|
Na podlagi 4. in
52. člena
zakona o računovodstvu Uradni list RS,
št. 23/99 in 30/02) je Občinski svet Občine Loški Potok na 16. redni
seji dne 21. 10. 2005 sprejel |
|
|
PRAVILNIK |
|
|
o računovodstvu |
|
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta pravilnik ureja
naloge in organizacijo računovodstva ter pravice in odgovornosti
pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi
Občine Loški Potok. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina vodi
poslovne knjige na podlagi zakona o računovodstvu, zakona o javnih
financah ter podzakonskih aktov, ki jih izda minister, pristojen za
finance, za pravne osebe javnega prava. Vprašanja, ki niso urejena z
zakonom o računovodstvu, podzakonskimi akti na njegovi podlagi, ali s
tem pravilnikom, se rešujejo v skladu s kodeksom računovodskih načel in
splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS). |
|
|
ORGANIZIRANOST
IN VODENJE RAČUNOVODSTVA |
|
|
3. člen |
|
|
Računovodstvo se
organizira in vodi na način, ki omogoča: |
|
|
– zagotavljanje
informacij nadzornim organom občine (proračunska inšpekcija, računsko
sodišče, nadzorni odbor občine) za ocenjevanje namembnosti,
gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev javnih financ, |
|
|
– vpogled zunanjih
organov občine v poslovanje in razpolaganje s sredstvi z namenom
ugotavljanja uresničevanja nalog občine, za katere prejemajo sredstva iz
sredstev javnih financ, |
|
|
– vpogled davčnih
organov v obračun davkov in prispevkov ter drugih obveznosti, |
|
|
– zagotavljanje
informacij poslovodstvu občinske uprave in predstavniškemu organu –
občinskemu svetu o načrtovanih in uresničenih odhodkih občine, kar naj
bi imelo pozitiven vpliv za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi. |
|
|
4. člen |
|
|
Računovodska
opravila opravlja delavec, ki ga je župan določil za pooblaščenega
računovodjo. Odgovornost računovodje je urejena s tem pravilnikom. Pri
svojem delu mora računovodja upoštevati strokovno etiko, kodeks
računovodskih načel in finančnega poslovanja. |
|
|
5. člen |
|
|
Finančno
poslovanje vodi računovodja v skladu z zakonom o javnih financah,
zakonom o plačilnem prometu ter s predpisi in navodili Ministrstva za
finance ter po nalogu župana: |
|
|
Pri svojem delu
mora upoštevati zakonskega predpise in odločitve pristojnega organa
občine. |
|
|
6. člen |
|
|
V računovodstvu se
zagotavljajo podatki, ki omogočajo: |
|
|
– vpogled v stanje
in gibanje sredstev in obveznosti do njihovih virov, |
|
|
– vpogled v porabo
proračunskih sredstev po proračunskih uporabnikih in postavkah, vpogled
v porabo sredstev za materialne stroške po stroškovnih mestih, |
|
|
– ugotavljanje
prihodkov, odhodkov, |
|
|
– pripravo
finančnih načrtov, |
|
|
– sestavljanje
poročil in analiz, |
|
|
– drugo na zahtevo
pristojnih organov. |
|
|
7. člen |
|
|
Podatki iz 6.
člena se zagotavljajo: |
|
|
– v glavni knjigi, |
|
|
– pomožnih
knjigah, |
|
|
– analitičnih
evidencah. |
|
|
8. člen |
|
|
Delavci, zaposleni
v drugih oddelkih občinske uprave, ki so pooblaščeni za pripravo in
potrditev knjigovodskih listin, so soodgovorni za namembnost ter
smotrnost porabe proračunskih sredstev. Zadrževanje knjigovodskih
listin, ki povzročil plačilno zamudo ali neažurno knjiženje, pomeni
odgovornost delavcev teh oddelkov. Direktor občinske uprave in vodje
oddelkov sodelujejo pri pripravi proračuna občine in finančnih načrtov
posrednih uporabnikov. Vsak izdatek iz poračuna mora imeti za podlago
verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za
plačilo. Vsako plačilo je potrebno pisno potrditi. |
|
|
Vsaka knjigovodska
listina mora biti v določenem roku, to je najkasneje v desetih dneh od
prejema listine vrnjena v računovodstvo, kjer jo je potrebno ustrezno
obdelati (kontrolirati in knjižiti) in jo sistematično odložiti ter
hraniti. |
|
|
Zadrževanje
knjigovodskih listin, ki povzroči plačilno zamudo ali neažurno knjiženje
ali vpliva na nepravilnost izkazanih poslovnih izidov, pomeni kršitev
delovnih obveznosti in neposredno, osebno odgovornost delavca zaradi
kršitve veljavnih predpisov. |
|
|
POSLOVNE KNJIGE |
|
|
9. člen |
|
|
Poslovne knjige se
vodijo po časovnem zaporedju in sistematsko zajemajo poslovne dogodke, o
