Na podlagi 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/
(Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/2008,
79/2009), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
/ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006), 149. člena
Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/
(Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US:
U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 70/2008, 108/2009-ZPNačrt-A,
108/2009), 3. člena
Zakona o prekrških /ZP-1/
(Uradni list RS, št. 32/2007-UPB4, 17/2008 (21/2008-popr.), 76/2008-ZIKS-1C,
108/2009, 109/2009 Odl. US: U-I-56/08-15),
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008) in 15. člena
Statuta Občine Podlehnik
(Uradni list RS, št. 96/2009) je občinski svet Občine Podlehnik na 2.
redni seji dne 9. 12. 2010 sprejel |
ODLOK |
O NAČINU OPRAVLJANJA
LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI PODLEHNIK |
|
I. Splošne
določbe |
1. člen |
(uporaba izrazov) |
(1) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen |
(javna služba) |
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne
službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba)
na območju Občine Podlehnik (v nadaljevanju: občina). |
3. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: |
1.
organizacijsko
in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
2.
vrsto in obseg
storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, |
3.
pogoje za
zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
4.
pravice in
obveznosti uporabnikov, |
5.
vire
financiranja javne službe in način njenega oblikovanja, |
6.
vrsto in obseg
objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina
občine, |
7.
cene storitev
javne službe, |
8.
javna
pooblastila izvajalca javne službe, |
9.
nadzor nad
izvajanjem javne službe, |
10.
kazenske
določbe. |
4. člen |
(uporaba predpisov) |
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega
odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s
področja varstva okolja. |
|
5. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
pitna voda
je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje in
predpakirana voda namenjena javni rabi. |
2.
odjemno
mesto je
mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika
pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več
porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; |
3.
javna
površina
je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske
javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po
predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi
površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih; |
4.
sistem za
oskrbo s pitno vodo
(vodovod) je sistem
elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne
naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del
rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično
ločen od drugih vodovodov; |
5.
lastna
oskrba prebivalcev s pitno vodo
je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja,
izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na
območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo; |
6.
upravljavec
vodovoda
je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne
službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda
zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci,
ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo,
pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom; |
7.
izvajalec
javne službe
je oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja
oskrbo s pitno vodo; |
8.
vodovodni
priključek
je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim
vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi
vgrajenimi elementi in obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom
pred njim in povratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je last
uporabnika. |
9.
interna
vodovodna
napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov, ki ni del
javnega vodovoda. |
(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je
določeno v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe. |
|
II.
Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
6. člen |
(oblika zagotavljanja
javne službe) |
(1) Javna služba iz 1. člena tega odloka se opravlja kot koncesionirana
dejavnost. Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na
celotnem območju občine. |
(2) Upravljanje javnega vodovoda obsega: |
·
vzdrževanje in
čiščenje objektov javnega vodovoda, |
·
zagotavljanje
oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. |
|
7. člen |
(območje
zagotavljanja javne službe) |
(1) Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno
vodo se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina
sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju. Sestavni del tega
odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina
zagotavlja oskrbo s pitno vodo. Topografska karta je na vpogled na
občini. |
(2 Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme
uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
|
III. Vrste in
obseg storitev javne službe |
|
8. člen |
(vrsta in obseg
storitev javne službe) |
(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb
ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje in se
pitna voda uporablja za oskrbo živali. |
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo
nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo
nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če: |
1.
iz vode
nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo, |
2.
je namen rabe
vode proizvodnja pijač, |
3.
se voda rabi
za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov, |
4.
se voda rabi
za polnjenje bazenskih kopališč ali |
5.
