Na podlagi 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/2007 - ZLS-UPB2, 27/08 – odl. US: Up-2925/07-15,
U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 – odl. US: U-I-427/06-9), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 ZVO-1-UPB1, 49/06, 66/06,
33/07, 57/08, 70/08 in 108/09), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08 in 76/08),
3., 4. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list
RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 35. člen
Pravilnika o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), 3. člena
Pravilnika o oskrbi
s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), 2. in 4. člena Odloka
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 60/2002, 102/2007 in
3/2009) ter 24. člena
Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske,
št. 9/04 in 25/06) je občinski svet Občine Šenčur na 29. seji, dne
09.06.2010 sprejel |
Odlok |
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šenčur |
|
I. Splošne določbe |
|
1.
člen |
(vsebina) |
|
Ta odlok ureja oskrbo s pitno vodo, način opravljanja
obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v
nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno
vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju
Občine Šenčur (v nadaljnjem besedilu: občina), tako, da določa: |
-
upravljanje vodovodov,
|
-
vodovodno omrežje, objekte in naprave,
|
-
opremljenost naselij z vodovodom, |
-
vire financiranja,
|
-
načrtovanje vodovoda,
|
-
oskrbovalne standarde javne službe,
|
-
prenos zasebnih vodovodov v last občine,
|
-
meritve in obračunavanje storitev javne službe oskrbe s pitno
vodo, |
-
evidence uporabnikov,
|
-
prekinitev dobave pitne vode,
|
-
nadzor in kazenske določbe,
|
-
prehodne in končne določbe.
|
|
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov
in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema
- (v nadaljevanju Tehnični pravilnik) o izvedbi in uporabi vodovoda na
območju občine Šenčur. |
|
2.
člen |
(namen) |
|
Namen tega odloka je:
|
- zagotavljanje oskrbe s pitno vodo z izvajanjem javne službe,
|
- uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo
in varstvo virov pitne vode, |
- zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov
financiranja in nadzora izvajanja javne službe. |
3. člen |
(pomen izrazov) |
|
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, |
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega
vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo, |
3.
djemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode
posameznega porabnika pitne vode, na posamezno odjemno mesto je lahko
priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami
stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi, |
4.
javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali
lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega
javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov, za javno
površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v
javnih parkih, |
5.
infrastruktura javne službe je infrastruktura za izvajanje javne
službe oskrbe s pitno vodo, |
6.
sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je
sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in
čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni
del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem,
hidravlično ločen od drugih vodovodov, |
7.
sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani
tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka
v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno
za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju, v
sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z
zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin,
gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura, priključki stavb na sekundarni vodovod
niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture, |
8.
primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so
namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do
sekundarnega vodovoda, gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega
vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura, |
9.
transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov
neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na
večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda, |
10.
lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno
vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe
ne izvajajo, |
11.
zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb
zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo, |
12.
javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih
vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov
in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju
storitev javne službe, |
13.
oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga
s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod, |
14.
hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s
katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov,
ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna
vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke, |
15.
interno vodovodno omrežje in naprave je tisto, ki je v lasti
uporabnika, |
16.
vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od
sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z
vsemi vgrajenimi elementi, |
17.
obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz
javnega vodovoda, |
18.
interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in
uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga
upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode, |
19.
cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz
omrežnine, vodarine, stroškov vodnih povračil in števnine, |
20.
omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture, ki je
namenjena oskrbi s pitno vodo ter se uporabnikom obračuna mesečno glede
na zmogljivost priključkov, določenih z velikostjo obračunskega
vodomera. |
21.
vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja GJS in se
obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode |
22.
vodna povračila se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s
predpisi, ki določajo vodna povračila |
23.
števnina je prispevek, ki se koristi za menjavo, servisiranje,
overjanje in posodabljanje obračunskih vodomerov, |
24.
upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki
ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila z pogodbo o
najemu infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe, v
nadaljevanju: Pogodba o najemu pravico upravljanja z objekti in opremo
vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo
prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno
vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom, |
25.
obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim
prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005,
določeno za širitev naselja, |
26.
predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja
urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz
prejšnje točke, |
27.
vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja
varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo, |
28.
obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno
dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi pravilnika, |
29.
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture, |
30.
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih
podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo
vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja
urejanje prostora. |
|
4.
člen |
(uporaba storitev javne službe) |
|
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno
vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo
ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter stavb ali
gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve
državnih in občinskih javnih služb. |
|
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo
nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo
nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
|
-
iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo, |
-
je namen rabe vode proizvodnja pijač,
|
-
se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna
sestavina proizvodov, |
-
se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč, |
-
se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
|
|
Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne
službe (v nadaljevanju: upravljavci) v obliki in na način, določen s
predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, s Pravilnikom o oskrbi s
pitno vodo v nadaljevanju: Pravilnik), Pogodbo o najemu javne
infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe (v nadaljevanju:
Pogodba o najemu) in tem odlokom. |
|
5.
