|
Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 40. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93
in 71/93) ter 16. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95)
je Občinski svet občine Tržič na seji dne 31. 1. 1996 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih ureditvenih
pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del
območja 003-T3-4C-029 Tržič-mesto) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine
Tržič in v skladu s srednjeročnim planom občine Tržič ter upoštevanju
določb odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Tržiča za kulturni in
zgodovinski spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85) sprejmejo
prostorski ureditveni pogoji za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje
(za del območja 003-T3-4C-029 Tržič-mesto), ki jih je izdelal PKB
Stavbenik Ljubljana, pod številko naloge 92-21. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo: |
|
|
– besedilo odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, |
|
|
– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v
prostor na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880, |
|
|
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij. |
|
|
3. člen |
|
|
Prostorsko ureditveni pogoji določajo: |
|
|
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali
drugega posega s poudarkom na revitalizacijskem procesu, |
|
|
– merila in pogoje za urbanistično oblikovanje območja, arhitektonsko
oblikovanje objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, |
|
|
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč, |
|
|
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistema zvez, |
|
|
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje, |
|
|
– merila in pogoje za varstvo voda ter |
|
|
– merila in pogoje za varstvo narave in kulturne dediščine. |
|
|
4. člen |
|
|
Krajinskoekološka presoja po tem odloku je študija, ki vsebuje proučitev
posledic posega v prostor in projekt sanacije razmer; izdelajo jo lahko
le organizacije, ki so usposobljene za izdelavo takih študij.
Krajinskoekološko presojo mora investitor predložiti le v primeru, če jo
v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja zahteva upravni organ,
pristojen za lokacijske zadeve. |
|
|
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in
ribolov. |
|
|
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo,
turizem in storitve. |
|
|
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško
varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in
svobodni poklici. |
|
|
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja objekta, ki se dovoli deloma
ali v celoti na istih temeljih, pri čemer se nadomesti ves ali del
obstoječega objekta. |
|
|
Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu
o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI |
|
|
5. člen |
|
|
S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja del območja urejanja po
občinskem prostorskem planu z oznako 003-T3-4C-029 Tržič-mesto v k.o.
Tržič. To je ožje območje starega mestnega jedra Tržiča, ki je razglašen
za kulturni in zgodovinski spomenik, in zanj velja varstveni režim I.
stopnje, ki določa: varovanje spomeniških lastnosti celotnega območja v
neokrnjenosti in izvirnosti, dovoljena dejavnost mora biti v skladu s
spomeniško funkcijo območja in območje je pod nadzorstvom pristojne
spomeniške službe. |
|
|
Meja ožjega območja starega mestnega jedra Tržiča poteka od začetne
točke prečkanja tovarniškega kanala BPT Tržiške Bistrice po levem bregu
Tržiške Bistrice do mostu pred kinom, obkroži stanovanjske objekte na
Kurnikovi poti in Cerkveni ulici okrog stolne cerkve in staro
pokopališče, se po Kosarski ulici vrača, prečka pred TOKOS Tržiško
Bistrico, obide nogometno igrišče, zajema kompleks ob gradu in se
nadaljuje proti severu za parcelnimi mejami hiš na Koroški cesti. Na
razcepu Koroške ceste in Poti na pilarno se meja obrne proti zahodu do
desnega brega Mošenika in se po desnem bregu Mošenika nadaljuje do
“Dekliškega doma”, kjer preskoči na desni breg tovarniškega kanala BPT
do začetne točke. |
|
|
6. člen |
|
|
Na območju ožjega mestnega jedra Tržiča se s temi prostorskimi
ureditvenimi pogoji ne urejata: del območja, po katerem poteka del trase
obvoznice Tržiča (odlok o sprejetju lokacijskega načrta za obvoznico
