Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Brezovica na
izredni seji dne 11. 3. 1999 sprejel |
|
STATUT
OBČINE BREZOVICA |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
Občina Brezovica je samoupravna lokalna skupnost
ustanovljena z zakonom na območju naselij: Brezovica pri Ljubljani,
Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Plešivica, Podplešivica, Žabnica,
Rakitna, Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Preserje, Kamnik pod
Krimom, Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom, Podpeč, Jezero,
Planinica. |
Sedež občine je na Brezovici pri Ljubljani,
Tržaška c. 390. |
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico
posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z
zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v
občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
Na območju Občine Brezovica so ustanovljeni ožji
deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih
delov Občine Brezovica so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
Imena in območja ožjih delov občine so: |
Krajevna skupnost Brezovica, Tržaška c. 390, 1351
Brezovica |
naselja: Brezovica pri Ljubljani |
Krajevna skupnost Vnanje Gorice, Nova pot 5, 1357
Notranje Gorice |
naselja: Vnanje Gorice |
Krajevna skupnost Notranje Gorice-Plešivica,
Podpeška c. 380, Notranje Gorice |
naselja: Notranje Gorice, Plešivica, Podplešivica,
Žabnica |
Krajevna skupnost Podpeč – Preserje, Kamnik pod
Krimom 6, 1352 Preserje |
naselja: Gorenja Brezovica, Dolenja Brezovica,
Preserje, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom,
Podpeč, Jezero, Planinica |
Krajevna skupnost Rakitna, Rakitna 66, 1352
Preserje |
naselja: Rakitna |
|
3. člen |
Občina Brezovica (v nadaljnjem besedilu: občina) v
okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve
lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne
pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo
prenesene z zakonom. |
|
4. člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno
prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po
organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih
v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih
zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v
posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše
lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v
zakonu. |
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi
drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen |
Občina Brezovica ima svoj grb, zastavo, lento, ki
jo uporablja župan in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima
v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Brezovica, v spodnji
polovici pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor;
Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine.
Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. |
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. Naloge občine |
|
7. člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega
pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena
tako, da: |
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema
prostorske akte, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje
pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami
premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi
nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero
izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine
tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v
občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in
pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje
gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru
interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi,
pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi
za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo
stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski
program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem
področju občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v
občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in
prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje
kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in
drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike
občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– ustanavlja lokalne javne službe, |
– sprejme splošne akte, ki urejajo način
ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih
služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s
stavbnimi zemljišči. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno
in zdravstveno dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni
zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje,
zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih
možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi pospešuje
vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga
določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi
zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno
dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično
dejavnost, |
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za
varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in
drugi predpisi s področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru
svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo
okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in
jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v
občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška
igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge
javne površine ter |
– ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v
primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in
normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in
reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje,
opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi
nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic
elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe
in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši
požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema ustrezne splošne akte, |
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s
katerimi se kršijo predpisi občine, |
– ureja lokalni promet in določa prometno
ureditev, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina
opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, |
– ugotavljanje javnega interesa v primeru
razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje
pogojev za njihovo uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega
premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih
spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
– mrliško ogledno službo in |
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
Občina opravlja statistične, evidenčne in
analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva
statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje
statističnih in evidenčnih podatkov. |
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva
občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v
občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v
občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in
premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
III. Organi občine |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni
občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi
predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev
in naloge določajo področni zakoni (komisijo po zakonu o nezdružljivosti
opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo; svet za varstvo
uporabnikov javnih dobrin; svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu; odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada; štab civilne
zaščite; svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj). |
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma
članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so
občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki
v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne
naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi
stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva
oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje
organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave
ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
|
12. člen |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno,
lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na
seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za
njo glasuje večina navzočih članov. |
|
13. člen |
Delo organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti
o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih
aktov občine v Uradnem listu RS in občinskem glasilu, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih
organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine,
pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico
vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o
njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh
zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje osemnajst članov. |
Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta ter traja do prve seje novo izvoljenega občinskega
sveta. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi. |
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim
preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih
zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina
in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
15. člen |
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v
skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega
sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in
druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. |
V okviru svojih pristojnosti občinski svet
predvsem: |
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja
občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi
njihovo organizacijo in delovno področje, |
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin
ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne
pristojnosti na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz
državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski
organ, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske
uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter
ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog
nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
– na predlog župana imenuje in razrešuje
podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal
funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega
premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem
ni pooblaščen župan, |
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje referendum, |
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa
višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in
merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki
jih imenuje občinski svet, |
– določa vrste lokalnih javnih služb in način
izvajanja lokalnih javnih služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter
druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o
nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi organizacijo in način izvajanja varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega
sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
– sprejme program in letni načrt varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva
pred požari, |
– določi organizacijo občinskega sveta ter način
njegovega delovanja v vojni, |
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot
javna služba, |
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote
in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon
in ta statut, |
– odloča in pri tem upošteva mnenje krajevnih