člen |
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo) |
|
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe
na vseh poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se
oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10 m3 pitne vode na dan. |
|
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na
območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru
storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa
oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo,
manjšo od 10 m3 pitne vode na dan. |
|
6.
člen |
(način izvajanja javne službe) |
|
Občina zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja. |
|
Na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega
vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je
letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne
vode na dan, se izvajanje javne službe zagotavlja z dajanjem koncesij
osebam zasebnega prava. |
II. Upravljanje vodovodov |
|
7.
člen |
(določitev upravljavca vodovoda) |
|
Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami
javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s
pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni
del tega odloka kot priloga št. 1. |
|
S storitvami javne službe v javnem podjetju oskrbo s pitno
vodo izvaja upravljavec Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o.. |
|
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več
kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim
prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v
katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
|
|
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali
fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo
o upravljanju zasebnega vodovoda. |
|
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno
vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega
soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca
zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja
poselitvena območja. |
|
8.
člen |
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega
vodovoda) |
|
Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz
javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje). |
|
Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in
oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne
osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin. |
|
Vodno dovoljenje pridobi občina tudi za vodovod, ki je v
lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi
in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe. |
9.
člen |
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) |
|
Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi
prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno
dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno
vodo. |
|
Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih
zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na
lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe
navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo
s pitno vodo iz zasebnega vodovoda. |
|
Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v
lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe
s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe
pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda. |
|
Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni
vodovod šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja
gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za
varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno
dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina določila ali potrdila
upravljavca zasebnega vodovoda. |
|
Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod,
ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali
gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo v skladu
z drugim odstavkom 4. člena tega odloka ne šteje za storitev javne
službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta
pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja
svoje dejavnosti. |
|
Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena
ministrstvo izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi novega
priklopa stavbe na zasebni vodovod v skladu z določbami pravilnika
oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je
število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem
preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
presegla 10 m3 pitne vode na dan. |
|
V primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za
upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve
javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobi
status objektov in opreme javnega vodovoda. |
10.
člen |
(evidenca
upravljavcev in vodovodov) |
|
Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in
zasebnih vodovodov, ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu. |
|
Upravljavci vodovodov morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati
pristojnemu ministrstvu. |
Evidenca o vodovodih vsebuje podatke o: |
-
oskrbovalnemu območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev
s stalnim prebivališčem na oskrbovalnemu območju, |
-
tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda, |
-
vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod, |
-
pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj, |
-
rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim
odstavkom 4. člena tega pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev
javne službe, |
- letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno
vodo iz poročil o izvajanju javne službe. |
III. Vodovodno omrežje, objekti in naprave |
|
11.
člen |
(delitev vodovodnega sistema) |
|
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni
zasebni ali interni. |
|
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo
pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih
vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci. |
|
V primeru, ko se gradi ali je že izgrajen sekundarni
vodovod za dva ali več objektov po zasebnem zemljišču, je potrebno
upravljavcu zagotoviti služnost in vpis v zemljiško knjigo. V kolikor ni
pridobljena služnost, je ta vodovod internega značaja. |
|
Infrastruktura javne službe lokalnega pomena so: |
-
magistralno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo več
občinam ali regiji (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in
pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi), |
-
primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo eni občini
(zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode,
prečrpališča, vodohrani,vodovodi od vodnih virov do sekundarnega
omrežja), |
- sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod
za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali
drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in
naprave za dvig ali reduciranje tlaka), |
-
ostala oprema in naprave za upravljanje in nadzor. |
|
Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
|
-
primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki,
črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča,
vodohrani,vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja), |
- sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod
za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali
drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in
naprave za dvig ali reduciranje tlaka). |
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so: |
-
vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od
sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom in z
vsemi vgrajenimi elementi. |
12.
člen |
(izvajanje del na javnem vodovodu) |
|
Izvajalec del na javnem vodovodu je upravljavec javnega
vodovoda. |
|
V primeru izvajanja obnovitvenih del in novogradenj je
upravljavec dolžan izvajati upravljavski nadzor v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov, investitor ali izvajalec del pa mora kriti
nastale stroške. |
|
V primeru obnove in novogradnje na javnem vodovodu, so
priključki v cestnem telesu in prevezava na obstoječi vodovodni
priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.
|
|
Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru
izvaja ali izvaja nadzor upravljavec javnega vodovoda na stroške
uporabnika. |
|
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti: |
- če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki
povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo, |
-
če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
- v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela
javne infrastrukture, |
- če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom(test se opravlja
periodično – ob menjavi vodomerov), |
-
oz. najkasneje, ko doseže starost 50 let. |
|
Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno
zakonodajo. |
|
IV. Opremljenost naselij z vodovodom |
|
13.