katerih pričajo knjigovodske listine. Po časovnem zaporedju se knjiži v
dnevnikih, sistematska evidenca pa se opravi na knjigovodskih kontih v
glavni knjigi in pomožnih knjigah. |
|
|
10. člen |
|
|
Občina vodi
poslovne knjige po načelu dvostavnega knjigovodstva z uporabo kontnega
načrta, ki temelji na enotnem kontnem načrtu, ki ga je predpisal
minister, pristojen za finance (Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za
proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, Uradni
list RS, št. 54/02, 117/02 in 58/03) ter v skladu z odredbo o
razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov enotnega kontnega
načrta. |
|
|
Občina vrednost
poslovnih dogodkov knjiži v polni višini v bruto znesku in jih
medsebojno ne poračunava. |
|
|
11. člen |
|
|
Poslovne knjige se
vodijo v računovodstvu občine računalniško (glavna knjiga, saldakonti,
pomožne knjige in analitične evidence). Računalniško vodene poslovne
knjige se po potrebi lahko tiskajo ali prikazujejo na zaslonu. |
|
|
12. člen |
|
|
Poslovne knjige
so: |
|
|
1. dnevnik |
|
|
2. glavna knjiga |
|
|
3. pomožne knjige. |
|
|
Obvezne pomožne
knjige so: |
|
|
– blagajniški
dnevnik, |
|
|
– knjiga
opredmetenih osnovnih sredstev, |
|
|
– knjiga terjatev
do kupcev oziroma knjiga izdanih računov, |
|
|
– knjiga
obveznosti do dobaviteljev oziroma knjiga prejetih računov. |
|
|
Občina vodi še
analitične evidence: |
|
|
– plač in drugih
prejemkov delavcev, |
|
|
– drugih izplačil
(sejnine, pogodbe o delu, pogodbe …) itd. |
|
|
13. člen |
|
|
Nastale spremembe
na sredstvih in obveznostih do virov sredstev se knjižijo po načelih
skrbnosti in ažurnosti. Knjigovodstvo je ažurno, če so knjiženja v
posameznih poslovnih knjigah opravljena najkasneje v osmih dneh od
pridobitve izvirne listine. |
|
|
14. člen |
|
|
Glavna knjiga se
vodi računalniško. Uporabni program glavne knjige omogoča, da je podatek
z enim vnosom knjižen v pomožni knjigi in glavni knjigi. |
|
|
Način knjiženja
glavne knjige mora zagotavljati, da se lahko med poslovnim letom po
potrebi izpišejo posamezni konti, na koncu obračunskega obdobja pa se
izpiše celotna glavna knjiga. |
|
|
15. člen |
|
|
Poslovne knjige se
odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjema je analitična
evidenca osnovnih sredstev, katere odpiranje in zapiranje ni vezano na
poslovno leto. Ta knjiga je odprta in se vodi, dokler se osnovna
sredstva uporabljajo. |
|
|
Po vseh knjiženjih
za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige
zaključijo. |
|
|
Glavna knjiga se
ob koncu poslovnega leta odtisne, zaključi in odloži. Prav tako se ob
koncu leta odtisnejo, zaključijo in odložijo obvezne pomožne knjige. |
|
|
Preostale pomožne
knjige, dnevnik, evidence se hranijo na nosilcih podatkov, zavarovanih
pred izbrisom ali drugimi poškodbami. |
|
|
KNJIGOVODSKE
LISTINE |
|
|
16. člen |
|
|
Vsaka poslovna
sprememba pri sredstvih in obveznostih do njihovih virov, odhodkih in
prihodkih ter stroških se lahko knjiži samo na podlagi knjigovodske
listine. |
|
|
Knjigovodske
listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo
izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno. |
|
|
Knjigovodske
listine morajo biti take, da nedvoumno kažejo poslovne spremembe in
vsebujejo ustrezne podatke za knjiženje. |
|
|
Izvirna
knjigovodske listina se sestavi v trenutku nastanka poslovne spremembe. |
|
|
17. člen |
|
|
Besedila in
številke v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi
postala njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtovanjem
prvotnih besedil oziroma številk ali z metodo storna. Popravek opravi
oseba, ki je izdala knjigovodsko listino, in ga hkrati vnese na vse
izvode knjigovodske listine. Blagajniške in druge listine, ki
izpričujejo denarne poslovne dogodke, se sploh ne smejo popravljati,
ampak se uničijo in sestavijo nove. |
|
|
18. člen |
|
|
Vsaka knjigovodska
listina mora vsebovati najmanj naslednje podatke: |
|
|
– ime in naslov
izdajatelja listine, |
|
|
– naziv listine z
označbo zaporednosti listine, |
|
|
– datum nastanka
poslovnega dogodka ter datum izstavitve listine, |
|
|
– vsebino poslovne
spremembe, |
|
|
– oznake
stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev za listine, iz katerih izhajajo
