Lex localis

Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice

Uradni list Republike Slovenije, št. 40/2014

Datum sprejema:	08.05.2014
Datum objave:	03.06.2014
Datum začetka veljavnosti:	04.06.2014

New Page 2

Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 90/12), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 odl. US, 51/10, 84/10 Odl. US, 40/12 – ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 69/02, 28/03) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 29. seji dne 8. 5. 2014, sprejel

O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostnozgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Moravske Toplice s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice.

2. člen

Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.

Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:

– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;

– stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;

– parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);

– stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;

– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;

– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;

– naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve, skupaj s pripadajočimi zemljišči;

– kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.

– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.

3. člen

Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:

– identifikacijo spomenika;

– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;

– varstveni režim spomenika;

– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.

II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM

4. člen

Za kulturne spomenike lokalnega pomena (na območju Občine Moravske Toplice) se razglasijo naslednji spomeniki:

Arheološka najdišča

EŠD: 6775

Ime enote: Bogojina – Gomila Faluba

Lokacija: parc. št.: 545 in 546, k.o.Bogojina

Utemeljitev Na vrhu Trebeža v gozdu z ledinskim imenom

razglasitve: Faluba leži posamična neopredeljena

gomila, s premerom 20 metrov in višino 2,0

metra. V sredini na vrhu gomile so vidni

sledovi kopanja. Gomila na dominantni

vzpetini predstavlja pomemben prostorski

označevalec v kulturni krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 9861

Ime enote: Bogojina – Gomila Vretina

Lokacija: parc. št.: 1374, 1375, 1376, 1377, 1378

k.o. Bogojina

Utemeljitev Na blagem vzhodnem pobočju v gozdu, z

razglasitve: ledinskim imenom Vretina, leži

nepoškodovana gomila s premerom 35 metrov

in višino 2,0 metra. Gomila s svojo

pojavnostjo predstavlja pomemben

prostorski označevalec v kulturni krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6748

Ime enote: Bukovnica – Eneolitska naselbina

Lokacija: parc. št.: 1166, 1167, 1168, 1169, 1170,

1171, 1172, 1173, 1174, 1175, 1176, 1177,

1178, 1179, 1180, 1181, 1204, 1207, 1208,

1209, 1210, 1211, 1212, 1213, 1214, 1215,

1216, 1217, 1220, 1221, 1222, 1223/1,

1223/2, 1224/1, 1224/2, 1225, 1226, 1227,

1228, 1229, 1230, 1231, 1232, 1233,

1234/1, 1234/2, 1235, 1236, 1237, 1238,

1239, 1240, 1241, 1242, 1243, 1244, 1245,

1246, 1296, 1297, 1298, 1299, 1300, 1301,

1302, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308,

1309, 1310, 1311, 1312, 1313, 1314, 1315,

1316, 1317, 1318, 1319, 1320, 1321, 1322,

1323, 1324, 1325, 1326, 1327, 1328, 1329,

1330, 1331, 1332, 1333, 1334, 1335, 1336,

1337, 1338, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343,

1344, 1345, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350,

1351, 1352/1, 1352/2, 1353, 1354, 1355,

1356, 1357, 1358, 1359, 1750/1, 1851,

1852, 1853, 1854, 1855, 1856, 1857, 1858,

1859, 1860, 1879, 1880, 1881/1, 1881/2,

1882, 1883/1, 1883/2, 1884, 1885, 1886,

1887, 1888, 1889, 827/1, 834, 835, 838,

839/2, 842, 843/2, 846/2, 847/2, 848/2,

849, 850, 851/2, 853, 854, 862, 865,

866/2, 872, 873, 876/2, 877/1, 877/2, 878,

879/2, 882/2, 883, 884, 885/2, 889/2,

894/2, 895/2, 896, 897, 898, 899, 900,

901, 902/2, 911, 912, 913, 914, vse k.o.

Bukovnica.

Utemeljitev Na njivah in v gozdu zahodno ter južno od

razglasitve: vasi se nahajajo ostanki naselbine iz

bakrene dobe. Najdišče predstavlja

dragoceni vir podatkov o najzgodnejši

poselitvi Goričkega.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma. in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6747

Ime enote: Bukovnica – Gomilno grobišče Veščina

Lokacija: parc. št.: 1715, 1716, 1717, 1718, 1719,

1720, 1721, k.o.Bukovnica

Utemeljitev Na blagem vzhodnem pobočju v gozdu zahodno

razglasitve: od gozdarske koče, ležita dve gomili iz

neznanega časa. Prva je visoka 2,5 m, s

premerom 18 m, druga pa je visoka 0,5 m in

ima premer 10 m. V obeh so vidni sledovi

kopanja.