člen |
(opremljenost naselij ) |
|
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim
prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno
z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število
prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je
letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne
vode na dan. |
|
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim
prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno
z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo: |
-
izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega
vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, |
-
upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo,
če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. |
|
Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega
člena je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali
izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju
varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih
omrežij. |
|
Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi
hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja
izvajalec javne službe. |
|
Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi
hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja
upravljavec zasebnega vodovoda. |
|
14.
člen |
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) |
|
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s
pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z
lastno oskrbo s pitno vodo. |
|
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se
ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
15.
člen |
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
|
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na
poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s
storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma
gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti
izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod. |
|
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na
poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s
storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi
oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s
pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
-
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega
vodovoda je večja od 200 m ali |
-
je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta
na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški. |
|
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij
opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in
gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod
zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve. |
|
16.
člen |
(priključitev stavb na javni vodovod) |
|
Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v
uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom
skladno z določbami pravilnika in tega odloka. |
|
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega
vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na
javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v
skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode. |
|
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju
upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod
nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik
stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in
gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno
dovoljenje. |
|
Uporabnik mora pred priključitvijo stavbe oz. gradbenega
inženirskega objekta na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca. |
17.
člen |
(priključek stavbe na javni vodovod) |
|
Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. |
|
Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest
tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s
skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje
obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih
dveh odjemnih mest. |
18.
člen |
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) |
|
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega
vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje
porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. |
|
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge
opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik
stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. |
|
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek
stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora
preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na
sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene
storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja
priključkov stavbe na sekundarni vodovod. |
|
Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o
stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh
priključkov. |
19.
člen |
(stalen ali začasen priključek) |
|
Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen. |
|
Sprememba dimenzije priključka se ne obravnava kot nov
priključek. |
|
Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v
skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom in pogoji soglasja
upravljavca. |
|
Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v 30
dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem, da je
uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal
vse obveznosti do občine in upravljavca. |
|
Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da
so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot to določa
Tehnični pravilnik. |
|
Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop
priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in
Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena
dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem
vodovodu. V primeru ponovnega priklopa je uporabnik dolžan pridobiti
soglasje v skladu z 22. členom tega odloka. |
20.
člen |
(lastna oskrba prebivalcev) |
|
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na
katerem v skladu z merili iz pravilnika in tega odloka priključitev na
javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki
lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda
izpolnjeni pogoji iz 7. in 9. člena tega odloka. |
|
V. Viri financiranja javne službe |
|
21.
člen |
(viri financiranja) |
|
Javna služba se financira iz:
|
- cene storitve javne službe,
|
- proračunskih sredstev občine,
|
- drugih virov.
|
VI. Načrtovanje vodovoda |
|
22.
člen |
(upravni postopki – javna pooblastila) |
|
Upravljavec opravlja na območju občine v okviru storitev
javne službe naslednje naloge: |
- izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
-
izdaja soglasja k projektnim rešitvam, |
-
izdaja soglasja za priključek. |
|
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz
prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo: |
|
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
|
-
idejno zasnovo, |
-
situacijo obstoječega stanja, |
-
situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki
se ali se bodo
nahajali na lokaciji, |
-
opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno
potrošnjo vode, |
-
strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
|
b) k vlogi za soglasje k projektnim rešitvam na projektno
dokumentacijo: |
- vodilno mapo |
- načrt strojne (vodovodne) napeljave |
- načrt zunanje ureditve |
- načrt s predmetom soglašanja |
- izkaz požarne varnosti |
|
c) za soglasje za priključitev stavbe ali inženirskega
objekta, ki je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja: |
- idejno zasnovo, |
- situacija obstoječega stanja |
- situacija z vrisanim objektom v merilu 1:1000
ali 1:500, |
- opis specifičnosti gradnje in namembnosti
objekta s predvideno potrošnjo vode, |
|
d) za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma
drugih inženirskih objektov: |
-
gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali
inženirskega objekta, |
-
projekt vodovodnega priključka,
|
-
projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o
pregledu interne inštalacije, |
-
pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno
soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek
oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
-
dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom,
ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, v
kolikor je to predpisano. |
|
e) za soglasje za začasni priključek, katero se lahko izda
za obdobje največ dveh let: |
-
situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:1000 ali 1:500, |
-
upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.)
|
-
opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja
priključka, |
-
projekt vodovodnega priključka,
|
-
pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno
soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek,
oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, ali vpisano služnostno
pravico, |
-
dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
|
-
soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi
vodi (po potrebi), preko katerih bo potekal vodovodni priključek. |
|
f) za soglasja za ukinitev priključka:
|
-
situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
-
potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi
namembnosti stavbe. |
|
g) za soglasje k spremembam:
|
- projekte in opise, ki se nanašajo na
spremembe. |
|
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja
točka d tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če
je bil objekt zgrajen pred letom 1967. |
|
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri
tehničnih pregledih objektov. |
|
23.
