPN. Ta odstopanja ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. K spremenjenim rešitvam je potrebno pridobiti soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

IX.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

27. člen

(usmeritve)

Po prenehanju veljavnosti OPPN ob realizaciji načrtovanih ureditev je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne usmeritve, ki zagotavljajo kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora OPPN oziroma širšega prostora poslovne cone Ravne, in sicer potek prometnic, postavitev stavb, značilne tlorisne in višinske gabarite ter značilne elemente arhitekturnega oblikovanja.

X.  Končne določbe

28. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je na vpogled v prostorih pristojne službe za prostor Občine Ravne na Koroškem.

29. člen

(inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem OPPN)

Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

30. člen

(prenehanje veljavnosti obstoječih prostorskih aktov na območju)

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju urejanja z OPPN preneha veljati Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Ravne – III. faza (Uradni list Republike Slovenije, št. 99/08).

31. člen

(veljavnost OPPN)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Identifikacijska številka v zbirki prostorskih aktov: 3382

Številka: 3500-0001/2023-52

Datum: 8.5.2023