izdatki in prejemki, če se spremljajo po mestih in nosilcih, |
|
|
– količino, mersko
enoto (ter razčlenitev, vezano na davek na dodano vrednost) ter znesek
izražen v tolarjih, |
|
|
– podpise
sodelujočih pri poslovnih dogodkih, |
|
|
– podpis osebe,
pooblaščene za sestavljanje listine, |
|
|
– podpis osebe,
pooblaščene za kontrolo in likvidacijo listine. |
|
|
Knjigovodske
listine se sistematsko označujejo s šifro po vsebinskih vidikih
(plačilni promet, nakup, nabava itd.) in z zaporedno številko. |
|
|
Notranje
knjigovodske listine |
|
|
19. člen |
|
|
Notranje
knjigovodske listine so: |
|
|
– računi za
prodajo storitev, |
|
|
– predlog za
izdajo naročilnice, izdajnice, prevzemnice, dobavnice, |
|
|
– potrdila o
vplačilih in izplačilih, |
|
|
– obračuni,
dobropisi, |
|
|
– pogodbe za dana
posojila in prejeta posojila in druge pogodbe, |
|
|
– odredbe, odločbe
in sklepi za nakazila in izplačila, |
|
|
– druge listine, s
katerimi se odreja evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in
obveznostih do virov sredstev proračuna občine, kot so začetna bilanca
in listine o usklajevanju terjatev in obveznosti. |
|
|
20. člen |
|
|
Notranje
knjigovodske listine izdaja pooblaščeni delavec na predlog župana, in
sicer: |
|
|
– račune za
prodajo storitev (računovodstvo), |
|
|
– naročilnice,
izdajnice, prevzemnice, dobavnice (tajništvo), |
|
|
– potrdila o
vplačilih in izplačilih (računovodstvo), |
|
|
– obračune,
dobropise (računovodstvo), |
|
|
– pogodbe za dana
posojila in prejeta posojila in druge pogodbe (računovodstvo,
tajništvo), |
|
|
– odredbe, odločbe
in sklepe za nakazila in izplačila (tajništvo), |
|
|
– druge listine, s
katerimi se odreja evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in
obveznostih do virov sredstev proračuna občine, kot so začetna bilanca,
poročila in listine o usklajevanju terjatev in obveznosti (tajništvo), |
|
|
Delavec, ki
sestavi knjigovodsko listino, s svojim podpisom jamči za resničnost
poslovnega dogodka in to, da listina pošteno prikazuje podatke o
poslovnem dogodku. |
|
|
Sprožanje
poslovnih dogodkov |
|
|
21. člen |
|
|
Poslovne dogodke
sprožajo in listine podpisujejo (odredbodajalec) |
|
|
– župan, |
|
|
– vodja
organizacijske enote (skrbnik proračunske postavke) |
|
|
Župan s sklepom
določi skrbnike proračunskih postavk, ki so obenem tudi likvidatorji
listin. |
|
|
22. člen |
|
|
Listine za
materialno poslovanje, to je dobavnica, prevzemnica ter ostalo
dokumentacijo za nabavo drobnega inventarja in osnovnih sredstev,
podpisujeta in jamčita za njihovo pravilnost in resničnost prevzemnik
blaga in direktor občinske uprave. |
|
|
23. člen |
|
|
Pooblaščeni
nosilci sredstev (odredbodajalci) prevzemajo naslednje odgovornosti: |
|
|
– v celoti
odgovarjajo za verodostojnost dokumentov, ki so podlaga za nakazila in
izplačila proračunskih sredstev in verodostojnost ostalih dokumentov, ki
so podlaga za evidentiranje sprememb na sredstvih in obveznostih do
virov sredstev proračuna, |
|
|
– pri dogovarjanju
predplačil v pravnih poslih, ki jih sklepajo, so dolžni upoštevati
navodila o izvrševanju proračuna v zvezi z zavarovanjem plačil, |
|
|
– pri dogovarjanju
o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna,
morajo upoštevati plačilne roke, ki veljajo za izplačila iz sredstev
proračuna, v skladu z navodili o izvrševanju proračuna, |
|
|
– pri oddaji
javnih naročil morajo upoštevati postopek izvajanja javnega razpisa, ki
ga predpisuje Zakon o javnih naročilih, |
|
|
– odgovarjajo za
porabo sredstev, ki ni v skladu z dodeljenimi pooblastili, in za
namensko porabo proračunskih sredstev. |
|
|
Gibanje notranjih
knjigovodskih listin |
|
|
24. člen |
|
|
Izvedene
računovodske listine sestavlja računovodja oziroma pooblaščeni referent. |
|
|
Zunanje
knjigovodske listine |
|
|
25. člen |
|
|
Zunanje
knjigovodske listine so: |
|
|
– računi za
material, blago, osnovna sredstva in storitve, |
|
|
– pogodbe o delu,
financiranju in druge pogodbe, |
|
|
– dnevni izpiski
stanja podračuna občine s seznami posameznih prilivov in odlivov
denarnih sredstev, |
|
|
– predračuni,
obračuni ipd. |
|
|
Gibanje zunanjih
knjigovodskih listin |
|
|
26. člen |
|
|
Račune za prejeto