Gomile s svojo pojavnostjo predstavljajo

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1: 2500

EŠD: 6752

Ime enote: Filovci – Eneolitska naselbina

Lokacija: parc. št.: 6695, 6696, 6697, 6700, 6702,

6703, 6706, 6709, 6710, k.o. Filovci

Utemeljitev Na rahlo vzvišenem platoju, jugovzhodno od

razglasitve: vasi in zahodno od ceste Filovci–Renkovci,

na njivah z ledinskim imenom Male čistine,

se nahajajo ostanki naselbine iz bakrene

dobe.

Najdišče predstavlja dragoceni vir

podatkov o najzgodnejši poselitvi

nižinskega dela Prekmurja.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6776

Ime enote: Filovci – Gomila Ciganšček

Lokacija: parc. št.: 11, k.o.Filovci

Utemeljitev Severno od vasi, v gozdu z ledinskim

razglasitve: imenom Ciganšček, se tik južno ob gozdi

cesti nahaja še neraziskana in

nepoškodovana gomila s premerom 15 m in

višino 1,5 m.

Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 14271

Ime enote: Filovci – Gomilno grobišče

Lokacija: parc. št.: 6392, 6394, 6395, 6397/1,

6397/2, k.o.Filovci

Utemeljitev Jugovzhodno od vasi, vzhodno od ceste

razglasitve: Filovci – Renkovci, sredi njiv z ledinskim

imenom Ratilje, se nahajata dve

nepoškodovani gomili, poraščeni z drevjem

in grmovjem. Obe gomili imata premer 18 m

in višino 1 m.

Gomili s svojo pojavnostjo predstavljata

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 14259

Ime enote: Filovci – Rimska naselbina

Lokacija: parc. št.: 6177, 6178, 6181, 6882, 6883,

6884, 6885, 6186, k.o.Filovci.

Utemeljitev Na blagem južnem pobočju zahodno ob potoku

razglasitve: Gjonder don, severno ob cesti Murska

Sobota–Lendava, se nahajajo ostanki

rimskodobne naselbine.

Naselbina je pomembna za razumevanje

rimskodobne poselitve nižinskega dela

Prekmurja.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6755

Ime enote: Ivanci – Arheološko najdišče Ižišče

Lokacija: parc. št.: 630, 631, 632, 633, 634, 635,

636, 637/1, 637/2, 638, 639, 640, 641,

642,643, 644, 645, 646, 647, 648, 649,

650, 651, 652, 653, 654, 655, 656, 657,

659, 660, 661, 662, 663/1, 663/2, 664,

665, 666, 667, 668, 669, 670, 671/1,

671/2, 672, 673, 674, 675, 676, 677, 678,

679, 680, 681, 682, 683, 684, 685, 686,

687, 688, 689, 690, 691, 692, 693, 694,

695, 696, 697, 698, 699, 700, 701, 702,

703, 704, 705, 706, 707, 708, 709, 710,

711, 712, k.o. Ivanci

Utemeljitev Na njivah z ledinskim imenom Ižišče,

razglasitve: severno od vasi, so ostanki rimskih stavb.

Naselbina je pomembna za razumevanje

rimskodobne poselitve nižinskega dela

Prekmurja.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 9862

Ime enote: Kančevci – Gomilno grobišče Bedenik

Lokacija: parc. št.: 2129, osrednji del 2139, 2179,

vzhodni del 2180, 2231, 2232, k.o.

Kančevci.

Utemeljitev V gozdu vzhodno od zaselka Bedenik, južno

razglasitve: od Radkovskega potoka, je šest gomil v

dveh skupinah. V prvi skupini, v južnem

delu parc. št. 2232, k.o. Kančevci, so

štiri gomile, premera od 10,5 do 12,5

metra in višine od 2 do 4 metrov. V drugi

skupini, ok. 300 m proti severovzhodu, pa

sta dve gomili, premera 17 in 11 metrov

ter višine 2 metra.

Grobišče s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6756

Ime enote: Kančevci – Gomilno grobišče

Lokacija: parc. št.: 348, 349, 350, 351, 352, 353,

354, 368, 369, 370, 371, k.o.Kančevci.

Utemeljitev Na vzhodnem pobočju Male gošče, na območju

razglasitve: z ledinskim imenom „Pri Močvarskih

giščaj“, se nahajata dve delno poškodovani

gomili, premera 19 in 10 metrov ter višine

3 in 1,5 metra.

Gomili s svojo pojavnostjo predstavljata

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1: 2500

EŠD: 6758

Ime enote: Mlajtinci – Eneolitska naselbina

Lokacija: parc. št.: 1197, 1198/1, 1198/2, 1198/3,

1198/4, 1198/5, severni del 1198/6, k.o.