Tržiča – Ur. list RS, št. 5/91) in območje, s katerim se na podlagi
ureditvenega načrta ureja kulturni center v starem mestnem jedru (odlok
o ureditvenem načrtu kulturnega centra v starem mestnem jedru – Uradni
vestnik Gorenjske, št. 5/88). |
|
|
7. člen |
|
|
Celotno območje ožjega mestnega jedra Tržiča je glede na dejavnosti v
prostoru razdeljeno na posamezne prostorske enote, ki so poleg meje
območja določene v grafičnem prikazu. |
|
|
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
Skupni pogoji veljajo za vse istovrstne prostorske enote, razen če v
posebnih pogojih ni določeno drugače. |
|
|
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega
posega s poudarkom na revitalizacijskem procesu |
|
|
1.1 Namembnost območja in prostorskih enot |
|
|
8. člen |
|
|
Celotno območje ožjega mestnega jedra Tržiča je namenjeno poselitvi. |
|
|
V prostorski enoti za centralne dejavnosti (C) so dopustne naslednje
dejavnosti: |
|
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti, |
|
|
– stanovanja, |
|
|
– primarne dejavnosti, kolikor gre za stare obstoječe kmetije, nove niso
dopustne, |
|
|
– obrtne dejavnosti. |
|
|
V prostorski enoti za proizvodnjo (P) so dopustne naslednje dejavnosti: |
|
|
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in so ekološko primerne, |
|
|
– poslovni prostori, |
|
|
– storitvene dejavnosti, |
|
|
– trgovina. |
|
|
V prostorski enoti za rekreacijo (R) so dopustne naslednje dejavnosti: |
|
|
– stanovanja, vendar le v obstoječih objektih, povečanje stanovanjskih
površin ni dopustno, |
|
|
– kvartarne dejavnosti, |
|
|
– turizem, |
|
|
– storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo. |
|
|
V prostorski enoti za zelene parkovne površine (Z) so dopustne naslednje
dejavnosti: |
|
|
– rekreacija. |
|
|
V prostorski enoti za pokopališče (PO) so dopustne naslednje dejavnosti: |
|
|
– kultura in cerkev. |
|
|
1.2. Pogoji glede vrste posegov v prostor |
|
|
9. člen |
|
|
Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji
so: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
|
|
– dopustne dopolnilne gradnje, |
|
|
– gradnje novih pomožnih objektov na območju ožjega območja starega
mestnega jedra niso dopustne, |
|
|
– dopustne spremembe namembnosti objektov ali delov objekta, kolikor je
nova dejavnost v skladu s spomeniško funkcijo območja, |
|
|
– za prometno omrežje in naprave dopustni redno vzdrževanje in
obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, |
|
|
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in
naprave zvez dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in
odstranitve, |
|
|
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni vzdrževanje,
rekonstrukcije, gradnje in odstranitve, |
|
|
– dopustne postavitve začasnih objektov in naprav za prireditve, |
|
|
– dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu
pokopališča ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
|
Postavitev kioskov in premičnih prikolic za prodajo ali gostinske
storitve na območju ožjega območja starega mestnega jedra Tržiča ni
dopustno. |
|
|
1.3. Varstvo okolja |
|
|
10. člen |
|
|
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode in na
čistilno napravo za njeno čiščenje. |
|
|
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so
obvezne dvoprekatne nepretočne greznice na čiščenje, ki jih prazni in
vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča. |
|
|
V prostorskih enotah, ki so namenjena poselitvi je za proizvodne in
obrtne dejavnosti z emisijami predhodno potrebno izdelati
krajinskoekološko presojo. |
|
|
2. Pogoji za urbanistično oblikovanje območja, arhitektonsko oblikovanje
objektov in naprav ter drugih posegov v prostor |
|
|
11. člen |
|
|
Urbanistično oblikovanje območja je vezano na obstoječo urbanistično
zasnovo mesta, prostorsko zasnovo ulic in trga, obstoječe gabarite
objektov in varovanje značilnih pogledov na arhitekturne dominante. |
|
|
V območjih varovanih pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi
zakrile kvalitetne poglede na objekte, naravne dominante ali dolge
poglede na okolico. |
|
|
Za vse gradbene posege v starem mestnem jedru Tržiča je potrebno
pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine
Kranj. |
|
|
12. člen |
|
|
Dopolnilne gradnje, dozidave in nadzidave se morajo prilagoditi v legi
in odmikih (gradbena črta) sosednjim objektom oz. “uličnem nizu”.
