Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 10/91, 17/91, 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 ter 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 5/00 in 10/02) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 45. seji, dne 7. oktobra 2002, sprejel

ODLOK

o prostorsko ureditvenih pogojih za del prostorsko planske enote Ta 14 P - (območje bivše Jeklotehne)

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja proizvodno - skladiščne cone Ta - 14 - P, ki jih je izdelal URBIS d.o.o., Maribor, Svetozarevska 6, Maribor, pod številko naloge 160/2001 v juniju 2002.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

TEKSTUALNI DEL

Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih

GRAFIČNE PRILOGE

1. Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor M-1:5000

2. Meja območja urejanja M-1:2000

3. Situacija komunalne in energetske infrastrukture M-1:2000

4. Pogoji prometnega urejanja M-1:1000

5. Regulacijska karta M-1:1000

6. Karta rušitev M-1:2000

7. Merila in pogoji za določanja gradbenih parcel M-1:2000

8. Kopija katastrskega načrta M-1:2500

II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE

3. člen

Območje obdelave obsega zemljišča med hitro oz. glavno cesto na zahodu, Razvanjskim potokom na severu, železniško progo Maribor - Zidani most na vzhodu in mejo z občino Hoče - Slivnica na jugu.

Območje obdelave obsega naslednje parcele številka: del 755/8, 755/9, 755/5, 755/6, 755/11, 740/1, 740/3, 739/1, 739/2, 738/1, 736, 735/1, del 735/3, 733/3, 730/3, 1214, 733/2, 730/1, del 730/4, 729/1, del 729/3, del 1126/3, del 726/8, del 726/1, 1212, 742/3, 743/1, 747/2, 744/2, del 755/4, del 1126/1, del 752/1, 751/1, del 752/4, .639, 724/6, 749/2, 750/2, 748/4, 724/5, 724/7, .640, 724/8, 724/9, 724/10, 724/1, 1127/2, 723,2, del 719/1, del 720/1, 720/2, 723/3, 724/4, del 723/1, del 724/1, 725/1, del 725/3, vse k.o. Razvanje.

Meja obravnavanega območja urejanja je prikazana v grafični prilogi št. 2 "Meja območja obdelave in členitev območja".

III. FUNKCIONALNA IZRABA PROSTORA

4. člen

Obravnavano območje celote, ki smo ga poimenovali območje bivše Jeklotehne, je razdeljeno na več funkcionalnih enot:

Območje 1 - je območje med zahodno mejo območja obdelave in predvideno novo interno cesto "A" delno na vzhodni in delno na severni strani.

Območje 2 - obsega prostor med Razvanjskim potokom na severu, predvideno interno cesto "B" na jugu, delom interne ceste "B" na vzhodu in delom interne ceste "A" ter predvidene Industrijske ceste v nadaljevanju na zahodu.

Območje 3 - zavzema prostor bivšega podjetja Jeklotehne z obstoječimi objekti in je omejen na severu s predvideno interno cesto "B", na vzhodu s predvideno interno cesto "C", na jugu in zahodu s predvideno interno cesto "A".

Območje 4 - zavzema območje, ki je omejeno z Razvanjskim potokom na severu, s predvideno interno cesto "D" na vzhodu, s predvideno interno cesto "B" na jugu, na zahodu pa meji na območje 2.

Območje 5 - zavzema prostor, ki meji na severu delno na predvideno interno cesto "C", na vzhodu na interno cesto "D", na jugu na del južne meje območja obdelave ter na zahodu na predvideno interno cesto "C".

Območje prometne infrastrukture - se razprostira med regulacijskimi linijami in obsega širino min. 10,0 m, cestno telo v polnem profilu.

Območje obvodnega prostora - velja za območje 2. vodovarstvenega pasu in območje ob Razvanjskem potoku.

IV. SKUPNA MERILA IN POGOJI

5. člen

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, v kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

6. člen

Merila in pogoji glede vrste posegov:

V funkcionalnih enotah so, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:

7. člen

Merila in pogoji za oblikovanje

Oblikovalske usmeritve so priporočila za urbanistično urejanje ohlapne vsebine, ki se lahko pri natančnejšem načrtovanju dopolnijo ter prilagodijo konkretnim potrebam in možnostim.

Pri vseh novogradnjah in parcelacijah je potrebno upoštevati omejitve, ki so podane z regulacijskimi elementi, kot na primer: gradbeno mejo, gradbeno linijo, FSI faktorjem in koeficientom pozidanost, kar je razvidno iz grafične priloge "Regulacijska karta" regulacijska linija je v regulacijskih kartah informativna. Potrebno jo je natančno določiti pri izdelavi lokacijske dokumentacije ali drugih prostorskih izvedbenih načrtov.