Mlajtinci

Utemeljitev Južno od vasi na levem bregu potoka

razglasitve: Ledava, na kmetijskih površinah z

ledinskim imenom Budina, so bili najdeni

naselbinski ostanki iz bakrene dobe.

Najdišče predstavlja dragoceni vir

podatkov o najzgodnejši poselitvi

nižinskega dela Prekmurja.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 16793

Ime enote: Motvarjevci – Gomila

Lokacija: parc. št.: 1776, 1777, 1778, 1779/1,

1779/2, 1780, 1781, 1782, 1783, k.o.

Motvarjevci.

Utemeljitev Na blagem severovzhodnem pobočju gozda z

razglasitve: ledinskim imenom Arkos se nahaja še

neraziskana, vendar močno poškodovana

gomila premera 16,5 in višine 1,6 metra.

Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6759

Ime enote: Motvarjevci – Gomilno grobišče Arkos

Lokacija: parc. št.: 1823, 1824, 1825, 1826, 1827,

1828, 1829, 1830, 1831/1, 1831/2, 1832,

1833, 1834/1, 1834/2, 1835, 1836, 1837,

1877, 1878, 1879, k.o. Motvarjevci.

Utemeljitev Na blagem severnem pobočju gozda z

razglasitve: ledinskim imenom Arkos se nahaja 9 gomil,

premera 8 do 16,5 m in višine 1 do 2,5 m.

Vse gomile kažejo znake prekopavanja.

Grobišče s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 9747

Ime enote: Motvarjevci – Gomilno grobišče I

Lokacija: parc. št.: 1717, 1718, 1719, 1720, 1721,

1722/1, 1722/2, 1722/3 k.o. Motvarjevci.

Utemeljitev Na blagem vzhodnem pobočju gozda z

razglasitve: ledinskim imenom Arkos, pod vrhom Csutak

hegy, se nahaja 6 delno poškodovanih

gomil, premera 6,5 do 13,5 m in višine 0,6

do 1,6 m.

Grobišče s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6764

Ime enote: Sebeborci – Gomilno grobišče Gomilice

Lokacija: Parc. št.: 1990/1, 1990/2, 1991, k.o.

Sebeborci

Utemeljitev Zahodno od vasi, v gozdu z ledinskim

razglasitve: imenom Gomilice se nahaja grobišče s

štirimi nepoškodovanimi gomilami, premera

13 do 16 m in višine 2 do 3 m.

Grobišče s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 16796

Ime enote: Selo – Gomila Dolič

Lokacija: parc. št.: 2498 in severni del 2499/2,

k.o. Selo

Utemeljitev Jugozahodno od romanske rotunde, južno od

razglasitve: Kobiljanskega potoka, se nahaja delno

poškodovana, še neraziskana gomila,

premera 30 m in višine 4 m.

Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6769

Ime enote: Selo – Gomilno grobišče

Lokacija: parc. št.: 1977, k.o. Selo

Utemeljitev Na zahodnem gozdnem pobočju med Selom in

razglasitve: Čikečko vasjo se nahajata dve gomili,

premera 12 in 13 m ter višine 1,5 in 1,8

m. V obeh so vidni sledovi kopanja.

Gomili s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 9749

Ime enote: Selo – Gomilno grobišče Žibe

Lokacija: parc. št.: 1994, 2007, 2028, 2029, 2030,

osrednji del 2031, 2032, 2033, 2034, 2035,

2036, 2037, k.o. Selo

Utemeljitev Vzhodno od vasi, v gozdu z ledinskim

razglasitve: imenom Žibe, se nahaja grobišče, ki ga

sestavlja pet v celoti ohranjenih gomil, s

premeri 15 m in višinami 2 do 3 metre.

Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja

Merilo: M = 1: 2500

EŠD: 6787

Ime enote: Selo – Rimska cesta

Lokacija: Trasa poteka preko parc. št.: 176, 185/2,

187, 188, 190, 191, 195, 196l, 197, 199,

k.o. Selo

Utemeljitev Zahodno od romanske rotunde je na njivah

razglasitve: opazen do 6 metrov širok pas gramoza,

ostanki rimske ceste.

Trasa ceste pomembna za razumevanje

preteklih komunikacijskih poti skozi

Goričko.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 9748

Ime enote: Selo – Zgodnjesrednjeveško gradišče

Lokacija: vzhodni del parc. št. 210, 216/1, 217,

218, 219, 220, zahodni del parc. št. 226,

južni del parc. št. 227, k.o. Selo

Utemeljitev Na platoju, severovzhodno od romanske

razglasitve: rotunde, se nahaja gradišče, obdano z

umetno izkopanim obrambnim jarkom. Pri

arheološkem testnem sondiranju so bile

odkrite kulturne plasti z odlomki

zgodnjesrednjeveške in poznejše

srednjeveške lončenine ter kosi opeke.