Kolikor je glede na lego dopolnilne gradnje, dozidave in nadzidave možno
pa je potrebno upoštevati z zakonom določene odmike od lokalnih cest, ki
znaša 5 m od roba cestnega sveta in minimalni odmik od parcelne meje s
soglasjem mejaša. Nadomestna gradnja v istih gabaritih kot porušeni
obstoječi objekt je dopustna brez odmika od parcelne meje. |
|
|
13. člen |
|
|
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin
za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit sosednjih
objektov, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe
niza objektov. |
|
|
14. člen |
|
|
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta,
tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano
stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje
delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih
objektov, ni dopustno. |
|
|
15. člen |
|
|
Etažnost objektov: |
|
|
Objekti so lahko pritlični, enonadstropni, dvonadstropni, trinadstropni,
z izkoriščenim ali neizkoriščenim podstrešjem. |
|
|
Objekte je možno podkletiti. |
|
|
16. člen |
|
|
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenimi
tlorisi so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem
naklonu. Naklon strešin je 38 – 42 stopinj, kritina pa je opečni
bobrovec. Pri obstoječih objektih za proizvodno in obrtno dejavnost je
dopusten manjši naklon strešine in pri nadstrešnicah lahka pločevinasta
streha v temnih barvah, katero pa je potrebno sčasoma zamenjati z
ustreznejšo konstrukcijo strehe pod pogoji Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Kranju in Odbora za okolje in prostor občine Tržič. |
|
|
Prosojna valovita kritina ni dopustna. |
|
|
17. člen |
|
|
Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen
naklon strehe od predpisanega naklona. Sleme mora potekati v smeri
daljše stranice. |
|
|
Kritina je lahko bakrena. |
|
|
18. člen |
|
|
Dopustno je odpiranje strešin s frčadami, ki morajo biti skladne s
podobo objekta in ne smejo presegati višine osnovne strehe. Kot skrajna
možnost osvetljevanja izkoriščenih podstrešij se izjemoma dovoljujejo
strešna okna, ki pa se ne priporoča. |
|
|
19. člen |
|
|
Napušči streh morajo biti ometani ali betonski (polkrožni ali
profilirani v skladu z arhitekturo). |
|
|
Med objekti v vrsti morajo biti izvedeni požarni zidovi, če pa so višine
različne, morajo masivni zidovi segati do negorljive strešine. Če je
nevarnost prenosa ognja z objekta na objekt, morajo biti okna opremljena
s kovinskimi polkni. |
|
|
20. člen |
|
|
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
veljajo enaki pogoji kot za dopolnilne in nadomestne gradnje. |
|
|
Dozidave in nadzidave se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta
in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega
objekta. Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah
in nadzidavah objektov je potrebno ohranjati ornamente, značilne
gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja. |
|
|
Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase. |
|
|
21. člen |
|
|
Dostope v objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti je treba urediti
za funkcionalno ovirane ljudi. |
|
|
22. člen |
|
|
Ureditve vodotokov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov
oz. tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob
vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati. |
|
|
23. člen |
|
|
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno
zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti
ali zasaditi z grmovnicami. V primeru strmejših brežin je treba za
zavarovanje uporabiti take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z
grmovnicami. Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom
ali arhitekturno oblikovane. |
|
|
24. člen |
|
|
Ograje so lahko meja med parcelama s soglasjem mejaša oz. ograja okrog
funkcionalnega zemljišča. Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri
tradicionalnih primerih ograjevanja parcel. |
|
|
25. člen |
|
|
Fasade: |
|
|
Raziskave na fasadah kot osnova za prenovo, ki obsegajo sondiranje,
fotodokumentacijo in meritve, se izvajajo za potrebe predstavitve
najbolj reprezentativnega obdobja arhitekture. Instalacijski vodi naj
bodo skriti pod ometi. Omarice instalacij naj bodo pokrite ali primerno
obdelane. |
|
|
Pri obnovi oken je potrebno ohraniti obstoječo razdelitev kril, pri
pleskanju pa uporabiti belo barvo ali naravno (tudi temno lužena) barvo
lesa. Ohraniti je potrebno stara kovinska polkna; plastični roloji in
žaluzije pa niso dopustni (priporočljivi). |
|
|
Omet je lahko izveden v skladu z barvno študijo fasad (ZVNKD Kranj