člen |
(določitev pogojev) |
|
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora
upravljavec določiti: |
-
minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja, |
-
pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom
novogradnje, |
-
traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na
javno omrežje, |
-
lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, |
-
dimenzijo vodomera in tip, |
-
tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z
vodovodom, |
-
pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa
vodovodnega priključka, |
-
posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju
podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem
pitne vode, |
-
posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode, |
-
ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. |
|
24.
člen |
(gradnja novega vodovoda) |
|
Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega
poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod
priključi na obratujoči javni vodovod. |
|
Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov
pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne
tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova
oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika
zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode za nov javni vodovod. |
|
Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči
javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih
virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje
zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova
nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred
zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
|
|
Če je za priključitev novega javnega vodovoda na
obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode,
ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred
zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode. |
|
Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri
izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je
podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja
predvidenega poselitvenega območja. |
|
25.
člen |
(prednostna raba vode iz vodovoda) |
|
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz
vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo
prednost pred rabo voda za druge namene. |
|
Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo
zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev
hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred
požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je
treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri
čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni
od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede
samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda. |
|
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na
objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost
oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz
vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno
vodo prednost pred rabo voda za druge namene. |
|
26.
člen |
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
|
Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo
zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se
povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri
čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga
javni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
|
Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz
katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva
poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se
za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje
in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in
življenje na oskrbovalnem območju. |
|
Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki
napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji
javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in predviden režim
obratovanja obeh javnih vodovodov v takih primerih. |
|
Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma nadomesti
rezervne vodne vire z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki
oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim
prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj
10 litrov pitne vode na dan. |
|
27.
člen |
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
|
Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje
vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za
zmanjševanje vodnih izgub. |
|
Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje
vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so
načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda,
in izdelati vodno bilanco. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih
izgub mora zagotoviti najmanjše vodne izgube. |
|
Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri
načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za
zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju
javnega vodovoda. |
|
Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora
upravljavec javnega vodovoda izgube vodnih količin zmanjšati do količin,
ki so podrobneje določene za posamezno skupino vodovodov v operativnem
programu. |
|
Če upravljavec javnega vodovoda načrtuje zaradi večje rabe
pitne vode gradnjo novih vodnih virov pitne vode ali povečanje
zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov pitne vode, mora skupaj z
izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne
presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega odstavka.
|
|
Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da je
upoštevanje zahtev iz tega člena razvidno iz poročila o vplivih na
okolje, ki je predložen pristojnemu upravnemu organu v postopku presoje
vplivov na okolje gradnje novega ali rekonstrukcije obratujočega vodnega
vira zaradi povečanja zmogljivosti črpanja. |
VII. Oskrbovalni standardi javne službe |
|
28.
člen |
(obseg storitev javne službe) |
|
V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega
vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
-
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi
pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih
služb, |
-
pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi
obračuna storitev javne službe, |
-
vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda, |
-
izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehničnih
izboljšav, |
-
izvedbo ali nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
|
-
vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod,
|
-
vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih
nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, |
-
vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preskuse, skladno z
veljavnim zakonom,
|
-
skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode,
|
-
izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v
javnem vodovodu, ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za
odpravo neskladnosti hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz
predpisa, ki ureja pitno vodo, |
-
monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
|
-
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za
rabo vode iz vodnih virov, |
-
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva
vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni
režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod
odvzema pitno vodo, |
-
razvoj vodovodnega sistema, ki obsega planiranje, načrtovanje in
projektiranje za novi in obstoječi vodovodni sistem v okviru razvojnih
programov in strategije občine, |
-
izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
|
-
občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov,
|
-
občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,
|
-
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
-
redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni
vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem
območju, |
-
vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom, razen vodenja katastra javnega
vodovoda, |
-
vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe v skladu s
Pravilnikom, |
-
za oskrbovalno območje izdelava programov oskrbe s pitno vodo v skladu
s Pravilnikom, |
-
za oskrbovano območje izdelava poročila o izvajanju javne službe v
skladu s Pravilnikom. |
|
Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške
upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno
vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje
vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno
vodo. |
|
Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti tako,
da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto. V skladu s
predpisi je dolžan hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter
drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje. |
|
29.
člen |
(obveznost uporabnikov) |
|
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
-
za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in
napravah pridobiti soglasje upravljavca, |
-
redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega
hidrantnega omrežja, |
-
zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi
poškodbami, |
-
upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih
pogojih, |
-
upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne
vodovodne inštalacije, |
-
skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na svojem vodovodnem
priključku, |
-
upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi
internega vodovodnega omrežja, |
-
obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku
stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove, |
-
obnoviti vodovodni priključek in poskrbeti za ustreznost vodomernega
mesta skladno z zahtevami upravljavca, tem odlokom in Tehničnim
pravilnikom, |
-
povrnitev škode povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena
zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih
povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto
vode v javnem vodovodu, |
-
pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem
in obračun vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po
poravnavi vseh zapadlih obveznosti, |
-
urejanje medsebojnih delitev stroškov,kadar imajo obračun preko
skupnega obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in
plačnika računov |
-
izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali
upravičene prekinitve dobave pitne vode; |
-
priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in
soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru
izgradnje vodovodnega priključka in prevzemu v upravljanje ob podpisani
pogodbi. |
30.