Gradišče je edino znano

zgodnjesrednjeveško gradišče v širšem

prostoru. Pomembno je za razumevanje

kontinuitete srednjeveške poselitve

Prekmurja.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6783

Ime enote: Središče – Gomila

Lokacija: jugovzhodni del 922, jugovzhodni del 923,

jugovzhodni del 926, jugovzhodni del 928,

k.o. Središče

Utemeljitev Na travniku severno od ceste proti

razglasitve: Prosenjakovcem leži nepoškodovana gomila

premera 13 m in višine 2 m.

Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6768

Ime enote: Tešanovci – Gomilno grobišče

Lokacija: parc. št.: 673, 674, 675, 676, 677, 678,

k.o. Tešanovci

Utemeljitev Severno od vasi, vzhodno od ceste v

razglasitve: Nemškem gozdu, se nahajata dve gomili,

premera 17 in 10 metrov ter višine 1,5 in

2 m.

Gomili s svojo pojavnostjo predstavlja

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6766

Ime enote: Tešanovci – Rimsko gomilno grobišče

Lokacija: parc. št.: 1322, 1323, 1324, 1325, 1326,

1327 vse, k.o. Tešanovci

Utemeljitev Južno od vasi, v Paverskem gozdu, se

razglasitve: nahaja gomilno grobišče s 6-delno

prekopanimi gomilami, s premeri od 10,5 do

14 m in višinami 0,8 do 2 m.

Gomile s svojo pojavnostjo predstavljajo

pomemben prostorski označevalec v kulturni

krajini.

Opis varstvenega Varstveni režim določa:

režima: – varovanje arheoloških ostalin v

zemljiščih in v prostoru kot vira

človekove preteklosti in kot sredstva za

arheološko, zgodovinsko in znanstveno

proučevanje;

– ohranjanje zemljišča v obstoječem

stanju, pri čemer je potrebno preprečiti

zaraščanje;

– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali

drugačnega poseganja v teren;

– prepoved izkopavanja panjev in skal;

– prepoved vpeljave novih poljedelskih

kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v

zemljo ali spreminjale konfiguracijo

terena;

– čim bolj omejeno uporabo kemičnih

sredstev za gnojenje in zatiranje

škodljivcev;

– prepovedano je nepooblaščenim osebam

uporabljati iskalce kovin in pobirati

arheološke najdbe;

– v zemljišča se posega le izjemoma, in

sicer v procesu znanstvenega preučevanja

in/ali v primeru druge javne koristi, če

so izčrpane vse druge prostorske možnosti

umestitve objektov javnega interesa. V

takšnem primeru je potrebno zagotoviti

predhodne arheološke raziskave s

pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva

in njegovo obdelavo;

– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih

in za širši prostor kulturno izpovednih

ostalin, je le-te potrebno prezentirati

»in situ« in jih primerno vključiti v

okolje ter v turistično promocijo kraja.

Merilo: M = 1:2500

Stavbe

EŠD: 28584

Ime enote: Bogojina – Gregorcova klet

Lokacija: parc. št.: 2832, k.o. Bogojina

Utemeljitev Gregorcova klet stoji na vzhodnem pobočju

razglasitve: gričevnatega zaledja vasi Bogojina.

Pritlično stavbo podolžnega tlorisa

pokriva opečna dvokapnica, pod katero se

nizajo bivalni in gospodarski del. Streha

ima nad daljšo dvoriščno fasado podaljšan

napušč, ki ga podpirajo leseni stebri.

Klet stoji s krajšo stranico ob lokalni

cesti. Je v celoti lesena (kladna

konstrukcija), razen kletnega dela, ki je

opečne zidave. Ometana je z ilovico in

prebarvana z apnenim opleskom.

Podkletena je samo vzhodna polovica

stavbe. Ta del je opečne zidave. Zapira ga

preprosto oblikovan pravokoten leseni

portal z ohranjenimi dvokrilnimi lesenimi

vrati z okovjem. Nad vratno preklado je

manjša pravokotna odprtina za zračenje

kletnega prostora.