1977). Priporoča se gladek apneni omet zaradi trajnosti in možnosti
pleskanja. |
|
|
26. člen |
|
|
Mestna oprema: |
|
|
Napisi in reklame ne smejo biti moteče in jih je potrebno omejiti na
izložbe. Le v izjemnih primerih, kjer je zaradi prometa ali oblike
fasade to dopustno, je napis mogoče pritrditi na fasado. Na objektih
naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne. |
|
|
Izveski naj bodo kovinski, oblikovani po vzoru starih kovanih izveskov
in konzolno obešeni nad vhodom lokala. |
|
|
Koši za smeti naj bodo kovinski in enostavno oblikovani. Lahko so
stoječi ali pritrjeni na fasado na funkcionalnih mestih. |
|
|
Oglasne table oz. panoji so lahko prostostoječi, ravni ali valjasti s
streho. Lahko so pritrjeni na zidove, kolikor so ambientalno
sprejemljivi in niso moteči. |
|
|
Omarice za telefon in elektriko morajo biti čim manj moteče. Pobarvane
morajo biti v barvi fasade. |
|
|
Korita za rože morajo biti obešena tako, da ne pokrivajo kvalitetnih
fasadnih detajlov. |
|
|
Premične posode za cvetje je dopustno postaviti ob vhodih v mesto,
vhodih v stavbe, ob cerkvah in spomenikih. Dopustne so posode okrogle
ali kvadratne oblike (lesene, kamnite, glinene, betonske). |
|
|
Dopustna je postavitev kamnitih klopi ali lesenih klopi s kamnitim
podstavkom (betonski). Stojala za kolesa so lahko kovinska ali betonska
(v barvi podstavka fasade pred katero stojijo). |
|
|
Nadstrešnice in tende morajo biti najmanj 2,20 m nad pločnikom in so
dopustne le izjemoma s soglasjem ZVNKD Kranj in Odbora za okolje in
prostor občine Tržič, če ne zastirajo značilnih pogledov in ovirajo
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
|
Ulična razsvetljava naj se izvede po vzoru razsvetljave na Trgu svobode. |
|
|
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč |
|
|
27. člen |
|
|
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego
sosednjih objektov, oblikovano stavbno zemljišče in glede na posestne
meje, omogočati pa mora gradnjo objekta. |
|
|
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta
ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno rabo in vzdrževanje
objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru,
da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
|
Za prostostoječe stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča
okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za
objekte, namenjene terciarnim in kvartarnim dejavnostim, se velikost
funkcionalnega zemljišča določi glede na njihovo namembnost, lego,
dostop in potrebne zunanje površine. |
|
|
Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od
funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se
upošteva dejanska površina zemljišča (parcele). |
|
|
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov
ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne
prostore oz. deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem
funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali na javnih površinah. |
|
|
4. Pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez |
|
|
28. člen |
|
|
Prometno urejanje: |
|
|
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in
površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri
tem dostopnost ne poslabša. |
|
|
29. člen |
|
|
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti
locirane ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. |
|
|
30. člen |
|
|
Prehodi za pešce in vhodi v javne objekte morajo biti izvedeni tako, da
so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. |
|
|
31. člen |
|
|
Sistemi zvez: |
|
|
Vsi objekti, ki so vključeni na javno telefonsko omrežje z nadzemnimi
telefonskimi kabli (zračno) morajo biti izvedeni podometno, po notranji
ali zunanji strani objektov, s tem, da je od kabelske omarice do
telefonske naprave telefonska podometna instalacija last vsakega
naročnika posebej. |
|
|
Televizijske in satelitske antene ne smejo biti nameščene na vizualno
izpostavljenih mestih, niti ne presegati višine slemena strehe. |
|
|
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje |
|
|
32. člen |
|
|
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. |
|
|
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Nadzemne
komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo in po
možnosti v sklopu ostalih objektov. Objekti morajo biti arhitekturno
oblikovani, ravne strehe niso dopustne. |
|
|
33. člen |
|
|
Odvajanje odpadnih voda: |
|
|
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oz. kasneje na
novozgrajeno komunalno omrežje, povezano z biološko čistilno napravo.