skupnosti pri načrtovani izgradnji infrastrukture, prodaji nepremičnine,
ki jih uporablja krajevna skupnost ipd. |
|
17. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s
funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za
podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo
podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva
s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske
enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom
v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
18. člen |
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi
njegove seje župan, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta. |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z
določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na
potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva
najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh
potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic
seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
19. člen |
Strokovno in administrativno delo za potrebe
občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta
ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega
sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati
na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na
začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti
predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo
županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega
odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se
obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki
komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni
udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov
občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti
oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji
navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z
večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim
glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom
ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do drugih
občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se
določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in
občinska uprava. |
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
– če izgubi volilno pravico, |
– če postane trajno nezmožen za opravljanje
funkcije, |
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno
kazen zapora, daljšo od šest mesecev, |
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne
preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati
dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta če
odstopi. |
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega
sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je
dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in
peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta
mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z
dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi
seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Za izvolitev oziroma potrditev mandata
nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
Odbori in komisije občinskega sveta |
|
23. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij
in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega
telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge. |
|
24. člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna
telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v
zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi
občinski svet. |
|
25. člen |
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. |
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
– finančno premoženjski odbor, |
– pravno-statutarni odbor, |
– odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo ter
kmetijstvo in gozdarstvo |
– odbor za komunalo, promet in zveze, |
– odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in
urbanizem, |
– odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo,
raziskovalno dejavnosti, kulturo in šport, |
– odbor za socialno in zdravstveno varstvo, |
– odbor za splošno preventivo, osebno, požarno
varstvo in zaščito. |
Število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta in delovno področje je določeno s poslovnikom
občinskega sveta. |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
26. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet
izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
27. člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru
svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu
svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v
celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana traja 4 leta. |
Potek 4 let od nastopa mandata župana je skrajni
rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novo izvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan
dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
30. člen |
Župan predstavlja in zastopa občino. |
Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge
osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in
drugih odločitev občinskega sveta, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave,
določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
pooblašča tajnika občine za te naloge, |
– imenuje in razrešuje tajnika občine,
predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, |
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in
ta statut. |
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
31. člen |
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine,
če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da
o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se
splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za
oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta,
če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo,
ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na
področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite
občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo
oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo
izdelati načrte zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne
ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se
občinski svet ne more sestati, |
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo
ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev
državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter
materialno dolžnost. |
|
33. člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem
obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne
more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te
mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko
sestane. |
|
34. člen |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina
podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi,
da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal
funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju
mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter
opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove
odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče
naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju
funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
|
35. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot
podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši
član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta
tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu,
lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna
telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih
zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
Županu in podžupanu preneha mandat: |
– če izgubi volilno pravico, |
– če postane trajno nezmožen za opravljanje
funkcije, |
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno
kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, |
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati
dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne
preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali
podžupana, |
– če odstopi, |
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. |
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet
na predlog župana razreši. |
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora,
je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve. |
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in
tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski
svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo
prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana
oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je
dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog
ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. |
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji,
na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet
predsedniku občinske volilne komisije.Če županu preneha mandat več kot
šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna
komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz
prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi
mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če
podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
se upoštevajo določbe zakona. |
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po
drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora
javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem
občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe
sredstev občinskega proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti
ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov,
občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega
odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani
občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine
(krajevnih skupnosti), tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem
razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je
nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora
se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
40. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju
skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
večina članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe
predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in
vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila,
priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
41. člen |
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki
obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih
računov finančnih načrtov ožjih delov občine krajevnih skupnosti, javnih
zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in
finančnih načrtov ožjih delov občine krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor
razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program
lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani
nadzorni odbor občinski svet in župana. |
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni
odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski
svet ali župan. |
|
42. člen |
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog
predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s
sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja
nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z
odgovornimi osebami). |
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane
osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo
naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni
dati. |
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega
odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba,
odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter
morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme
nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15
dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor.
Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15 dneh. Dokončno poročilo
pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi Računskemu sodišču Republike Slovenije. |
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od
dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče
Republike Slovenije. |
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja
utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila
prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati
pristojnemu organu pregona. |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja,
priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
43. člen |
Predsednik nadzornega odbora izloči člana
nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni
zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora
vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine,
na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči
predsednik nadzornega odbora. |
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči
nadzorni odbor. |
|
44. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o
svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega
odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti
nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z
akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev
ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto
fizičnih in pravnih oseb. |
|
45. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo
nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko
opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo
v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
46. člen |
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi
nadzorni odbor s poslovnikom. |
|
5. Občinska uprava |
|
47. člen |
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske
uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov
občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana s
splošnim aktom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa
neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. |
Kadar je v občini ustanovljenih več organov
občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim
vodenjem predstojnike ter organov, katere imenuje in razrešuje župan. |
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave
odloča župan. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
določi župan. |
|
48. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z
drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov
skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave
se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog
županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
49. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča
na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske
uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če zakon ne določa drugače. |
|
50. člen |
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine
izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o
upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno. |
|
51. člen |
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v
skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
52. člen |
O upravnih stvareh iz občinske izvirne
pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in
opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem
postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi
stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima
srednjo strokovno izobrazbo. |
|
53. člen |
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne
pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je
dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah
iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
54. člen |
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave
ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru
izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je
predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča
občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
55. člen |
Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred
sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in
ožje dele občine. |
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo
zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. |
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v
katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami
ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. |
|
7. Drugi organi občine |
|
56. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo
organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki
urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan
oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov posameznega organa. |
|
57. člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite
občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in
drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za
svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. Ožji deli občine |
|
58. člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb
občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine
ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Brezovica, Krajevna
skupnost Vnanje Gorice, Krajevna skupnost Notranje Gorice-Plešivica,
Krajevna skupnost Podpeč-Preserje, Krajevna skupnost Rakitna. |
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti,
njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov
ožjega dela občine ali 10 odstotkov volilcev s tega območja po postopku
in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni
njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi z
referendumom, ki ga za določeno območje razpiše občinski svet. |
|
59. člen |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju
javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi
razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem
območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij
v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad
opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno
vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij
lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč
komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja
(ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri
tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev
(prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje
hitrosti ipd.), |
– predlagajo programe javnih del, |
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih
razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo
območje njihove skupnosti, |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu
občine, |
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti
kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih
proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva
okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih
in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem
obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri drugih nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za
opravljanje njihovih nalog. |
|
60. člen |
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz
pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. |
Krajevne skupnosti Občine Brezovica praviloma
samostojno: |
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo
pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni
drugače določeno, |
– skrbijo za pluženje in odvoz snega, |
– skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
– skrbijo za vaške vodovode, |
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v
zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, |
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s
premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, |
– izdelujejo načrte zaščite in reševanja na
podlagi predpisov in potreb občine, |
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru
celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene
dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina. |
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti
opredelijo z odlokom. |
|
61. člen |
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v
okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. |
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem
prometu v svojem imenu in za svoj račun. |
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z
vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina
odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti.
Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti, katerih vrednost
presega 100.000 tolarjev, so veljavni le ob pisnem soglasju župana,
vendar se ne smejo drobiti na manjše zneske, da bi se s tem izognili
soglasju župana. |
|
62. člen |
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo
krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način
izvolitve članov sveta določa zakon. |
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
Število članov sveta določi občinski svet z
odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne
skupnosti. |
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in
konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo
župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v
občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno
prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi
za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
Funkcija člana sveta je častna. |
|
63. člen |
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan
najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in
predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter
opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Pravni
posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega
sveta, katerih vrednost presega 100.000 tolarjev, so veljavni le ob
pisnem soglasju župana. |
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih
določi predsednik. |
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov
navzočih članov. |
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta
krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti
najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan
ali najmanj polovica članov sveta. |
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
64. člen |
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v
skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki
se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in
drugih splošnih aktov občine, |
– daje mnenja občinskemu svetu, k načrtovani
izgradnji infrastrukture, prodaji nepremičnine, ki jih uporablja
krajevna skupnost ipd., |
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti
in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta
krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so
pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo,
razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo
posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic
in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta,
s katerimi je urejen zbor občanov. |
Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in
razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko
da nanje soglasje občinski svet. |
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan
in občinska uprava. |
|
65. člen |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in
nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan
oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ. |
|
66. člen |
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga
sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti
se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s
premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji
preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti
na občino. |
|
67. člen |
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz
občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih
oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od
premoženja ožjega dela občine. |
Kriteriji in merila za financiranje nalog in
delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo
biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto
oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne
načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga,
sprejme na predlog župana občinski svet. |
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih
skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne
skupnosti je odgovoren predsednik sveta. |
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje žiro račune.
Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda župan. |
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih
skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje
javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. |
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne
skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
|
68. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega
odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora
občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše
predčasne volitve: |
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem
statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine. |
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s
sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz
občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. |
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine
krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v
skladu s tem statutom. |
|
V. Neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini |
|
69. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri
odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
70. člen |
Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem
in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev
ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volilvcev v skladu z
zakonom, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z
pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v
prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč
odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter
odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom
ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet
ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja
zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
71. člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno
ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na
pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni
skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora
vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava.
Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli.
Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov
stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom
zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev.
Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu
volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
72. člen |
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za
katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog
dnevnega reda. |
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
73. člen |
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni
podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva
zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5
odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik
občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo
za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
74. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih,
ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet,
razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s
katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge
dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega
odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega
sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum, če to
zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon
ali statut občine. |
|
75. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan
ali član občinskega sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega
akta občine. |
Najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je
dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan
zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma
do odločitve na referendumu. |
|
76. člen |
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na
katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo
izida referenduma. |
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju
volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
77. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora
vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora
vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet
ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih
volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje
osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži
županu. |
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v
skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s
statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in
ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega
ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
78. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis
referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. |
Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma,
in rok za zbiranje podpisov. O načinu dajanja odloči župan s sklepom. Z
istim sklepom določi obrazec seznama. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim
organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ,
pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise
volilcev na seznamu. |
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma
vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno
število volivcev. |
|
79. člen |
Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis
referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45
dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet
vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki
je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
15 dni pred dnem glasovanja objavi občinska
volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
80. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani,
ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo
glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
81. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki
vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu
volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih
vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje
občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je
v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
82. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali
za njen del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z
določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne
zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
83. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v
skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če
je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine,
za katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
84. člen |
Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko
zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz
prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe
zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu
občine. |
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega
akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v 3 mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
85. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo
se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. Občinske javne službe |
|
86. člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih
sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih
podjetij, |
– z dajanjem koncesij, |
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb
zasebnega prava. |
|
87. člen |
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina
javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
88. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj
z drugimi občinami. |
|
89. člen |
Na področju gospodarskih javnih služb občina
ustanovi javne službe za: |
– oskrbo s pitno vodo, |
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje
ostankov komunalnih odpadkov, |
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti, površin za ceste in
zelenih površin, |
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih
naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči , |
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
|
90. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo
tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene
pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih,
socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
91. člen |
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom
ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
92. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko
javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami. |
|
93. člen |
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo
njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
94. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih
služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VII. Premoženje in financiranje občine |
|
95. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in
premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja
občine sprejme občinski svet. |
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega
premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena
finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v
lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z
zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in
premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
96. člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov,
davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
97. člen |
Prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. |
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in
odhodkov ter izkaz dolgov in izkaz terjatev. |
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo
načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi
dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim
premoženjem in načrtovani odhodki. |
V izkazu dolgov in izkazu terjatev se izkaže
odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in
odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. |
|
98. člen |
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za
namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati
obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za
posamezne namene. |
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so
izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo
sredstev. |
Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v
proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega
sveta. |
|
99. člen |
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan
je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
100. člen |
Proračun občine je odlok občine, v katerem so
predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine
za eno leto. |
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. |
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je
občinski organ in ožji deli občine. |
Posredni uporabnik občinskega proračuna je
občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi
uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju:
uporabnik). |
|
101. člen |
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in
odhodkov ter izkaz dolgov in izkaz terjatev. |
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg
zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z
izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju
proračuna za posamezno leto. |
|
102. člen |
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej
prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa
so zlasti: |
– prihodki od dohodnine, |
– davek na dediščine in darila, |
– davek na dobitke od iger na srečo, |
– davek od prometa nepremičnin, |
– upravne takse, |
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov
zunaj igralnic, |
– davek od premoženja, |
– finančne izravnave, |
– nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, |
– krajevne turistične takse, |
– komunalne takse, |
– pristojbine, |
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča ali gozda, |
– odškodnina in nadomestila za degradacijo
prostora in onesnaževanje okolja, |
– prihodki uprave in |
– prihodki določeni z drugimi predpisi. |
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini
določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. |
|
103. člen |
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej
prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to
pa so zlasti prihodki od: |
– obresti na depozite, |
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore, |
– prodaje nepremičnega premoženja, |
– prodaje premičnega premoženja, |
– drugega premoženja, |
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih
pisem, |
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, |
– komunalnih prispevkov, |
– samoprispevka, |
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in
obveznosti na lokalni ravni, |
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb
v režiji, |
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine, |
– ožjih delov občine, |
– dotacije, darila in pomoči, |
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali
skladov in |
– drugi prihodki. |
|
104. člen |
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo
načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna,
investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
105. člen |
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom
leta, na katerega se nanaša. |
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na
katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto. |
V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
O izvajanju proračuna občine za začasno
financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike
župan s sklepom. |
|
106. člen |
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih
obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da
proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje
posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih
zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali
prerazporedi proračunska sredstva. |
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti
občinski svet. |
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan
predlagati rebalans proračuna. |
|
107. člen |
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali
odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
108. člen |
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma
pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O
povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom
ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena
sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge
uporabnike. |
|
109. člen |
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov
proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za
začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame
posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano
do konca proračunskega leta. |
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila
iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
|
110. člen |
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del
skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se
določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. |
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec,
vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. |
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo
rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov
in odhodkov za zadnje leto. |
|
111. člen |
Rezerva se uporablja: |
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč
prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so:
suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v
skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski
škodljivci; |
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar
prihodki pritekajo neenakomerno; |
– za kritje proračunskega primanjkljaja. |
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee
prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja,
sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. |
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka
tega člena odloča župan. |
|
112. člen |
Po preteku leta, za katero je bil sprejet
proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo
leto. |
V zaključnem računu proračuna se izkažejo
predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter
predvidena in dosežena izvršitev izkaza dolgov in izkaza terjatev ter
sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom
proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za
katerega sprejme zaključni račun. |
Zaključni račun za preteklo leto se predloži
občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. |
|
113. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije,
ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
114. člen |
Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. |
O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o
dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa
zakon. |
|
115. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska
služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih
opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri
specializirani organizaciji. |
|
116. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih
del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. Splošni in posamični akti občine |
|
1. Splošni akti občine |
|
117. člen |
Splošni akti občine so statut, poslovnik
občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi
prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski
svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja
poslovnik občinskega sveta. |
|
118. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga
sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je
predpisan za sprejem odloka. |
|
119. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z
dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način
dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta. |
|
120. člen |
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz
svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
121. člen |
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo
splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
122. člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe
statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
123. člen |
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način
dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
124. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo
biti objavljeni v uradnem glasilu – Uradni list RS in Naš časopis in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti občine |
|
125. člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča
občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
126. člen |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo
organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih
organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. Varstvo občine v razmerju do države in
širših lokalnih skupnosti |
|
127. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za
presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega
v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi
pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene
pravice. |
|
128. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred
ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina
posega v njeno pristojnost. |
|
129. člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
130. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek
kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh
postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi
občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
131. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega
sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
X. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave |
|
132. člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje
zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne
pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci
občinske uprave. |
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku
lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje
nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh
delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz
državne pristojnosti. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
XI. Prehodne in končne določbe |
|
133. člen |
Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov
občine do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela občine s
svojim aktom. |
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi
občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. |
|
134. člen |
Do sprejema novih splošnih aktov občine se v
občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine
Brezovica. |
|
135. člen |
S sprejetjem tega statuta preneha veljati statut
Občine Brezovica, ki ga je sprejel občinski svet 20. 4. 1995. |
|
136. člen |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu RS. |
|
Št. 10/99 |
Brezovica, dne 9. aprila 1999. |
|
|
Občina Brezovica |
|
Drago Stanovnik,
župan |
|