se voda rabi
za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve
javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih
objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih
služb. |
(4) Občina z javno službo zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno
dobrino. Javna služba obsega naslednje storitve: |
·
oskrbo s pitno
vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu
s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne službe, |
·
pridobivanje
podatkov o odvzemanju pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna
storitev javne službe, |
·
vzdrževanje
objektov in opreme javnega vodovoda, |
·
nadzor
priključkov stavb na sekundarni vodovod, |
·
vzdrževanje
javnega dela vodovodnega priključka na sekundarni vodovod; |
·
vzdrževanje
javnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj, v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, |
·
izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu
v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo, |
·
monitoring
kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo, |
·
monitoring
količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja
javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz
vodnih virov, |
·
označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo, |
·
izvajanje in
pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema, |
·
občasno
hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov, |
·
občasno
modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih, |
·
izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju, |
·
vodenje
katastra javnega vodovoda, |
·
posredovanje
zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture, |
·
vodenje
evidenc, določenih s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, |
·
druge naloge
iz tega odloka. |
|
9. člen |
(program oskrbe s
pitno vodo) |
Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo,
ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki
ureja oskrbo s pitno vodo. |
|
|
IV. Pogoji za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
1 Oskrba s
pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom |
|
10. člen |
(obveznost
priključitve na javni vodovod) |
(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem
območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne
službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega
inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo
priključka stavbe na sekundarni vodovod. |
(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne
službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če
je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
·
oddaljenost
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je
večja od 200 m ali |
·
je izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški. |
|
11. člen |
(priključek stavbe na
javni vodovod) |
(1) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
|
(2) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da
se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim
cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje
obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih
dveh odjemnih mest. |
(3) Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje
odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi. |
(4) Soglasje za priključitev stavbe na javni vodovod izda izvajalec
javne službe, v skladu z določili zakona, ki ureja graditev objektov in
zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Soglasje za priključitev so
pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določi lokacija
priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča
priključitev stavbe na javni vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno
obratovanje javnega vodovoda. |
|
12. člen |
(storitve v zvezi s
priključki stavb na sekundarni vodovod) |
(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki
se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene
vode (v nadaljevanju: vodomer) pri porabniku pitne vode. |
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme
priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe.
Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti uporabnika stavbe. |
(3) Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na
sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje
izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni
vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati v
skladu s cenikom izvajalca javne službe za storitve vzdrževanja
priključkov stavbe na sekundarni vodovod. |
|
13. člen |
(obnova priključka
stavbe na sekundarni vodovod) |
(1) Uporabnik mora priključek stavbe na sekundarni vodovod obnoviti:
|
·
najkasneje, ko
doseže starost 30 let, |
·
če njegovo
stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega
vodne izgube, |
·
če njegovo
stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo, |
·
če je zgrajen
iz zdravstveno neustreznih materialov, |
·
če se obnavlja
javni vodovod ali druga infrastruktura. |
(2) Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod mora
zagotoviti lastnik stavbe. Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na
sekundarni vodovod ali vodomeru izvaja ali nadzira izvajalec javne
službe. Lastnik ali najemnik stavbe mora preverjanje izvedbe
obnovitvenih del in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na
sekundarni vodovod dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s
tarifo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka. |
|
14. člen |
(odstranitev
priključka stavbe na sekundarni vodovod) |
(1) Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod je dovoljena v
primerih odstranitve stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod.
|
(2) Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti
lastnik stavbe. O odstranitvi priključka stavbe na sekundarni vodovod
mora lastnik stavbe obvestiti izvajalca javne službe najmanj 30 dni pred
začetkom del. Lastnik stavbe mora preverjanje izvedbe odstranitve
priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti izvajalcu javne službe
in za storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo iz
tretjega odstavka 12. člena tega odloka. |
|
2 Oskrba s
pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom |
|
15. člen |
(lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo) |
(1) Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v
skladu z merili iz republiškega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo
priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko
izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje
zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom,
ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju
poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev
javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje: |
·
poselitveno
območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno
povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10m3 pitne vode
na dan ali |
·
stavbe na
območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine. |
(3) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet
stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim
prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v
katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost. |
(4) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično
osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o
upravljanju zasebnega vodovoda. Če med osebami, ki jih zasebni vodovod
oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega
vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca, ki
oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
|
3 Evidence |
16. člen |
(evidence) |
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki
veljajo za področje izvajanja javne službe. |
|
4 Prekinitev in
omejitev dobave s pitno vodo |
|
17. člen |
(prekinitev in
omejitev dobave s pitno vodo) |
Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi
predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih: |
·
če je
priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe, |
·
če interna
vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali
vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost
vode v javnem vodovodu, |
·
če je prostor
z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen,
da to ovira odčitavanje, |
·
če uporabnik
brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega
uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje
napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi
kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, |
·
če ne omogoči
izvajalcu javne službe odčitavanja ali zamenjavo vodomerne naprave,
pregled in vzdrževanje vodovodnega priključka in zamenjave obračunskega
vodomera ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in
popravilo vodovoda, |
·
če z odvodom
odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža voden vire in dobavo vode, |
·
če ne omogoči
izvajalcu javne službe rednih vzdrževalnih priključek stavbe na javni
vodovod, |
·
če ne omogoči
izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode
ali meritve tlaka na internem omrežju, |
·
če ne uredi
vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, |
·
če ne obnovi
priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določili tega odloka, |
·
če krši
objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda, |
·
če ne poravna
zaračunanih stroškov dobave pitne vode ali stroškov za izvedena redna
vzdrževalna dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod in vodomeru
ter overitev vodomera po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred
prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden, |
·
če uporabnik
odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici
vodomera, |
·
na podlagi
odločbe inšpektorja. |
(2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka
prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno
vodo plača uporabnik po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. |
(3) Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti
dobavo pitne vode zaradi: |
·
rednega ali
izrednega vzdrževanja, |
·
pregledov ali
remontov, |
·
preizkusov ali
kontrolnih meritev, |
·
razširitev
omrežja. |
(4) Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec
javne službe izrabiti čas, ki čim manj prizadane uporabnike. Izvajalec
javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti
odjemalce v pisni obliki, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa
preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
|
(5) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode brez
predhodnega obvestila iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih
okvar na javnem vodovodu. V primeru začasnih prekinitev mora izvajalec
javne službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode
uporabnikom po predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu
izvajalca javne službe. |
(6) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na
zahtevo lastnika ali najemnika stavbe, ki je priključena na sekundarni
vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot
stodvajset (120) dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe
s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavnem ceniku
izvajalca javne službe. |
(7) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih
ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s
pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode iz
javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva
s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. |
|
5 Mirovanje
priključka |
18. člen |
(mirovanje
priključka) |
(1) V primeru, da objekt dlje časa ne bo v uporabi, lahko lastnik
vodovodnega priključka poda zahtevo za mirovanje vodovodnega priključka.
Mirovanje vodovodnega priključka izvede izvajalec javne službe tako, da
se demontira vodomer in zaplombira vodovodni ventil na način, da dobava
vode ni možna. |
(2) Pred ponovno priključitvijo objekta na vodovodno omrežje, je dolžan
lastnik objekta o tem obvestiti izvajalca javne službe. Lastnik objekta
je pred ponovno priključitvijo dolžan plačati stroške priključitve
novega vodomera in izvedbe storitev. |
|
6 Izvajanje
javne službe v primeru izrednih dogodkov |
|
19. člen |
(izvajanje ukrepov v
primeru izrednih dogodkov) |
(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati
javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov.
Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne
službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev. |
(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena
se krijejo iz občinskega proračuna. |
|
7 Meritev
količin in obračun porabljene vode |
|
20. člen |
(meritev količin
porabljene vode) |
(1) Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z
obračunskimi vodomeri. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera
na dan odčitka. |
(2) Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku
mesečno na podlagi: |
·
odčitane
količine porabljene vode, |
·
povprečne
dnevne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali |
·
ocenjene
količine porabljene vode v daljšem obračunskem obdobju, če meritev z
vodomerom ni možna. |
(3) Račun iz drugega odstavka tega člena se izstavi lastniku stavbe ali
uporabniku vode v stavbi. |
(4) V stavbi z več stanovanji izda izvajalec javne službe račun iz
drugega odstavka tega člena upravniku stavbe. Izvajalec javne službe
lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi
pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti
lastnikov stanovanj. |
(5) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in
uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik
računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune
tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov
priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo
uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na
obračun porabe vode. |
(6) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske
porabe vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno
količino porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred
nastankom okvare. |
(7) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih
napravah se morajo na zahtevo uporabnika izkazati s pooblastilom. |
(8) Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih
prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v
časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev in ob
zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za
porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in
kasnejšim poračunom. Višino akontacije praviloma določi izvajalec javne
službe, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. |
(9) Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita
vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene
izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko
na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na
posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem
primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitka. |
(10) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti
pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave,
zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo. |
(11) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec
javne službe ni mogoče odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje
vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila. |
(12) Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode
ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih
pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih. |
(13) Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene
vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se
določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih
uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število
živali). |
(14) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda
za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za
obdobje enega leta. |
|
21. člen |
(vodomeri v interni
napeljavi) |
(1) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno
porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne
službe ne vzdržuje in ne odčitava. Vodomeri v interni napeljavi se lahko
namestijo za obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem
jašku. |
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne
službe in uporabnik ali upravnik stavbe, ki je priključena na sekundarni
vodovod skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v
interni napeljavi. |
(3) Interna delitev stroškov na porabljeno vodo posameznim uporabnikom
ni obveznost izvajalca javne službe, kar pomeni, da uporabniki
odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.