Tolerance pri predpisanem FSI in predpisanem koeficientu pozidanosti je ± 0,1.

Upravičenost odstopanja dokazuje investitor skozi idejni načrt objekta in zunanje ureditve.

Funkcionalna enota je enota znotraj katere veljajo enaka določila za urejanje, oblikovanje in izrabo prostora.

Pomen regulacijskih elementov:

8. člen

Če regulacijski elementi ne omejujejo posega v prostor, veljajo za odmike predvidenega objekta naslednja pravila:

9. člen

Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

10. člen

Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč:

Velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča se določi z lokacijsko dokumentacijo. V grafičnih prilogah zarisane pozidane površine se lahko delijo na manjše enote ali združujejo v večje.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potezami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

V. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

11. člen

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor v varovalnih pasovih javnih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.

12. člen

13. člen

Na prometni površini zunaj vozišča je možno v skladu z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, objekte za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa ipd.

Pri gradnji naštetih objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste.

14. člen

Kolesarski promet

Za varno odvijanje kolesarskega prometa je ob cestah, po katerih so predvidene kolesarske poti potrebno namestiti potrebno prometno signalizacijo ali opozorilne table.

Na predvidenih ciljih kolesarskih voženj je potrebno urejati površine za odstavo oziroma parkiranje koles, manjša odstavna mesta pa morajo biti sestavni del mikro urbane opreme.

15. člen

Mirujoči promet

Za parkiranje osebnih vozil predvidimo parkirna mesta v okviru posameznih funkcionalnih enot, oziroma na lastni parceli. Število potrebnih parkirnih mest je potrebno določiti skladno s tabelo, kjer se predpisuje število parkirnih mest v odvisnosti od dejavnosti.

16. člen

Ceste na obravnavanem območju so razdeljene na javne (občinske) in interne ceste.

Javne občinske ceste na obravnavanem območju je predvidena: Industrijska cesta, v polnem profilu.

Interne ceste na območju so razdeljene na cesto "A, B, C" in "D". Na vseh cestah se promet pešcev loči od prometa motornih vozil, medtem ko kolesaski promet poteka ob robu cestišča in se primerno označen.

Pri posegih v območju križišč in priključkov je potrebno upoštevati pregledni trikotnik, ki ga je potrebno določiti skladno s kategorijo ceste.

V vsa funkcionalna območja in posamezne ureditvene enote je treba zagotoviti dostop z najbližje interne ceste oziroma tako kot je označeno v grafičnih prilogah. Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno - varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe.

17. člen

Karakteristični ulični profili

Hitra cesta je že izgrajena kot štiripasovnica z vso prometno opremo.

Industrijska cesta je povzeta po idejnem projektu (BPI) in sicer:

● vozišče v širini 9,5 m (2 x 3,25 m in 1 x 3,0 m)

● dvosmerna kolesarska pot ob zahodni strani v širini 3,0 m

● pločnik ob vzhodni strani v širini 2,0 m

Skupni gabarit neto znaša 14,5 m. K temu je potrebno dodati skupne brežine zaradi niveletnega poteka.

Interne ceste. A, B, C in povezovalna cesta D se varuje v neto koridorju 10,0 m, kar pomeni vozišče v širini 6,5 m (2 x 3,25 m) in obojestranski pločnik - rezervat po 1,75 m za ceste A, B, C, v širini 7,00 m (2 x 3,50 m) ter obojestranski pločnik 3,00 m za cesto D. Možna je varianta z voziščem širine 7,0 m (2 x 3,5 m) in pločnikom 2 x 1,5 m.

Kinematični elementi križišč oziroma zavijalni radii so prilagojeni tovornim vozilom s priklopnikom (R 12,5 m oziroma min. 10,0 m).

Prečni nakloni vozišč so lahko strešni ali enostranski. Prečni nakloni pločnikov so enostranski in v principu nagnjeni proti vozišču.

VI. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER TELEKOMUNIKACIJE

18. člen

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, ipd. morajo biti obsajeni z zelenjem, tako, da so manj vidni iz okolja, vendar tako, da je omogočeno vzdrževanje.

Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo: kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni, zagotovljeni naj bodo predpisani medsebojni odmiki ter odmik od objektov in drevja. Potekajo naj po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh, tako da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.

Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še posebni pogoji posameznih upravljavcev k lokacijski dokumentaciji.

Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi (razen električni vod 110 kV in več) morajo biti zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.

V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

19. člen

Vodooskrba

Zgraditi je potrebno nov cevovod oz. rekonstruirati obstoječega v trasi predvidene Industrijske ceste. Profil cevovoda je DN 350.

V območju zazidave se predvidijo interni cevovodi za sanitarno oskrbo in požarno zaščito.

Celotno omrežje je potrebno zasnovati v skladu s pogoji upravljalca.

Lastniki zemljišč oz. investitorji si morajo pridobiti predhodno strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor na osnovi 11. člena Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97).

20. člen

Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda

Za celotno območje je potrebno predvideti ločen sistem kanalizacije.

V prvi fazi se izvede natančen posnetek stanja obstoječe kanalizacije. Obstoječa kanalizacije se preuredi v meteorno kanalizacijo. Za odvod fekalnih vod se zgradi nova - fekalna kanalizacija.

Fekalna kanalizacija se naveže na obstoječi kanalizacijski kolektor Tezno II.

Meteorna kanalizacija se vodi preko lovilca olj in usedalnika v ponikalnik na vzhodni strani.

V celoti se izvede tesna kanalizacija.

Samo padavinske vode iz streh lahko ponikajo, vse ostale padavinske vode iz utrjenih manipulativnih površin se morajo ustrezno prečiščene voditi v javno kanalizacijo. Vod iz manipulativnih površin ni dovoljeno odvajati v ponikovalnik ali druge vodne površine oz. ponikati.

V primeru dejavnosti, pri kateri bi nastajale tehnološke odpadne vode, je le-te potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti tako, da ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim za izpust v kanalizacijo glede na splošno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 35/96) in glede na posebne panožne uredbe, ki obravnavajo odpadne vode iz posameznih tehnoloških postopkov.

21. člen

Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava

Za potrebe elektrooskrbe se zgradi nova trafo postaja (oziroma več v kolikor bi bile potrebe). Velikost oz. moč TP se določi na osnovi predvidene potrošnje, ko bodo znani vsi porabniki.

Iz predvidene TP se do posameznih odjemalcev položi ustrezno nizkonapetostno omrežje.

Upoštevati je potrebno določbe Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96).

Zunanja razsvetljava se načrtuje tako, da se uporabijo svetila s tako konstrukcijo, ki omogoča osvetljevanje talne površine ne osvetljujejo pa neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice, ki imajo čim manjši delež UV-svetlobe.

Notranja razsvetljava se načrtuje tako, da se lahko večje steklene površine prostorov v katerih se uporabljajo svetila z velikim deležem UV-svetlobe ustrezno zasenčijo.

Celotna razsvetljava se načrtuje tako, da se lahko svetila, ki tehnološko niso potrebna v drugem delu noči izklopijo.

22. člen

Oskrba z zemeljskim plinom

Na območju ni plinovodnega omrežja.

Plin je možno zagotoviti z izgradnjo srednjetlačnega plinovoda iz smeri STTC - BDC v trasi predvidene Industrijske ceste.

V kolikor bi se pojavil večji porabnik, je možno plin zagotoviti tudi iz omrežja Geoplin-a v Bohovi.

23. člen

Vročevodno omrežje, ogrevanje

V skladu z energetsko karto Maribora je obravnavano območje predvideno za daljinsko ogrevanje. Ko bo na obravnavanem območju zgrajeno omrežje daljinskega ogrevanja, je priključitev nanj obvezna, do takrat se območje začasno ogreva v skladu z odlokom o varstvu zraka v Mariboru.

Ogrevanje

Oskrba s plinom se zagotovi iz omrežja Plinarne Maribor preko obstoječega plinovoda 1bar iz smeri Hoč.

Priključki do posameznih odjemalcev se uredijo preko reducirnih postaj.

24. člen

Telekomunikacije

Obstoječi objekti imajo TK priključke. Podjetje Amis.net razpolaga tudi z ločenimi optičnimi povezavami.

Obstoječe omrežje ne omogoča večjega dodatnega števila uporabnikov. Zato bo potrebno omrežje ustrezno razširiti. V trasi predvidene Industrijske ceste je predvidena položitev cevne TK kanalizacije, ki bo omogočila uvlačenje dodatnih optičnih in TK kablov.

25. člen

Ostala infrastruktura

Druge infrastrukture v območju ni. Na osnovi analize tudi ni potreb.

26. člen

Merila in pogoji za varovanje okolja

Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj okolju, oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.