Gregorcova klet, grajena konec 19. v

začetku 20. stoletja, je primer stavbne

dediščine tega gričevnatega bogojinskega

zaledja.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki

režima: določa:

– varovanje etnoloških, arhitekturnih in

krajinskih vrednot v celoti, v njihovi

izvirnosti in neokrnjenosti,

– posebno varovanje zunanjosti objekta,

njegove gradbene substance, tlorisne

zasnove, notranje opreme in vplivnega

območja,

– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo

in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih

posegov,

– strokovno vzdrževanje in obnavljanje

vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu

ohranjanja originala,

– prepoved postavljanja nosilcev

infrastrukture in reklam.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 30

Ime enote: Bogojina – Cerkev Gospodovega vnebohoda

Lokacija: severni del parc. št. 2657, k.o. Bogojina

Utemeljitev Cerkev Gospodovega vnebohoda se dviga nad

razglasitve: naseljem Bogojina in s svojo arhitektur

EŠD: 21137

Ime enote: Ivanjševci – Vaški zvonik

Lokacija: parc. št.: 1836, k.o. Ivanjševci

Utemeljitev Tik ob razpotju poti stoji vaški zvonik z

razglasitve: letnico 1923 na zvoniku. Ozek lesen zvonik

odprte tramovne konstrukcije pokriva

čokata pločevinasta tri

EŠD: 22244

Ime enote: Vučja Gomila – Domačija Miškino

Ulica: Vučja Gomila

Hišna številka: 95

Lokacija: parc. št.: 1969/2, 1968, vzhodni del

1969/1, k.o. Vučja Gomila

Utemeljitev V enem od zaselkov v ravninskem delu

razglasitve: izjemno razložene goričke vasi Vučja

gomila, leži domačija Miškino. Ima obliko

zidane domačije v obliki črke »L«.

Stanovanjskemu delu pod isto streho

sledijo gospodarska poslopja. Celoten

kompleks prekriva dvokapnica s sivimi

eternitom s slikovito rdečo dekoracijo.

Stanovanjska hiša ima svojevrsten ohranjen

arkadni hodnik, ki se v nekoliko

skromnejši podobi nadaljuje v gospodarski

del. Hišo krasi zelo bogata fasadna

profilacija. Gospodarski del zaključuje

pročelje mogočnega skednja, ki uokvirjata

zidana in ometana stebra z letnico 1929.

Ves kompleks je zgradil mojster Levašič.

Domačija Miškino je primer večje še

ohranjene urejene domačije s konca 20-ih

let 20. stoletja z izjemnimi

arhitekturnimi detajli.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki

režima: določa:

– varovanje etnoloških, arhitekturnih in

krajinskih vrednot v celoti, v njihovi

izvirnosti in neokrnjenosti,

– posebno varovanje zunanjosti objektov,

njihovih gradbenih substanc, tlorisne

zasnove, notranje opreme in vplivnega

območja,

– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo

in gabarite stavb, razen vzdrževalnih

posegov,

– strokovno vzdrževanje in obnavljanje

vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu

ohranjanja originala,

– prepoved postavljanja nosilcev

infrastrukture in reklam.

Merilo: M = 1:2500

Stavbe s parki in vrtovi

EŠD: 24767

Ime enote: Prosenjakovci – Razvaline gradu Matzenau

Lokacija: parc. št.: 2879, 2881/3, 2886, severni del

2887, 2896, 2897, 2915, 2916, 2917, 2918,

2920, 2921, 2922, 2923, k.o. Prosenjakovci

Utemeljitev Grad stoji v parkovnem gozdu na rahlo

razglasitve: dvignjeni vzpetini vzhodno od ceste

Prosenjakovci–Kobilje.

Neoklasicistična enonadstropna razkošna

stavba naj bi bila zgrajena na začetku 19.

stoletja in je danes v razpadajočem stanju.

Neoklasicistične elemente, ki so še delno

ohranjeni in prepoznavni, predstavlja

zlasti pročelje z jonsko oblikovanimi

polstebri ob oknih. Nad balkonskimi

odprtinami sta sredi pročelja ohranjena

tudi dva grba. Omeniti velja še tri oglate

stebre pred vhodom.

V območju, ki obdaja osrednji objekt, raste

več obsežnih soliterjev, predvsem platane

(Platanus sp.) in bukve (Fagus sp.).