člen |
(obveznosti drugih izvajalcev) |
|
Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukcij ali gradnji
cest, ulic in drugih objektov morajo pred začetkom del pridobiti
soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo
vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. |
|
Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava,
telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, fekalna in meteorna
kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in
napravah zagotoviti skladnost s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom,
tako da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani.
|
|
V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena
morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu in so
odgovorni za povrnitev ostale škode, ki nastane zaradi njihovega
ravnanja ali opustitve. |
31.
člen |
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
|
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda
mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju
zagotoviti: |
-
oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v
skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, |
-
redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda, |
-
vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih
nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, |
-
nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod, |
-
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja
za rabo vode iz vodnih virov, |
-
obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki
ga organizira izvajalec javne službe, |
-
meritve količin dobavljene vode in obračun storitev. |
|
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih
pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
|
32.
člen |
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe) |
|
Izvajalec javne službe mora v zvezi z upravljanjem javnega
vodovoda voditi evidenco o: |
-
oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne
službe, |
-
naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje, |
-
stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode, |
-
stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno
vodo na podlagi storitev javne službe, |
-
javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma za
namakanje, |
-
objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, |
-
hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega
vodovoda, |
-
vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja, |
-
vodovarstvenih območjih vodnih virov iz prejšnje točke, |
-
stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so
oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso
priključene na javno kanalizacijo, |
-
stroških izvajanja storitev javne službe, |
-
letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi
opravljanja storitev javne službe |
-
priključkih stavb na sekundarni vodovod. |
|
Podatke o stavbah, ki niso priključene na javno
kanalizacijo, mora upravljavcu javnega vodovoda posredovati izvajalec
obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode, ki izvaja svoje storitve na območju javnega
vodovoda. |
|
Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o
evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti. |
|
33.
člen |
(vodenje evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
|
V okviru javne službe morajo upravljavci javnega vodovoda
za celotno območje občine, kjer zagotavljajo storitve javne službe, za
stavbe, ki so v skladu z določbami pravilnika oskrbovane |
s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, zagotoviti: |
-
vodenje evidenc zasebnih vodovodov, |
-
vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih
na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov, |
-
vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem
vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, |
-
vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih
vodovodov. |
|
Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca
javne službe podatke iz prejšnjega odstavka posredovati v zahtevani
obliki v roku 30 dni od prejema zahteve. |
|
Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo
zahteva upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih
vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda. |
|
Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o
evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti. |
|
34.
člen |
(kataster javnega vodovoda) |
|
Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v
okviru javne službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s
predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in
geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati. V skladu s Pravilnikom
se stroški krijejo iz proračunskih sredstev občine. |
|
V katastru javnega vodovoda, se vodijo podatki o objektih
in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda,
hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov in
priključkih na javni vodovod. |
|
Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se
evidentirajo v katastru javnega vodovoda spadajo: vodovodna cev,
vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, naprave za obdelavo pitne
vode, zajetje, objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika,
drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda. |
|
V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana
območja objektov javnega vodovoda. |
|
Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega
vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture. |
|
Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. Vodi se
v obliki elektronske baze podatkov. |
|
Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra
osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu
izkazanega upravičenega interesa. |
|
Skladno z določili zakona , ki ureja dostop do informacij
javnega značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse
informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon
določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega
značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu posredovati
brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je
izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
35.
člen |
(uporaba hidrantov) |
|
Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave
kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo
biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja,
obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu
javnega vodovoda v skladu s Pravilnikom zagotavlja občina iz
proračunskih sredstev. |
|
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za
druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega
soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti
upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
|
|
Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad
uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in
količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti
in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi
upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je
nastala na hidrantu po njegovi krivdi. |
|
V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma
uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in
reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano
tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne
vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto pogoje
odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v
posebnem soglasju. |
|
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s
soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se sklene dogovor (o
uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo) v katerem je določen
tudi način plačila. |
|
Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in
morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom.
Vzdržuje jih uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je
uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda in sicer o
vzroku uporabe, času uporabe, in porabljeni količini vode. |
36.
člen |
(varovanje obstoječe infrastrukture) |
|
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in
druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pred opravljanjem teh del
pridobiti predhodno soglasje upravljavca. |
|
Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda,
oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na
vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri
upravljavcu naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
|
|
V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan
nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter
upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale
poškodbe in stroške odtečene vode. |
|
Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati
objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu
ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. |
|
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s
soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi. |
|
Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da
se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi
niveleti terena. |
|
VIII. Prenos zasebnih vodovodov v last občine |
|
37.