Pri ekološko zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga odločitev o dopustnosti predvidenega posega.

27. člen

Varstvo voda

Območje se nahaja na 2. vodovarstvenem območju, katerega glede na ukrepe za zavarovanje zalog pitne vode črpališča Bohova uvrščamo v območje s sanitarnim režimom (Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju, MUV, št. 19/98, 23/98).

Območje se nahaja v ožjem 2. in širšem 3. varstvenem pasu zalog pitne vode črpališča Bohova, glede na odlok o varstvenih pasovih.

28. člen

Odstranjevanje odpadkov

Odvoz in deponiranje odpadkov se zagotovi v skladu z veljavno zakonodajo (MUV, št. 11/92).

Odpadke, ki jih ni možno odlagati skupaj s komunalnimi, je potrebno zbirati posebej in se s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju in odlaganju. Industrijske odpadke je potrebo zbirati v posebej za to namenjenih kontejnerjih v ločenem prostoru.

Odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopna vozilom za odvoz odpadkov.

VII. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN

Merila in pogoji za urejanje zelenih površin

Proste površine se urejajo kot zelene površine s ciljem ohranjanja biodiverzitete po posebnem projektu.

V območju obdelave smo predvideli sledeče kategorije zelenih površin:

●  varovalni zeleni pas

● varovalni drevored

● parkirišča v zelenju

● ohranitev obstoječega zelenja

● varovanje obvodnega prostora.

29. člen

Varovalno zelenje se nanaša na severni rob območja, katerega mejo predstavlja potok z avtohtonim visokoraslim zelenjem. Ob omenjenem zelenju predvidimo na severnem robu območja širši pas ozelenitve. Izbor vrste zelenja naj sledi že izoblikovani naravi.

Varovalni drevored predvidimo ob vzhodnem robu obravnavanega območja ob stiku z mejo 2. vodovarstvenega pasu. Varovalni drevored je predviden v Urbanistični zasnovi za mesto Maribor in ga v nalogi le realiziramo. Celotno vodovarstveno območje ima izrazito varovalno funkcijo z zelenjem za katerega smatramo, da rahla prostor.

30. člen

Vsa parkirišča se uredijo z zelenimi površinami v smislu členitve prostora in regulacije klime.

31. člen

Ob obstoječi zazidavi je veliko ohranjenih zelenic, ki jih v največji možni meri ohranjamo še naprej. Kjer predvidimo novogradnje pa sledimo v posameznih funkcionalnih enotah obstoječemu procentualnemu stanju (zelenje: zazidavi).

32. člen

Znotraj območja obdelave se izdelajo načrti okolja prilagojeni urbanistični krajini.

33. člen

V območju obvodnega prostora (razen na območju 2. vodovarstvenega pasu) so dopustne naslednje vrste posegov:

● vzdrževalna dela in vodnogospodarske ureditve

● ureditev zelenih površin

● postavitev pomožnih in začasnih objektov

● ureditev poti za pešce

● ureditev kolesarskih stez.

Ostali posegi na omenjenem območju niso dovoljeni.

34. člen

Na zelenih površinah so možni glede na vrsto izključno naslednji posegi:

● gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije

● ureditev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom

● postavitev mikro urbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez.

Prepovedano je sekanje, obsekavanje obstoječega drevja in grmičevja, razen kadar je to potrebno zaradi cestno prometne varnosti ali predvideno v prostorskih izvedbenih načrtih

VIII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

35. člen

Varstvo zraka

- Upoštevati je potrebo uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 73/94, 68/96, 109/01); Uredbo o emisiji snovi iz kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/02), Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02), Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 52/02), Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02), Odlok o varstvu zraka na območju mestne občine Maribor (MUV, št. 13/98), in koncept ogrevanja iz predmetnega odloka.

36. člen

Varstvo pred hrupom

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj določenih z Zakonom o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. l. RS, št. 15/76, 68/96) ter Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95, 66/96). Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95) in Odlok o varstvu pred hrupom na območju občine Maribor (MUV, št. 14/94). Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.

V lokacijski in projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom. Glede na namembnost območje uvrščamo v IV. stopnjo varstva pred hrupom za katerega je predpisana mejna nočna in dnevna raven hrupa 70/70 dB(A).

37. člen

Merila in pogoji za varstvo pred požarom

Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil.

Vodo za gašenje požarov je treba zagotoviti z izgradnjo hidrantnega omrežja po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. l. SFRJ, št. 30/91).

Vsaka lokacijska dokumentacija mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.