|
|
8 Zagotavljanje
skladnosti pitne vode |
|
22. člen |
(zagotavljanje
skladnosti) |
(1) Izvajalec javne službe mora v skladu z republiškimi predpisi o pitni
vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta
namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z
zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko
strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri. |
(2) Skladnost mora biti zagotovljena: |
1.
na pipah
oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, |
2.
v objektih za
proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v
proizvodnji in prometu živil, |
3.
v objektih za
pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira, |
4.
v primeru
oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. |
(3) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad
zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo
pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil. |
(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je
izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je
vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje.
Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so
vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in
mestih uporabe pitne vode. |
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar
obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni
skladna, zagotoviti: |
1.
priporočila
lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
|
2.
ukrepe, kot so
ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako
da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila
skladna. |
(6) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za
odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali
njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega
objekta. |
|
9 Informacije o
motnjah pri oskrbi s pitno vodo |
|
23. člen |
(informacije o
motnjah pri oskrbi s pitno vodo) |
(1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje
opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov
javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo
uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega
vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku,
ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje. |
(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne
vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
V. Pravice in
obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
|
1 Pravice
uporabnikov storitev javne službe |
|
24. člen |
(pravice uporabnikov
storitev javne službe) |
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega
zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem
uporabnikom na območju občine. |
(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico: |
·
priključitve
stavbe na javni vodovod, |
·
spremeniti
dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in
vodomerno mesto, |
·
izvesti
dodatna dela na priključku stavbe na javni vodovod, |
·
povečati
odvzem vode, |
·
odstranitve
priključka stavbe na javni vodovod. |
|
2 Obveznosti
uporabnikov storitev javne službe |
|
25. člen |
(obveznosti
uporabnikov storitev javne službe) |
Uporabniki morajo: |
·
redno
vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne
hidrante, |
·
redno
vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih, |
·
s podpisom
pogodbe z izvajalcem javne službe zagotoviti vzdrževanje priključka
stavbe na javni vodovod, |
·
obnoviti
vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec javne službe,
najkasneje pa, ko doseže dobo trideset (30) let, |
·
varovati
vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne
in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, |
·
zagotavljati
dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v
zvezi z javnim vodovodom, |
·
sporočati
okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod in
obračunskem vodomeru, |
·
zagotoviti
dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode
ali meritve tlaka na internem omrežju, |
·
zagotoviti
dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera, |
·
zagotoviti
dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na
priključku stavbe na sekundarni vodovod, |
·
pisno
obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in
drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih
obveznosti uporabnika, |
·
plačevati
račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu, |
·
urejati
delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah, |
·
upoštevati
varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, |
·
obnoviti
priključek stavbe na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in
pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta
skladno z zahtevami izvajalca javne službe, |
·
urediti
vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, |
·
pisno
obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov, |
·
odgovarjati za
škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, |
·
odgovarjati za
škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega
ravnanja in |
·
opravljati
druge obveznosti iz tega odloka. |
|
3 Prehod za
dostop do vodovodnega omrežja |
|
26. člen |
(zagotovitev prehoda) |
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka
stavbe na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je
potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.