člen |
(prenos novozgrajenih vodovodov) |
|
Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo
novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot
javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in
objektov dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last
občini. |
|
Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega
odstavka tega člena v upravljanje izvajalcu javne službe, mora biti
predložena naslednja dokumentacija: |
-
gradbeno dovoljenje, |
-
projekt izvedenih del, |
-
elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v
kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
-
zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov, |
-
meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja, |
-
poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja
in objektov ter pitne vode, |
-
zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, |
-
uporabno dovoljenje, |
-
garancijske izjave, |
-
vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi
računovodskimi standardi, |
-
overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja
in objektov javnega vodovoda. |
38.
člen |
(prenos zasebnih ali lokalnih vodovodov) |
|
Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod,
ipd.), ki ni last občine, se lahko prenese v lastništvo občine Šenčur z
medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter občino Šenčur. V pogodbi
se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti občine
Šenčur. |
|
Za prenos vodovodnega sistema v lasti občine Šenčur v
upravljanje morajo biti izpolnjeni praviloma naslednji pogoji: |
- vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo,
praviloma uporabno dovoljenje, razen, če je zgrajen pred letom 1967,
elaborat geodetskega posnetka in popis omrežja, objektov in naprav,
evidenco priključkov uporabnikov, |
- vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in
navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav, |
-
izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim
ovrednotenjem, |
-
izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja, |
-
sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in
razvoja vodovoda in zanj izdelan predračun ter zagotovljena sredstva za
potrebno sanacijo vodovoda, |
- izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki
upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda, |
- vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim
pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega
vodovodnega sistema, |
-
pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled
obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na
vodovodnem sistemu, |
-
urejene in pridobljene služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča,
na katerih se nahajajo objekti in naprave. |
|
Postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan
dokumentirano z zapisniki o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo,
evidence, knjigovodske podatke, listine o lastništvu, podatke o
terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve. |
|
Občina daje vodovodni sistem upravljavcu v najem v skladu
z določili pogodbe o najemu infrastrukture in izvajanju gospodarske
javne službe. |
|
Na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od
prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti
pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih
zahtevah za vodomere. |
|
|
IX. Meritve količin porabljene vode in obračunavanje storitev javne
službe oskrbe s pitno vodo |
|
39.
člen |
(elementi za obračun) |
|
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali
solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali
inženirskega objekta ali zemljišča na območju občine, priključenega na
javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s
pitno vodo. Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v
nasprotnem plačnika določi upravljavec. |
|
V primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt
ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob
tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec
dolžan z upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja cene
storitve oskrbe s pitno vodo. |
Elementi obračuna cene storitve oskrbe s pitno vodo so
števnina in drugi elementi v skladu s Pravilnikom o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva
okolja. |
40.
člen |
(števnina) |
|
Števnina je plačilo storitve, ki jo mesečno plačujejo
uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo
vodomerov. V števnino je vključeno tudi opremljanje vodomerov za
daljinsko odčitavanje. |
|
41.
člen |
(izračun števnine) |
|
Mesečni znesek za števnino (Š) se izračuna kot zmnožek
števila točk (C) nazivnega premera vgrajenega vodomera DN (mm) in
vrednosti točke (K). |
Enačba za izračun mesečnega zneska števnine: Š= C x K |
|
Število točk - C po vrstah vodomerov je
prikazano v tabeli: |
DN(mm) |
15 |
20 |
25 |
30 |
40 |
50 |
65 |
št. točk-C |
37 |
37 |
50 |
58 |
74 |
176 |
189 |
|
DN(mm) |
80 |
100 |
150 |
200 |
Komb.50 |
komb.80 |
komb.100 |
komb.150 |
št. točk- C |
206 |
228 |
401 |
509 |
588 |
639 |
716 |
1255 |
|
Vrednost točke – K je
0,0418 EUR. |
|
Vrednost točke za izračun števnine se tekoče enkrat lahko
letno uskladi z letno rastjo življenjskih potrebščin. |
42.
člen |
(poraba vode) |
|
Obračunski vodomer mora praviloma imeti vsak uporabnik.
Poraba vode (m3) je na obračunskem vodomeru registrirana kot porabljena
količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno
količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike stanja vodomera na
začetku in ob koncu obračunskega obdobja. |
|
43.
člen |
(uporaba vodomerov) |
|
Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega
priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto
vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije
za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Pri
novogradnjah in rekonstrukcijah mora biti vgrajen v jaških izven stavbe
ali inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu
vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom
priključitve na javni vodovod ne sme preseči 50 m. Velikost in mesto
vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije
za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. |
|
V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v
interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku
in upravniku služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za
nadzor skupne porabe. Če meritve po internih vodomerih služijo
razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno
overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. Prostor, v
katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin
večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim
delavcem upravljavca vodovoda. Interni vodomeri, ki so nameščeni za
obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov.
Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun
vode. |
|
Upravljavec lahko z uporabniki, upravnikom ali lastnikom
sklene pogodbo o delitvi stroškov v večstanovanjskih, poslovnih ali
proizvodnih objektih in mesečno obračuna stroške dela v zvezi z
delilnikom. |
|
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za
vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam
upravljavca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera. |
Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava
izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za
standardizacijo in meroslovje. |
|
Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti
za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme
izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost
delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali
popravljati vodomera niti odstraniti plombe. |
|
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti
vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške
kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec. |
|
44.
člen |
(določanje količin porabljene vode) |
|
Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se
meri v m3 po stanju odčitanem na obračunskem vodomeru. Upravljavec
mesečno zaračunava gospodinjstvom porabljeno vodo določeno na osnovi
povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko
obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob
menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera
opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno gospodinjstvo.
Upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom v gospodarstvu in
negospodarstvu ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah porabljeno
vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskemu vodomeru.
Upravljavec lahko določi tudi drugače. |
|
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega
priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki določiti z
medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje
račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu. Interna
delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni
dolžnost upravljavca. |
|
Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno
dejavnost si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, v kolikor so za
to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni,
mora pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka tega člena ugotoviti in
upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov. |
|
Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik
pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. |
|
V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je
vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas
od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode
obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.
Uporabnik mora okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v
nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode. |
|
Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez
vodomera, se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih
dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna
porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka
oziroma najmanj za obdobje enega leta. |
|
Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme
odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem
vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini
predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3. |
|
45.
člen |
(uporabniki,ki nimajo
vodomera) |
|
V primeru, ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni
sistem (zasebni, vaški vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na
katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in
omogočiti upravljavcu, da v 6 mesecih od prevzema na stroške uporabnikov
vgradi obračunski vodomer. Dokler priključek ni opremljen z vodomerom,
se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode: |
1. 4,5 m3 na osebo, |
2. 3 m3 na glavo živine (govedo, konji), |
3. 1 m3 na glavo drobnice. |
46.
člen |
(omrežnina) |
|
Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne
infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo ter se uporabnikom
obračuna mesečno glede na zmogljivost priključkov, določenih z
velikostjo obračunskega vodomera. |
47.
člen |
(izračun omrežnine) |
|
Osnova za izračun omrežnine je velikost vodomerov
posameznih hišnih priključkov. |
|
48.
člen |
(objava cen) |
|
Na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen,
upravljavec zaračuna uporabniku vodarino. Upravljavec je dolžan
objavljati spremembe cen na uradni spletni strani upravljavca. |
|
Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno
vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan
uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem
obračunskem obdobju. |
|
49.
člen |
(plačilo računov in ugovor) |
|
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva
zapadlosti računa. |
|
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po
prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na
posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode. |
|
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico
vložiti pisni ugovor pri upravljavcu v osmih dneh od prejema računa.
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku
15 (petnajstih) dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti
dobave vode. V kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15
(petnajstih) dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin,
v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi
takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina
lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru,
ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. |
|
|
X. Evidence uporabnikov |
|
50.
člen |
(evidence uporabnikov) |
|
Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
|
|
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
|
-
šifro uporabnika,
|
-
ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca
gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu), |
-
znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
|
-
datum vnosa podatkov.
|
|
Upravljavec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi: |
- zaposlitev, |
- številko osebnega računa, |
- davčno številko, |
- delež lastništva, |
- EMŠO. |
|
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje
naslednje podatke: |
- šifro uporabnika in plačnika,
|
- naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
|
- naslov, |
- transakcijski račun,
|
- davčno številko,
|
- znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
|
- datum vnosa podatkov.
|
|
Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
|
- podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu,
|
- lastništvo nepremičnine. |
51.
člen |
(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah) |
|
Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo
upravljavca pravočasno pisno obveščati o: |
-
statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med
dobaviteljem in odjemalcem; |
-
vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter
skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
|
|
|
Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega
naslednjega obračunskega obdobja in obsega: |
-
ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
|
-
listino o prenosu lastninske pravice,
|
-
številko in naslov odjemnega mesta, |
-
podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v
že sklenjeno pogodbeno razmerje. |
|
Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji
uporabnik. |
|
52.
člen |
(pridobivanje evidenc) |
|
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov,
organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na
podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih
službah. |
|
XI. Prekinitev dobave vode |
|
53.
člen |
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo
uporabnika) |
|
Upravljavec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih
primerih: |
-
če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja
ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s
strani upravljavca, |
-
če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je
zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega
vodovoda, |
-
če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoje interno omrežje, |
-
če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,
|
-
če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na
vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe
priključka, |
-
če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in
objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec, |
-
če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z
vodo v izrednih primerih (redukcije), |
-
če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del
na javnem vodovodu in priključku stavbe, |
-
če uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera, |
-
če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter
interne instalacije in internega hidrantnega omrežja, |
-
če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen,
da ni mogoče odčitati ali zamenjati vodomera, |
-
če uporabnik ne plača računa za dobavo vode, kakor je določeno v 49.