Upoštevati je potrebno:

38. člen

Merila in pogoji za varovanje narave in kulturne dediščine

Na obravnavanem območju se ohranja zazelenitev na 2. vodovarstvenem območju, ter zazelenitev ob Razvanjskem potoku.

Novi drevoredi se vzpostavljajo v skladu z regulacijsko karto v M-1:1000.

Na območju ni objektov kulturne dediščine in naravnih znamenitosti, je pa na ekološko pomembnem območju.

39. člen

V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, varstva in urejanja voda ter varstva naravne in kulturne dediščine, ki so določeni v grafičnih prikazih "Regulacijska karta", je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v določbah tega odloka o prometnem urejanju, komunalnem in energetskem opremljanju in o varstvu in urejanju voda.

IX. PODROBNA MERILA IN POGOJI PO POSAMEZNIH OBMOČJIH IN POSAMEZNIH FUNKCIONALNIH ENOTAH

40. člen

Dejavnosti

V skladu z opredelitvijo za uresničevanje urbanistične zasnove je v območje, ki je klasificirano kot prostorska planska enota P, mogoče umeščati naslednje dejavnosti:

Možne dopolnilne dejavnosti:

Na teh območjih se lahko organizirajo ekonomske cone v skladu z zakonom.

Dejavnosti ne smejo biti povezane z nevarnimi kemikalijami.

41. člen

Funkcionalno območje 1

Območje se razprostira med predvideno Industrijsko cesto na zahodu in novo predvideno cesto na vzhodu. Obstoječi objekt na območju je poslovni objekt bivše Jeklotehne, v katerem je danes podjetje Amis.net.

Za območje veljajo ista merila in pogoji kot za celotno območje. Dodatno so določeni naslednji pogoji in merila:

Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:

Pogoji glede oblikovanja:

Pogoji glede prometnega urejanja:

42. člen

Funkcionalno območje 2

Območje se razprostira v severozahodnem vogalu območja obdelave.

Za območje veljajo ista merila in pogoji kot za celotno območje. Dodatno so določeni naslednji pogoji in merila:

Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:

Pogoji glede oblikovanja:

● potrebno je upoštevati varovalni zeleni pas ob potoku

● višina objektov naj bo v skladu z indeksom izrabe

● odprte površine naj bodo arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane

● dostop z javnih prometnic neposredno preko priključka.

Pogoji glede prometnega urejanja

43. člen

Funkcionalno območje 3

Območje obsega predvsem obstoječe objekte bivše Jeklotehne.

Za območje veljajo ista merila in pogoji kot za celotno območje. Dodatno so določeni naslednji pogoji in merila:

Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:

Pogoji glede oblikovanja:

Pogoji glede prometnega urejanja:

44. člen

Funkcionalno območje 4

Območje se nahaja na severovzhodnem delu območja obdelave.

Za območje veljajo ista merila in pogoji kot za celotno območje. Dodatno so določeni naslednji pogoji in merila:

Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:

Pogoji glede oblikovanja:

 ●  potrebno je varovati zeleni pas ob potoku

 ●  potrebno je zagotoviti interventno pot do objekta na območju 2

 ●  višina objektov naj bo v skladu z indeksom izrabe

 ●  odprte površine naj bodo arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane.

Pogoji glede prometnega urejanja:

45. člen

Funkcionalno območje 5

Območje je nezazidano in na vzhodu meji na 2. vodovarstveni pas. Južni del območja meji na območje, ki ga obravnava LD 33/2001, izdelovalec Urbis d.o.o. Maribor.

Za območje veljajo ista merila in pogoji kot za celotno območje. Dodatno so določeni naslednji pogoji in merila:

Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:

Pogoji glede oblikovanja:

Pogoji glede prometnega urejanja:

46. člen

Območje prometne infrastrukture

Na območju, ki ga imenujemo cestno telo in predstavlja min. 10,0 m pas med regulacijskimi linijami so dopustni naslednji posegi:

● gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez

● urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti in kolesarskih poti.

Drugi posegi niso dopustni.

47. člen

Območje obvodnega prostora

V območju obvodnega prostora veljajo naslednji pogoji:

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

48. člen

Ne glede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna funkcionalna območja, so do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:

49. člen

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:

Mestni upravi Mestne občine Maribor, Zavod za prostorsko načrtovanje

Krajevni skupnosti Razvanje

Spletne strani: Maribor.si.

50. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju predmetnega akta prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 26/98). Območje je razvidno iz grafičnih prilog, ki so del tega odloka.

51. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

                                                                      Župan

                                                                       Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.