blago in storitve prejme vložišče oziroma tajništvo in jih preda
referentu za finance, ki kontrolira količino, ceno, vrednost, skladnost
s proračunsko postavko in drugo ter jih oštevilči in preda v likvidacijo
skrbniku proračunske postavke, ki jih podpiše in vrne v referat za
finance, Račune nato podpiše še direktor občinske uprave, Odredbo za
plačilo podpiše župan pred plačilom. |
|
|
Kontrola
knjigovodskih listin |
|
|
27. člen |
|
|
Pooblaščeni
delavec za kontrolo knjigovodskih listin in za likvidacijo s svojim
podpisom potrdi pravilnost, točnost in zakonitost knjigovodske listine
kot dokumenta, ki dokazuje poslovno spremembo. |
|
|
Kontrolira
predvsem: |
|
|
– ali je listina
formalno računsko pravilna, |
|
|
– ali so listini
priloženi vsi dokumenti, ki dokazujejo nastanek poslovne spremembe v
skladu z navodili pristojnega ministrstva in ministrstva za finance za
izplačila iz sredstev proračuna, |
|
|
– ali je poslovna
sprememba nastala v obliki in obsegu, kot je navedeno v dokumentu, |
|
|
– ali so cene v
knjigovodski listini pravilne in v skladu z dogovorom, pogodbo oziroma
odločbo, |
|
|
– ali je rok
plačila, naveden v listini, istoveten roku plačila po pogodbi oziroma v
skladu z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, |
|
|
– ali so na
knjigovodski listini zaračunani kakšni stroški, ki so v nasprotju z
dogovorom. |
|
|
USKLAJEVANJE
POSLOVNIH KNJIG TER POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI |
|
|
28. člen |
|
|
Stanje v pomožnih
knjigah oziroma analitičnih evidencah se usklajuje s stanjem v glavni
knjigi vsak mesec po stanju zadnjega dne v mesecu. |
|
|
Delavec, ki vodi
analitične evidence, predloži stanje iz analitičnih evidenc računovodji,
najkasneje v desetih dneh po preteku obdobja, za katero se opravlja
usklajevanje. Razlike v stanju je potrebno razčistiti, oziroma stanje
uskladiti najkasneje v petih dneh po preteku obdobja usklajevanja. |
|
|
29. člen |
|
|
Usklajevanje
prometa in stanja glavne knjige z dnevnikom ter pomožnih knjig z glavno
knjigo se prav tako opravi, preden se sestavi obračun za obračunsko
obdobje. |
|
|
30. člen |
|
|
Knjigovodsko
stanje sredstev, terjatev in obveznosti se najmanj enkrat na leto
uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotavlja s popisom. |
|
|
Za popis terjatev
in obveznosti občine se imenuje posebna popisna komisija. Terjatve in
obveznosti popiše popisna komisija po stanju v računovodskih evidencah
na dan 31. decembra, preveri realnost izkazanih zneskov in pojasni
razloge za nepravočasno izterjavo oziroma izplačilo. Dvomljive, sporne,
neizterljive in zastarane terjatve izkaže v popisnem poročilu posebej.
Poročilo zajema tudi popis sredstev, ki jih imajo v upravljanju javni
zavodi, javna podjetja, gospodarski javni zavodi ter o vlaganjih občine
v gospodarske družbe. |
|
|
Popis sredstev,
terjatev ter obveznosti do virov sredstev se opravi vsako leto po stanju
na dan 31. decembra. |
|
|
Župan določi člane
popisnih komisij pred pričetkom popisa. |
|
|
31. člen |
|
|
Člani popisnih
komisij so odgovorni za: |
|
|
– pravilno
ugotovitev dejanskega stanja sredstev, terjatev in obveznosti, |
|
|
– natančno in
pravilno sestavljanje in izpolnjevanje popisnih listov, |
|
|
– pravočasno
izvršitev nalog popisa, |
|
|
– pravočasno in
pravilno sestavo poročila o popisu. |
|
|
32. člen |
|
|
Podatki iz
knjigovodstva oziroma iz ustreznih evidenc o količinah se ne smejo
dajati popisnim komisijam pred vpisom dejanskega stanja v popisne liste. |
|
|
33. člen |
|
|
Predsednik popisne
komisije je odgovoren za pravočasno in pravilno sestavo poročila o
popisu, ki ga predloži pristojnemu organu. |
|
|
34. člen |
|
|
Župan obravnava
poročilo ob navzočnosti predsednika komisije in računovodje ter odloči: |
|
|
1. o načinu
knjiženja in likvidacije ugotovljenih razlik, |
|
|
2. o neposrednem
odpisu s popravkom vrednosti drobnega inventarja in osnovnih sredstev
ter terjatev in obveznosti, |
|
|
3. o odpisu
dotrajanih in neuporabnih sredstev, |
|
|
4. o materialni
odgovornosti posameznih delavcev za ugotovljeni primanjkljaj ob popisu, |
|
|
5. o drugem v
zvezi s popisom. |
|
|
Odločitev
pristojnega organa – župana v zvezi s popisom je podlaga za knjiženje
razlik in uskladitev knjigovodskega stanja z dejanskim. |