členu, |
-
če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih
razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode, |
-
če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
|
|
Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za
vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale
stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
|
|
Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava
vode, je upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi
dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne
vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. |
|
54.
člen |
(prekinitev dobave uporabnikom zaradi predvidenih ali nepredvidenih
del upravljavca) |
|
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi
načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave
okvar ali zaradi višje sile. |
|
Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko
lokalnih sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali
neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 2 dni pred
prekinitvijo dobave vode. |
|
V primeru prekinitve vode zaradi višje sile, kot so
potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike
okvare in podobno, ima upravljavec pravico in dolžnost izdati navodila
za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali
zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s
pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. |
|
V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja
pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o
izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode. |
|
|
XII. Nadzor |
|
55.
člen |
(inšpekcijski organ) |
|
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, katerih kršitev
je opredeljena kot prekršek, opravlja Medobčinski inšpektorat Kranj (v
nadaljevanju: MIK), v kolikor zakon ne določa drugače. |
|
V primeru kršitve določb tega odloka, ki jih nadzoruje
MIK, lahko inšpektor zavezancu izda inšpekcijsko odločbo. |
|
V primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na
podlagi drugega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi,
občinski inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške
zavezanca. |
|
Nadzor drugih določil izvaja občina Šenčur. Nadzor se
opravlja kot redni mesečni nadzor ali kot izredni nadzor na podlagi
vsakokratne zahteve uporabnikov občine. |
|
Izvajalec javne službe oziroma upravljavec in uporabniki
so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti občini ali inšpektoratu. |
XIII. Določbe o sankcijah |
|
56.
člen |
(globe) |
|
Z globo 5.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba
– upravljavec javnega vodovoda, če ne zagotovi izvajanje določil 28.
tega odloka. |
|
Z globo 5.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba
– uporabnik javnega vodovoda, če ravna v nasprotju z 29. členom tega
odloka. |
|
Z globo 500 EUR se za prekršek sankcionira samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –
uporabnik javnega vodovoda, če ravna v nasprotju z 29. členom tega
odloka. |
|
Z globo 5.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba
– izvajalec del oziroma upravljavec komunalnega, plinovodnega, elektro
in telekomunikacijskega omrežja v območju javnega vodovoda, če ravna v
nasprotju s 30. členom tega odloka. |
|
Z globo 1.250 EUR se za prekršek iz prvega, drugega in
četrtega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba pravne osebe. |
|
Z globo 125 EUR se za prekršek iz tretjega odstavka tega
člena sankcionira odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. |
|
Z globo 400 EUR se za prekršek sankcionira posameznik, če
ravna v nasprotju z 29. členom tega odloka. |
XIV. Prehodne in končne določbe |
|
57.
člen |
(pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega
vodovodnega sistema) |
|
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov
in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem
pravilniku. |
Tehnični pravilnik se uskladi z določbami tega odloka v
roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka. |
|
58.
člen |
(prehodni roki) |
|
Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih
območjih mora občina zagotoviti do 31. decembra 2015. |
Zahteve za posamezno poselitveno območje so podrobneje
določene v operativnem programu v skladu z pravilnikom. Podrobneje se te
zahteve občina ureja v programu opremljanja zemljišč po predpisih o
urejanju prostora. |
Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina
zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso
v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz
zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za
priključitev stavb na sekundarni vodovod. |
Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo
iz prejšnjega odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih
objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu določbami pravilnika in
tega odloka. |
Obratujoče zasebne vodovodne sisteme na območju občine, ki
oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno
povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 m3 pitne vode
na dan, morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema, oziroma imetniki
vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vode preko občine prenesti v
upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015. |
V kolikor se lastniki zasebnega vodovoda organizirajo kot
oseba zasebnega prava to do 31.12.2011 s pisno vlogo sporočijo občini,
da pripravi vse potrebne dokumente za podelitev koncesije. |
59.
člen |
(prehodni roki) |
|
Vodenje katastra javnega vodovoda mora občina zagotoviti v
okviru javne službe ob uveljavitvi tega odloka. |
Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred
požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij mora
občina zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega
omrežja iz proračuna občine. |
Do sprejetja uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti
vodnih virov, se na območju občine uporabljajo obstoječe strokovne
podlage o zaščiti vodnih virov, ki določajo 1.2. in 3. varstveni pas.
|
60.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
oskrbi s pitno vodo na območju občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske,
št. 42/04). |
61.
člen |
(uveljavitev veljavnost odloka) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku
Gorenjske. |
|
Številka: 352-05/04-1 |
Datum: 09.06.2010 |
Miro Kozelj
|
ŽUPAN |