Vrtnoarhitekturna zasnova je oblikovana v

krajinskem slogu, nastala sočasno z

dvorcem. Del območja predstavlja tudi

ekstenzivni visokodebelni sadovnjak.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki

režima: določa:

– varovanje kulturnih, arhitekturnih in

ambientalnih vrednot v celoti, njihovi

izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje

vseh vedut na spomenik;

– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v

spomenik ohranjanju in varovanju

spomeniških lastnosti;

– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh

neokrnjenih prvin arhitekture po načelu

ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,

gabaritov, lege, materialov, opreme,

okrasja, poslikav;

– prepoved vseh posegov v zaščiteno

namembnost, tlorise, gabarite objekta,

razen vzdrževalnih posegov;

– omogočanje predstavitve celote in

posameznih zaščitenih elementov ter

dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža

varovanja spomenika in ne moti v njem

odvijajoče se dejavnosti;

– na spomenik je prepovedano postavljati

nosilce infrastrukture in reklam;

– pri kakršnihkoli posegih v tla objekta

ali teren ob njegovi zunanjščini, so

obvezne predhodne arheološke raziskave;

V območju vrtnoarhitekturne zasnove je

prepovedano:

– spreminjati vrtno arhitektonsko zasnovo

(oblika, struktura, velikost, poteze);

– posegati v funkcionalno zasnovo z

navezavo na stavbno dediščino oziroma

stavbe in površine, ki so pomembne za

delovanje celote;

– poškodovati ali spreminjati kulturne

sestavine (grajeni objekti, skulpture);

– posegati v pojavnost v širšem prostoru z

navezavo na okoliški prostor (postavljati

objektov trajnega ali začasnega značaja

(tudi manj zahtevnih);

– spreminjati okolico enote oziroma

posegati v varovano območje dediščine tako,

da bi bila ta prizadeta (npr. zapiranje

pogledov, obzidava, postavljanje

energetskih vodov, reklamnih in drugih

tabel);

– uničevati, odstranjevati ali premeščati

druge vrtno arhitekturne objekte, ki so

sestavni del oblikovne zasnove (skulpture,

portali);

– spreminjati ekološke pogoje (talne,

mikroklimatske), ki so potrebni za obstoj

in razvoj dreves in grmovja (npr.

zviševanje ali zniževanje talne vode,

odpiranje gozdnih sestojev, spreminjati

osončenosti dreves in grmov, odkopavanje

ali zasipavanje terena);

– graditi na oblikovani zeleni površini

stavbe, poti ali naprave, ki niso v skladu

z njenimi značilnostmi;

– napeljevati žične in druge energetske

vode čez oblikovano zeleno površino in

– onesnaževati tla in zrak ter odlagati

odpadke.

Merilo: 1:2500

Spominski objekti in kraji

EŠD: 6852

Ime enote: Bukovnica – Spomenik Jošku Talanyju -

Janezu

Lokacija: parc. št. 1900, k.o. Bukovnica

Utemeljitev Južno od vasi stoji ob cesti preprost

razglasitve: spomenik partizanu Joško Talany - Janezu,

ki je na tem mestu padel v spopadu z

madžarskimi fašisti 28. 2. 1945. Madžari so

truplo odpeljali v Dobrovnik in ga v besu

skrunili. Na kraju smrti stoji spominsko

obeležje odkrito 1980 leta. Spomenik Joška

Talanyja predstavlja eden zadnjih pomnikov

padlih partizanov v vojni na območju

Prekmurja.

Opis varstvenega Spomenik varujemo v njegovi avtentični

režima: pričevalnosti.

Merilo: 1:2500

Drugi objekti in naprave

EŠD: 9272

Ime enote: Berkovci – Časarov mlin

Lokacija: vzhodni del parc. št 1260, 1261, k. o.

Berkovci

Utemeljitev Na mestu kjer je prej stal manjši mlin, ob

razglasitve: Ratkovskem potoku, je leta 1930 zgrajen

sedanji Časarov mlin. Mlin je gnalo vodno

kolo, ki ga je leta 1946 nadomestila

francisova turbina in batni stroj na lesni

plin. V sklopu mlina je delovala tudi

oljarna. Je edini ohranjen mlin na

Radkovskem potoku in ter odprt za javnost.

Mlin je obnovljen in delujoč ter je v

celoti ohranil svojo podobo ter predstavlja

danes redko ohranjeno nepremično kulturno

dediščino ter iz bogate obrtne tradicije

tega območja.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki

režima: določa:

– varovanje kulturnozgodovinskih,

tehniških, arhitekturnih ter ambientalnih

vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in

neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na

spomenik;

– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v

spomenik, ohranjanju in varovanju

spomeniških lastnosti;

– v območju spomenika ni dovoljeno posegati

v prostor s postavljanjem objektov trajnega

in začasnega značaja, vključno z nadzemno

infrastrukturo ter nosilci reklam.

Merilo: 1:2500

EŠD: 22260

Ime enote: Bukovnica – Horvatova kovačnica

Ulica: Bukovnica

Hišna številka: 27

Lokacija: zahodni del parc. št.: 824/2, k.o.