Čiste padavinske vode naj se prvenstveno odvajajo s ponikanjem v
podtalje ali površinski odvodnik in le izjemoma, če ni druge možnosti, v
kanalizacijsko omrežje za odpadne vode. |
|
|
34. člen |
|
|
Energetska oskrba: |
|
|
Celotno napajalno mrežo na relaciji od glavne transformatorske postaje
prek transformatorskih postaj napajalnih območij do uporabnika je
potrebno kablirati. |
|
|
Ogrevanje: |
|
|
Na območju starega mestnega jedra Tržiča je dovoljeno uporabljati kot
kurivo za individualna kurišča les, elektriko ali lahko kurilno olje.
Zaradi zmanjšanja onesnaževanja zraka je priporočljivo v prihodnosti
zgraditi sistem toplovodnega ogrevanja iz skupne kotlarne oz. pričeti s
plinifikacijo. |
|
|
35. člen |
|
|
Pri urejanju MHE mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega
izpusta vode v strugo zagotoviti tolikšen pretok vode, ki ustreza
biološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi
usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne
vode. |
|
|
Strojnica mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme
presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Streha mora biti
simetrična dvokapnica z naklonom 38 – 42 stopinj. Strojnica mora biti
nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Strojnica ne sme
ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih del. Peskolovi in cevovodi
morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče
zavarovano proti eroziji. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu
niso dopustne vidne betonske površine. Odvečni vkopani material ni
dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na brežinah. |
|
|
V lokacijskem postopku je potrebno uskladiti zahteve vseh uporabnikov
vode na vplivnem območju. |
|
|
36. člen |
|
|
Sončnih kolektorjev ni dopustno postavljati nad ali na objekte kulturne
dediščine. |
|
|
37. člen |
|
|
Odstranjevanje odpadkov: |
|
|
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na
vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako
da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za odpadke na
pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča,
vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji. |
|
|
6. Pogoji za varstvo voda |
|
|
38. člen |
|
|
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti 10 m varovalni
obvodni pas za Tržiško Bistrico in Mošenik in 5 m varovalni pas za
pritoke, merjeno od vrha brežine na obe strani vodotoka. |
|
|
Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti soglasje pristojne vodne
uprave in zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
7. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine |
|
|
39. člen |
|
|
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali
kulturno dediščino, niso dovoljeni. Za vse posege na objektih naravne in
kulturne dediščine je potrebno pridobiti dovoljenje in strokovno mnenje
pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kakor tudi
soglasje Odbora za okolje in prostor občine Tržič. |
|
|
IV. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
40. člen |
|
|
Za obstoječe objekte obrata PUR in podjetja TIKO v centru Tržiča so
dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije pa le v
primerih, da gre za izboljšavo tehnologije v smislu varovanja bivalnega
okolja. Nadomestna gradnja ali sprememba namembnosti naštetih objektov
je dopustna le v primeru selitve sedanje proizvodnje na drugo lokacijo
izven območja ožjega mestnega jedra Tržiča. |
|
|
41. člen |
|
|
Pri adaptaciji objektov za Virjem in Kosarski ulici naj se naklon
strešine korigira na 40 – 45 stopinj in zamenja obstoječa kritina z
bobrovcem. Zaključek strehe naj bo izveden v obliki čopa. |
|
|
V. KONČNE DOLOČBE |
|
|
42. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim
stalno na vpogled na Uradu za prostor in okolje občine Tržič, na Oddelku
za okolje in prostor Upravne enote Tržič in v Krajevni skupnosti Tržič –
mesto. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
|
44. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Št. 352 – 2/94 – 3
Tržič, dne 31. januarja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Tržič
Peter Smuk, dipl. inž. l. r. |
|