|
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena pripada za
prehod nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev nepremičnine v prvotno
stanje. |
|
4 Odvzemi vode
iz javnih hidrantov |
|
27. člen |
(odvzem vode iz
javnega hidranta) |
(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za
čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov,
utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve,
protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na
podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, in če razmere na
vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je
mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom,
registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne
službe. |
(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med
izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje
odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku
izvajalca javne službe. |
(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne
napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera. |
|
28. člen |
(odvzem vode iz
javnega hidranta brez soglasja izvajalca) |
(1) Brez soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda iz
hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih
nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in
drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 8 dneh obvestiti
izvajalca javne službe o kraju uporabe, času odvzema vode, količini
porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. |
(2) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti
na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja.
Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega
priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih
pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvesti izvajalca
javne službe. |
|
29. člen |
(stroški odprave
okvare ali poškodbe hidranta) |
(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti
brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta,
nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. |
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali
poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja
in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. |
|
5 Uporaba
priključka stavbe na sekundarni vodovod |
|
30. člen |
(obveznost prijave) |
(1) Uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati,
zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. |
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem
vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe. |
31. člen |
(stroški) |
(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške: |
·
prve nabave in
vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega
priključka stavbe na sekundarni vodovod, |
·
odprave okvare
obračunskega vodomera ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik
sam, |
·
rednih
vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundarni vodovod in stroškov
rednih vzdrževalnih del na obračunskem vodomeru, zamenjave ter overitve
obračunskega vodomera, |
·
okvar,
nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po
krivdi izvajalca javne službe. |
(2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega
člena mora plačati uporabnik po veljavnem ceniku izvajalca javne
službe. |
(3) Za izvedbo storitev iz tretje točke prvega odstavka tega člena,
razen za vzdrževanje priključka, skleneta uporabnik in izvajalec javne
službe pogodbo o izvajanju del in plačilu. |
(4) Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter
kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka, ki jo
uporabnik plačuje mesečno. Način obračunavanja stroškov vzdrževanja
priključkov se določi s tehničnim pravilnikom. |
|
32. člen |
(izredna kontrola
točnosti obračunskega vodomera) |
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se
pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode
izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera
izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
33. člen |
(dostop do javnega
vodovoda) |
(1) Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo
biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno
postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. Na
njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti
in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. |
(2) Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali
nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje
garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih
podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko
povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in
vzdrževanje. |
(3) Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod in izvajalec javne
službe sklenejo služnostno pogodbo s katero se izvajalcu javne službe
dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in
interventnih ukrepov. |
|
6 Obveznosti
izvajalcev del |
34. člen |
(obveznosti
izvajalcev del) |
(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske
infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih
poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali
gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega
vodovoda in vodovodnih priključkov. |
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega
člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu
javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s
pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. |
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku
vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod
ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod
nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno
stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne
službe in bremenijo izvajalca del. |
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega
priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec
del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri
izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila. |
(5) Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga
dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da
ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno
vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice
kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente
vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove
stroške. |
(6) Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim
soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe. |
|
VI. Viri
financiranja javne službe in način njenega oblikovanja |
|
35. člen |
(viri financiranja
storitev) |
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: |
·
iz plačil
uporabnikov storitev javne službe, |
·
iz proračuna
občine, |
·
iz dotacij,
donacij in subvencij, |
·
iz drugih
virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
|
36. člen |
(viri financiranja
infrastrukture) |
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: |
·
iz plačil
uporabnikov storitev javne službe, |
·
iz proračuna
občine, |
·
iz dotacij,
donacij in subvencij, |
·
iz
dolgoročnega kreditiranja, |
·
iz drugih
virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
|
VII. Vrsta in obseg
objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe |
|
37. člen |
(infrastruktura
lokalnega pomena) |
(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe,
ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih
objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro
opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se
povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno
omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov
naselij. |
(2) Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi, z zakonom, tem
odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo. |
(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna
na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno
vodo. |
|
38. člen |
(objekti in naprave v
lasti uporabnika) |
(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v
lasti uporabnika so vodovodni priključek in interna vodovodna napeljava.