|
|
HRANJENJE
KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN
POSLOVNIH POROČIL |
|
|
35. člen |
|
|
Poslovne knjige in
knjigovodske listine se hranijo v prostorih računovodstva in v arhivu. |
|
|
Knjigovodske
listine in poslovne knjige je treba hraniti tako, da ne pride do
fizičnega poškodovanja ali uničenja in da niso dostopne nepoklicanim. |
|
|
36. člen |
|
|
Za sprotno hrambo
poslovnih knjig in knjigovodskih listin, ki se hranijo v prostorih
računovodstva, je odgovoren računovodja. |
|
|
37. člen |
|
|
Poslovne knjige in
knjigovodske listine se hranijo v skladu s predpisi, vendar najmanj v
teh rokih: |
|
|
– letni
računovodski izkazi in končni obračun plač ter izplačilne liste za
obdobja, za katera ni končnih obračunov, trajno, |
|
|
– knjigovodske
listine, na podlagi katerih se knjiži, in z zakonom ali drugimi predpisi
predpisane listine, pet let, |
|
|
– pomožni obračuni
in podobne knjigovodske listine, dve leti, |
|
|
– listine v zvezi
z obračunom davkov, v skladu z davčnimi predpisi. |
|
|
Odvisno od časa
hranjenja knjigovodskih listin je treba pri računalniškem obravnavanju
podatkov hraniti programsko dokumentacijo (uporabniške programe).
Odvisno od vrste računalniškega obravnavanja podatkov je občina dolžna
hraniti tako programsko dokumentacijo, da bo strokovnjaku omogočala
poznejše preverjanje. |
|
|
VREDNOTENJE
POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH |
|
|
38. člen |
|
|
Pri izkazovanju in
vrednotenju postavk se neposredno uporablja zakon o računovodstvu, ter
Splošni slovenski računovodski standardi (SRS) kakor podzakonski
predpisi, izdani na podlagi Zakona o računovodstvu ter ta pravilnik. |
|
|
Osnovna sredstva |
|
|
39. člen |
|
|
Osnovna sredstva
so zgradbe, zemljišča, poslovni prostori, oprema ter pripadajoči
nadomestni deli in drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša
od enega leta. |
|
|
40. člen |
|
|
Za drobni
inventar, ki se všteva med osnovna sredstva, se štejejo predmeti za
urejanje prostorov, priročno orodje in naprave ter vsa druga oprema in
trajna oziroma vračljiva embalaža z dobo daljše od enega leta, katerih
posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo
tolarskih protivrednosti 500 ECU v času nabave. |
|
|
41. člen |
|
|
Drobni inventar,
ki ne spada med osnovna sredstva, se odpisuje z enkratnim odpisom ob
izdaji v uporabo. Strošek odpisa bremeni vire sredstev, iz katerih je
drobni inventar bil nabavljen. |
|
|
Odpis osnovnih
sredstev |
|
|
42. člen |
|
|
Odpis osnovnih
sredstev je reden in izreden. |
|
|
Reden odpis se
opravlja v skladu z zakonom o računovodstvu, navodilom o načinu in
stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev. |
|
|
Izreden odpis se
opravi v primeru odtujitve ali uničenja opredmetenega osnovnega
sredstva, trajne izločitve iz uporabe. |
|
|
43. člen |
|
|
Odpis opredmetenih
osnovnih sredstev v upravljanju se praviloma izkaže kot popravek nabavne
vrednosti v breme virov teh sredstev. |
|
|
44. člen |
|
|
Osnovna sredstva
se ob koncu poslovnega leta prevrednotijo v skladu s SRS. Učinki
prevrednotenja sredstev zaradi njihove okrepitve povečujejo obveznost do
virov sredstev. |
|
|
Prevrednotenje
zaradi oslabitve se opravlja v skladu s SRS. |
|
|
Neopredmetena
dolgoročna sredstva |
|
|
45. člen |
|
|
Za neopredmetena
dolgoročna sredstva veljajo enake določbe kot za opredmetena dolgoročna
sredstva. |
|
|
Dolgoročne
finančne naložbe |
|
|
46. člen |
|
|
Dolgoročne
finančne naložbe so dolgoročne kapitalske naložbe, dolgoročna dana
posojila in depoziti. |
|
|
Dolgoročne
finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji
ustrezajo naložena denarna ali druga sredstva, dolgoročne terjatve pa z
zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin. |
|
|
Obračunane realne
obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev
povečujejo vrednost teh dolgoročnih naložb in terjatev. |
|
|
Donosi dolgoročnih
finančnih naložb in terjatev se priznajo kot prihodki ob vnovčenju. |
|
|
47. člen |
|
|
Kapitalske naložbe
v gospodarske javne službe ali druge pravne osebe, ki vodijo poslovne
knjige po določbah Zakona o gospodarskih družbah in zakona o
gospodarskih javnih službah, se prevrednotijo ob koncu poslovnega leta