Bukovnica

Utemeljitev Kovačnica, ki je delovala že v 19.

razglasitve: stoletju, je bila prestavljena na današnjo

lokacijo v sklop domačije v začetku 20.

stoletja. Gre za preprosto oblikovano

manjše gospodarsko poslopje enoceličnega

tlorisa. Je lesene kladne konstrukcije z

vhodnim nadstreškom. Prekriva ga opečna

dvokapnica. Ohranjeno je vso stavbno

pohištvo z okovjem vključno z vso prvotno

notranjo opremo. Edinstvena je ometana

zidana peč s kuriščem in mehom.

Horvatova kovačnica je edini še ohranjen

primer tovrstne stavbne dediščine, kjer se

je odvijala določena dejavnost, ne toliko

na obrtni ravni, kot v okviru delovanja

znotraj domačije.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki

režima: določa:

– varovanje etnoloških, arhitekturnih in

krajinskih vrednot v celoti, v njihovi

izvirnosti in neokrnjenosti,

– posebno varovanje zunanjosti objekta,

njegove gradbene substance, tlorisne

zasnove, notranje opreme in vplivnega

območja,

– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo

in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih

posegov,

– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh

neokrnjenih prvin spomenika po načelu

ohranjanja originala,

– prepoved postavljanja nosilcev

infrastrukture in reklam.

Merilo: M = 1:2500

EŠD: 6854

Ime enote: Kančevci – Nagrobnik Franca Ivanoczyja

Lokacija: osrednji del parc. št. 2149, k.o. Kančevci

Utemeljitev Na kančevskem pokopališču je arhitekt

razglasitve: Plečnik zasnoval nagrobnik dr. Francu

Ivanoczyju. Nagrobnik ima obliko odprtega

portala z napisom na prekladi: Dr. Franc

Ivanoczy 1857–1913 budil in branil je narod

svoj.

Franc Ivanoczy se je rodil leta 1857 v

Ivanovcih. Po končani osnovni šoli in

gimnaziji je študiral bogoslovje v

Budimpešti. Kasneje je postal redni

profesor dramatike v Szombathelyju.

Povezoval se je narodnimi buditelji,

razširjal Mohorjeve knjige in izdal prvi

koledar v prekmurskem narečju. V cerkvi in

šoli je bil neustrašen zagovornik svojega

maternega jezika, čeprav je cenil

madžarščino kot državni jezik in se je

posluževal celo v svoji obširni

avtobiografiji. Da bi dobilo ljudstvo

narodno zavedne duhovnike, je v oporoki

določil, da se iz obresti ustanove lahko

šola po en slovenski dijak. Kot umen

gospodar je 1911 v Tišini ustanovil

posojilnico in se trudil za regulacijo

Mure.

Spomenik predstavlja kvalitetno umetniško

delo pomembnega narodnega buditelja v

Prekmurju.

Opis varstvenega Spomenik varujemo v njegovi avtentični

režima: pričevalnosti.

Merilo: 1:2500

EŠD: 6855

Ime enote: Martjanci – Nagrobnik Jožefa Horvata

Lokacija: osrednji del parc. št. 512, k.o. Martjanci

Utemeljitev Na martjanskem pokopališču stoji spomenik

razglasitve: župniku Jožefu Horvatu, narodnem buditelju,

katerega načrte je izdelal arhitekt

Plečnik. Kamnito obeležje ima stebrasto

obliko in nišo s kelihom, izdelan je bil

leta 1933.

Nagrobnik je kvalitetno delo izvedeno po

načrtih arhitekta Plečnika, ki je s svojim

opusom v Prekmurju, v takrat občutljivem

času, to pokrajino tudi formalno skušal

priključil k matični domovini.

Opis varstvenega Spomenik varujemo v njegovi avtentični

režima: pričevalnosti.

Merilo: 1:2500

EŠD: 6856

Ime enote: Motvarjevci – Koča v Motvarjevskem gozdu

Lokacija: osrednji del parc. št. 3756, k. o.

Motvarjevci

Utemeljitev Lovska koča v Motvarjevskem gozdu je bila

razglasitve: zgrajena leta 1934. Takratni lastnik Janez

Vogler jo je le občasno uporabljal za svoje

lovske pohode. Z začetkom II. svetovne

vojne so kočo prenehali uporabljati, saj je

koča sredi gozda in je postala primerno

skrivališče in pribežališče partizanom

Prekmurske čete. Ko je prišlo do

sovražnikove obkolitve Prekmurske čete v

Voglerjevi lovski koči v začetku marca

1945, so se partizani brez izgub iz koče

uspeli prebiti. Ob 60. letnici zmage nad

fašizmom, je bila koča obnovljena. V koči

je spominska zbirka v čast prekmurskim

aktivistom OF ter borkam in borcem

Prekmurske čete, ki je v tej koči imela

svoje domovanje od 2. januarja do 5. marca

1945.