|
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik
na lastne stroške. |
(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega
člena gospodariti tako, da je omogočeno nemotena oskrba s pitno vodo.
|
|
VIII. Cene storitev
javne službe |
39. člen |
(oblikovanje cen) |
Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega
predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
|
IX. Javna
pooblastila izvajalca javne službe |
|
40. člen |
(javna pooblastila
izvajalca javne službe) |
(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja
projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti
izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom
iz upravnega postopka. |
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe,
ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso
prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. |
(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina
lahko prenese na izvajalca javne službe so: |
·
razvoj,
načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, |
·
investicijsko
načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za
izvajanje dejavnosti javne službe. |
(5) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne
službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi
in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
(6) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovoda
zagotavlja izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s
predpisi. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine. |
(7) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki na način in pod
pogoji, kot jih določajo predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture. |
|
X. Nadzor nad
izvajanjem javne službe |
|
41. člen |
(nadzorni organ) |
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni
občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine. |
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ
izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega odloka. |
(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli
vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe,
pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih
podatkov. |
|
XI. Predpisi,
sprejeti na podlagi tega odloka |
|
42. člen |
(tehnični pravilnik) |
(1) Izvajalec javne službe mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim
se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v
skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi. |
(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v
Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
|
43. člen |
(cenik storitev) |
(1) Izvajalec javne službe mora mora sprejeti cenik storitev navedenih v
tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu. |
(2) Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v
Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
|
44. člen |
(program ukrepov v
primeru izrednih dogodkov) |
(1) Izvajalec javne službe mora program ukrepov v primeru izrednih
dogodkov predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po
uveljavitvi tega odloka. |
(2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in
dopolnitve se objavijo v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti
dan po objavi. |
|
XIII. Kazenske
določbe |
45. člen |
(prekrški) |
(1) Z globo ... se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
·
se ne
priključi na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10. člena
tega odloka; |
·
ne omogoči
dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega
priključka z vodomernim mestom v skladu z določilom 33. člena tega
odloka; |
·
ne pridobi
soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 21. člena tega
odloka, |
·
ne obnovi
vodovodnega priključka, ko ga na to pisno opozori izvajalec javne
službe, |
·
ne zagotovi
izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v
zvezi z javnim vodovodom, |
·
ne zagotovi
izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi
pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju, |
·
ne zagotovi
dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo
obračunskega vodomera, |
·
ne zagotovi
dostopa izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na
vodovodnem priključku, |
·
ne upošteva
varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, |
·
ne dovoli
obnove vodovodnega priključka, |
·
ne uredi
vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, |
·
ne dovoli
prehoda za dostop do vodovodnega omrežja, |
·
odvzame vodo
iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določilom prvega
odstavka 26. člena tega odloka, |
·
če uporabi
vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega
odstavka 27. člena tega odloka, |
·
če se oskrbuje
z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka, |
·
če prestavi,
zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne
službe, |
·
če ne vgradi
obračunskega vodomera v času, ki je določen v 45. členu tega odloka. |
(2) Z globo ... se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
samostojni podjetnik posameznik. |
(3) Z globo ... se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika. |
(4) Z globo ... se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
posameznika. |
|
XIV. Prehodne in končne določbe |
46. člen |
(vgradnja vodomerov) |
Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na sekundarni
vodovod, ki ne omogoča merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno
stavbo posebej, prilagodijo zahtevam iz Pravilnika o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008) do 31. decembra 2010. |
|
47. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo
v Občini Podlehnik (Uradni list RS, št. 188/2004). Akti sprejeti na
podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Podlehnik (Uradni list RS,
št. 188/2004) ostanejo v veljavi do sprejetja aktov na podlagi tega
odloka, če niso v nasprotju s tem odlokom |
48. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka: 033-2/2010 - 15 |
Podlehnik, dne 9. december 2010 |
|
|
Občina
Podlehnik |
|
Župan Marko Maučič |
|