tako kot določajo SRS. |
|
|
Učinek
prevrednotenja povečuje lastne vire sredstev. |
|
|
48. člen |
|
|
Računovodja mora
najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna
poslovanja, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne dolgoročne
finančne naložbe. |
|
|
Terjatve |
|
|
49. člen |
|
|
Terjatve se
izkazujejo ločeno po vrstah. Ločeno se izkazujejo predujmi za osnovna
sredstva ter sredstva, ki so sestavni del gibljivih sredstev bilance
stanja. Pri terjatvah iz gibljivih sredstev je treba ločeno izkazovati
dolgoročne (nad eno leto) in kratkoročne (do enega leta). |
|
|
Terjatve se
nadalje ločujejo in izkazujejo kot terjatve: |
|
|
– terjatve do
kupcev, |
|
|
– dani predujmi in
varščine, |
|
|
– terjatve v zvezi
s prihodki od financiranja, |
|
|
– druge terjatve. |
|
|
50. člen |
|
|
Za pravočasno
izterjavo terjatev, predlaganje njihovega prenosa na sporne terjatve, če
se predvideva, da ne bodo poravnane v roku ali niso poravnane v roku,
skrbi računovodja. Najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo
letnega obračuna, računovodja preveri ustreznost velikosti posamezne
vrste terjatve (uskladitev). |
|
|
51. člen |
|
|
Odpis terjatev
odobri župan. |
|
|
Kratkoročne
finančne naložbe |
|
|
52. člen |
|
|
Občasne viške
denarnih sredstev občina nalaga v kratkoročne depozite, v skladu s
predpisi ministra pristojnega za finance. Zneski obračunanih obresti za
kratkoročne depozite povečujejo prihodke od tolarskih vezanih depozitov. |
|
|
Denarna sredstva |
|
|
53. člen |
|
|
Kot denarna
sredstva se izkazujejo denarna sredstva v blagajni ter dobroimetja na
računih v bankah in drugih finančnih institucijah v skladu s predpisi,
ki urejajo poslovanje z denarnimi sredstvi iz sredstev javnih financ. |
|
|
Druge vrednotnice
– znamke, koleki in drugo, se vodijo na časovnih razmejitvah kot
kratkoročno odloženi stroški. |
|
|
54. člen |
|
|
Kot denarna
sredstva – gotovina, se obravnavajo tudi akceptni nalogi, čeki.
Knjigovodska evidenca teh je predpisana v kontnem načrtu občine. |
|
|
55. člen |
|
|
Če se posluje
preko banke, se določi blagajniški maksimum v višini, ki je glede na
izkušnje iz preteklih let in predvidevanja, primeren. Blagajniški
maksimum v skladu s predpisi določi župan. |
|
|
Dolgoročne
obveznosti |
|
|
56. člen |
|
|
Dolgoročne
obveznosti se izkazujejo v skladu s SRS. V računovodstvu mora biti
zagotovljena dosledna evidenca vseh dolgoročnih obveznosti in
izkazovanje ločeno za dolgoročno dobljena finančna posojila, dolgoročne
dobljene kredite, dolgoročne obveznosti iz poslovanja. |
|
|
57. člen |
|
|
Prevrednotenje
dolgoročnih obveznosti, razen obveznosti, ki se nanašajo na sredstva v
upravljanju, se obravnava kot obrestovanje in bremeni odhodke
financiranja. |
|
|
Kratkoročne
obveznosti |
|
|
58. člen |
|
|
V skladu s SRS se
med kratkoročne obveznosti vključujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo
v letu dni ali prej. |
|
|
Kratkoročne
obveznosti se izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih
knjigovodskih listin. |
|
|
Kratkoročne
časovne razmejitve |
|
|
59. člen |
|
|
Občina v skladu s
predpisi in SRS po potrebi vzpostavlja kratkoročno časovno razmejevanje,
in sicer: |
|
|
– aktivne časovne
razmejitve za potrebe razmejevanja odloženih stroškov oziroma odhodkov
in prehodno nezaračunanih prihodkov, |
|
|
– pasivne
kratkoročne časovne razmejitve za razmejevanje vnaprej vračunanih
stroškov oziroma odhodkov in kratkoročno odloženih prihodkov. |
|
|
Zaloge |
|
|
60. člen |
|
|
Material se takoj
ob nabavi prenese v uporabo in istočasno bremeni stroške po nabavni
vrednosti, zato občina praviloma ne izkazuje zalog materiala. |
|
|
Odhodki |
|
|
61. člen |
|
|
Odhodki občine se
merijo in razčlenjujejo v skladu z zakonom o računovodstvu, predpisi
izdanimi na podlagi zakona in SRS. |
|
|
62. člen |
|
|
Odhodki se
priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka. To pomeni, da se
odhodek prizna: |
|
|
– če je poslovni
dogodek, ki ima za posledico izkazovanje odhodka, dejansko nastal in |
|
|
– če je dejansko
prišlo do izplačila denarja. |
|
|
Odhodki se
razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferov,
investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov. |