Koča predstavlja spomin na dogodke v II.

svetovni vojni ter je zaradi svoje skrivne

lege v gozdu med vojno odigrala pomembno

vlogo pri odporniškem gibanju.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki

režima: določa:

– varovanje zgodovinskih, kulturnih in

arhitekturnih vrednot v celoti, njihovi

izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje

vseh vedut na spomeniku,

– prepoved posegov spreminjanjem njegove

tlorisne vizualne podobe, razen

vzdrževalnih del.

Merilo: 1:2500

Naselja in njihovi deli

EŠD: 8086

Ime enote: Filovci – Zaselek Gaj

Lokacija: parc. št.: 1371, 1373, 1376, 1380, 1381,

1384, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391,

2271, 2272, 2273, 2274, 2275, 2276, 2277,

2278, 2279, 2280, 2281/1, 2281/2, 2282,

2283, 2284, 2285, 2286, 2287, 2289, 2290,

2291, 2292, 2293, 2294, 2295, 2297, zahodni

del 2299, 2301/1, 2301/2, 2302, zahodni del

2303, zahodni del 2304, 2305, 2381, 2382,

2386, 2387, 2388, 2389, 2391, 2392, 2394,

2397, 2399, 2401, 2402, 2403, 2404, 2405,

2406, 2407, 2416, 2424, 2427, 2428, 2436,

2438, 2440, 2441, 2442, 2444, 2446, 2447,

2450, 2451, 2453, 2454, 2455, 2456, 2457,

2458, 2459, 2460, 2462, 2463, 2464, 2465,

2466, 2470, 2472, 2473, 2474, 2475, 2476,

2477, 2480, 3403, 3404, 3405, 3414, 3415,

3416, 3417, 3418, 3420, 3421, 3422, 3423,

3424, 3425, 3426, 3427, 3428, 3429, 3430,

3431, 3432, 3433, 3434, 3435, 3437, 3438,

3439, 3440, 3442, 3443, 3444, 3445, 3447,

3448, 3449, 3454, 3455, 3456, 3457, 3458,

3459, 3460, 3461/1, 3461/2, 3462, 3463,

3464, 3465, 3466, 3467, 3468, 3469/1,

3469/2, 3470/1, 3470/2, 3471, 3472, 3473,

3474, zahodni del 3475, zahodni del 3481,

3483, 3485, zahodni del 3486, zahodni del

3487, zahodni del 3488, 3489, 3490, zahodni

del 3491, zahodni del 3492, zahodni del

3493, zahodni del 3495, zahodni del 3496,

3497, osrednji del 6066, k.o. Filovci

Utemeljitev Filovski Gaj predstavlja slemenski zaselek,

razglasitve: kjer stoji cel niz še ohranjenih vinskih

kleti s konca 18., začetka 19. stoletja.

Zaselek je ohranil prvotno parcelacijo,

svojevrsten raster komunikacij in značilno

vinogradniško stavbarstvo, ki se kaže v

gradbeni in tlorisni zasnovi najstarejših

kleti.

Tako prevladuje lesena kladna konstrukcija,

ometana z ilovico in prebeljena z apnom.

Slamnate strehe imajo obliko dvokapnice,

trikapnice ali štirikapnice.

Območje je kvaliteten primer naselja

vinskih kleti z ohranjenim stavbarstvom

filovskega vinogradniškega zaledja.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki

režima: določa:

– varovanje vseh primarnih elementov

arhitekturne in urbanistične ureditve kot:

gabarite, parcelacijo, tip in naklon

strešin, slamnato kritino, avtentično

gradbeno zasnovo stavb,

– izključno posege za obnovo in

valorizacijo spomeniških kvalitet naselja.

Merilo: M = 1:2500

5. člen

Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu.

Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Moravske Toplice.

III. OZNAČEVANJE SPOMENIKOV

6. člen

Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov.

IV. IZVAJANJE ZAŠČITE

7. člen

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

8. člen

Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

9. člen

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na posameznih parcelah, navedenih v aktu o razglasitvi.

V. NADZOR

10. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

11. člen

Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe 125. do 128. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.

VII. KONČNE DOLOČBE

12. člen

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave št. 8/91), v delu, ki se nanaša na nepremične kulturne ter zgodovinske spomenike na območju Občine Moravske Toplice, in Odlok o razglasitvi Donšove hiše v Noršincih 8 za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 135/03).

13. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 622-00001/2013-35

Moravske Toplice, dne 9. maja 2014

Župan
Občine Moravske Toplice
Alojz Glavač l.r.