|
|
63. člen |
|
|
Tekoči odhodki so
odhodki za plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in
drugih izdatkov za blago in storitve. Tekoči transferi so odhodki, ki
zajemajo plačila za katera plačniki v povračilo ne prejmejo materiala
ali opravljene storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku
tekoče ali splošne narave in ne kapitalske. |
|
|
64. člen |
|
|
Investicijski
odhodki so plačila, namenjena pridobitvi ali nakupu opredmetenih in
neopredmetenih osnovnih sredstev, premoženja, opreme, napeljav, vozil
kot tudi plačila za novogradnje, adaptacije, investicijsko vzdrževanje
in obnove zgradb ter izdelavo študij o izvedbi projektov, izdelavo
projektne dokumentacije in investicijski inženiring. |
|
|
65. člen |
|
|
Odhodki
investicijskih transferov so prenesena denarna nepovratna sredstva,
namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za
nakup ali gradnjo njihovih osnovnih sredstev, nakup opreme in drugih
opredmetenih in neopredmetenih sredstev, za investicijsko vzdrževanje,
obnovo ipd. |
|
|
Investicijski
transferi so lahko tudi plačila za namene iz prvega odstavka tega člena,
za katera se pri prejemniku sredstev vzpostavi obveznost iz naslova
sredstev, prejetih v upravljanje. |
|
|
66. člen |
|
|
Odhodki so
razčlenjeni tako, da omogočajo vpogled v strukturo stroškov po njihovih
naravnih vrstah, ki so: stroški dela, stroški materiala in storitev in
drugi stroški. V okviru skupin naravnih vrst stroškov se posamezne vrste
stroškov knjigovodsko evidentirajo na analitičnih kontih, določenih v
skladu s potrebami občine na osnovi enotnega kontnega načrta. |
|
|
67. člen |
|
|
Vsak analitični
konto stroškov ima v evidenci tudi pripadajočo šifro stroškovnega mesta
in stroškovnega nosilca, pri čemer se kot stroškovni nosilec šteje
proračunska postavka iz finančnega načrta. |
|
|
Stroškovna mesta
predstavljajo organizacijske enote, po katerih se spremljajo stroški. |
|
|
Stroški se
razporejajo na stroškovna mesta in stroškovne nosilce neposredno ob
knjiženju iz knjigovodskih listin, na katerih morajo biti poleg ostalih
podatkov ti podatki navedeni. |
|
|
Prihodki |
|
|
68. člen |
|
|
Prihodki občine se
priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka (plačana realizacija). |
|
|
Prihodki se
razčlenjujejo v skladu z določbami zakona o računovodstvu, podzakonskimi
akti na podlagi zakona ter SRS. |
|
|
Prihodki se
razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske
prihodke, prejete donacije in transferne prihodke. |
|
|
RAČUNOVODSKO
PREDRAČUNAVANJE IN PRIPRAVA FINANČNIH NAČRTOV |
|
|
69. člen |
|
|
Občina v skladu z
zakonom o javnih financah ter predpisi, izdanimi na podlagi zakona ter
navodili ministra za finance v računovodstvu, zagotavlja podatke, ki so
potrebni za pripravo večletnih in letnih finančnih načrtov občine. |
|
|
RAČUNOVODSKI
IZKAZI IN LETNO POROČILO |
|
|
70. člen |
|
|
Letno poročilo
obsega: |
|
|
– bilanco stanja, |
|
|
– izkaz prihodkov
in odhodkov, |
|
|
– pojasnila k
izkazom ter |
|
|
– poslovno
poročilo. |
|
|
Računovodski
izkazi morajo prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in
obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov ter presežek ali
primanjkljaj. |
|
|
Letno poročilo je
potrebno predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in
objavljanje podatkov, torej pristojni enoti Agencije Republike Slovenije
za javnopravne evidence in storitve do zadnjega dne v februarju leta, ki
sledi letu, za katero se sestavlja letno poročilo. |
|
|
71. člen |
|
|
Neposredni in
posredni uporabniki občinskega proračuna predložijo letno poročilo za
preteklo leto županu do 28. februarja tekočega leta. |
|
|
Župan pripravi
predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga
predloži ministrstvu, pristojnemu za finance do 31. marca tekočega leta. |
|
|
Župan predloži
predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto
občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
72. člen |
|
|
Letno poročilo
pripravita župan in računovodja občine. |
|
|
73. člen |
|
|
Letno poročilo se
sestavi za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, kakor tudi ob
statusnih spremembah, ob prenehanju in drugih primerih določenih z
zakonom. |
|
|
74. člen |
|
|
Računovodski
izkazi se pripravijo na zadnji dan obravnavanega obdobja v skladu s
pravilnikom o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter
pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava, ki ga izda minister pristojen za finance. |
|
|
75. člen |
|
|
S pravilnikom o
poročanju občin o prejemkih in izdatkih proračunov občin (Uradni list
RS, št. 8/04 in 34/04) je določeno, da morajo občine posredovati
podatke, ki jih določata poročilo o prihodkih in odhodkih, računu
finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja (obrazec P) in
poročilo o odhodkih po funkcionalnih dejavnostih (obrazec P1), ki sta
sestavni del pravilnika. Občine morajo navedene podatke posredovati
ministrstvu za finance, do 15. dne v mesecu za obdobje od 1. 1. tekočega
leta do konca preteklega meseca. Za pripravo poročil je odgovoren
računovodja. |
|
|
RAČUNOVODSKA
KONTROLA IN NOTRANJE REVIDIRANJE |
|
|
76. člen |
|
|
Računovodska
kontrola zajema splošne aktivnosti ugotavljanja pravilnosti in
odpravljanje teh v vseh delih računovodskih postopkov. Kontrola
knjigovodskih listin se opravlja tako kot je določena v tem pravilniku. |
|
|
Odgovornost
delavca v računovodstvu in drugih za opravljanje kontrole je opredeljena
v tem pravilniku in v pravilniku o sistematizaciji delovnih mest v
Občinski upravi Občine Loški Potok. |
|
|
V poslovne knjige
se ne smejo vnašati nobeni podatki iz knjigovodskih listin, dokler ni
opravljena kontrola. Računovodski obračuni in posamezni računovodski
predračuni se ne smejo sestavljati na podlagi podatkov iz poslovnih
knjig, dokler podatki niso kontrolirani. |
|
|
Računovodsko
kontroliranje knjigovodskih listin in poslovnih knjig zagotavlja tudi
morebitno neupoštevanje predpisov in internih aktov in računovodskih
standardov, poneverbe ter jih tako preprečuje. |
|
|
Računovodsko
kontroliranje podatkov je preverjanje ali so poslovni dogodki nesporni,
ali so jih odobrile pooblaščene osebe, ali so vsi poslovni dogodki tudi
knjiženi, ali so knjiženi pravočasno, v pravilnih zneskih, na ustreznih
kontih in ustreznih stroškovnih mestih. |
|
|
77. člen |
|
|
Računovodsko
revidiranje kot preverjanje in ocenjevanje organiziranosti in delovanja
računovodskega kontroliranja ter način sestavljanja računovodskih
obračunov, ki predstavlja notranji nadzor javnih financ, se bo opravljal
v skladu z navodilom o oblikah in izvajanju notranjega finančnega
nadzora v občinah. |
|
|
Revidiranje bo
občina zagotovila tako, da bo: |
|
|
– ustanovila
notranjo revizijsko službo ali |
|
|
– poverila
notranje revidiranje zunanjemu izvajalcu. |
|
|
POOBLASTILA IN
ODGOVORNOST V RAČUNOVODSTVU |
|
|
78. člen |
|
|
Za organizacijo in
vodenje računovodstva je odgovoren računovodja. Računovodja je
odgovoren, da se pravilno uporabljajo materialno finančni predpisi in
SRS. |
|
|
Odgovoren je za: |
|
|
– organizacijo,
koordinacijo in nadzor dela na področju računovodstva, |
|
|
– pravilno in
ažurno vodenje poslovnih knjig, |
|
|
– usklajevanje
analitičnih evidenc s knjigovodstvom glavne knjige, |
|
|
– pravočasno
sestavo letnega poročila, |
|
|
– pravočasno
posredovanje podatkov in poročila za župana in občinski svet ter
nadzorni odbor, |
|
|
– pravočasno
zaključevanje poslovnih knjig, |
|
|
– pravočasno
dopolnjevanje pravilnika o računovodstvu in drugih aktov s področja
računovodstva, |
|
|
– pravočasno
dopolnitev kontnega načrta v skladu s predpisi, |
|
|
– strokovno
izpopolnjevanje računovodskih delavcev, |
|
|
– organizacijo
pravilne hrambe poslovnih knjig in knjigovodskih listin |
|
|
– in drugo v
skladu s pogodbo o zaposlitvi in sklepom pristojnega organa. |
|
|
79. člen |
|
|
Za pravilno in
ažurno vodenje poslovnih knjig v skladu s predpisi in tem pravilnikom so
odgovorni tudi delavci v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi, ki vodijo
posamezne knjigovodske evidence, če je knjigovodstvo nepravilno in
neažurno vodeno, ker so bile knjigovodske listine prepozno poslane vodji
knjigovodstva. |
|
|
KONČNA DOLOČBA |
|
|
80. člen |
|
|
Ta pravilnik začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 412-0002/2005 |
Župan Občine Loški Potok |
|
|
Loški Potok, dne
22. oktobra 2005 |
Janez Novak, inž., l.r. |
|