|
Na podlagi 51. člena
Zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Ur. L. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in
44/97), Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oz.
posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje
in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št.27/85) ter
na podlagi 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99), je Občinski
svet Občine Ruše na svoji 7. redni seji, dne 4. novembra 1999, sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o začasnih in pomožnih
objektih ter o posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko
dovoljenje, na območju Občine Ruše |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se določa
vrsta, namen, največja dovoljena velikost, način gradnje pomožnih in
začasnih objektov, ostali posegi v prostor ter dela, za katerih izvedbo
oz. gradnjo ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zadostuje odločba
o dovolitvi priglašenih del. |
|
|
II. VRSTE IN POGOJI
IZVEDBE POSEGOV V PROSTOR TER VRSTA, NAMEMBNOST, NAJVEČJA VELIKOST IN
NAČIN GRADNJE POMOŽNIH IN ZAČASNIH OBJEKTOV TER NAPRAV |
|
|
2. člen |
|
|
Posegi v prostor in začasni
ter pomožni objekti, katerih vrsto, namembnost, največjo velikost in
način gradnje opredeljuje ta odlok, so, skupaj z navedbo vrste,
namembnosti, največje velikosti, načina gradnje in ostalih pogojev,
razdeljeni v naslednje sklope: |
|
|
A: TEKOČA VZDRŽEVALNA DELA
IN ADAPTACIJE |
|
|
Med tekoča vzdrževalna dela,
za izvedbo katerih ni potrebno lokacijsko dovoljenje, štejejo tista
tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, napeljavi in
opremi ter njihovih delih, s katerimi se omogoča njihova normalna
uporaba tako, da se ne spreminjajo
bistveno ne spremenijo njihova zunanjost, zmogljivost,
velikost ali namembnost in se z njimi ne posega v njihove konstrukcijske
elemente. Dopustna je gradnja terciarnih komunalnih in infrastrukturnih
objektov ter naprav za potrebe posameznih že obstoječih stanovanjskih
ali gospodarskih objektov občanov, vse v skladu s pogoji upravljalcev
posameznih infrastrukturnih objektov in naprav ter v skladu z
omejitvami, navedenimi v tem odloku; med tekoča vzdrževalna dela sodijo
tudi vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacije na javnih cestah,
mostovih,
parkiriščih, pločnikih, postajališčih, parkih, zelenicah in drugih
javnih površinah,
ki so v upravljanju Občine Ruše, ter vzdrževalna, obnovitvena in modernizacijska dela na nekategoriziranih cestah in poteh v skladu s
pogoji, ki jih določi njih lastnik ali upravljalec; med tekoča
vzdrževalna dela se šteje tudi vzdrževanje in urejanje manjših vodotokov
ob soglasju in skladno s pogoji upravljalca vodotoka, nasipavanje terena
na površini do 1 ha in druga manjša zemeljska dela, skladno s soglasjem
lastnika zemljišča ter drenaže na posameznih zemljiščih do 1 ha
površine, namenjene individualni rabi lastnika zemljišča in nemoteče za
sosednja zemljišča. |
|
|
Med adaptacije objektov,
naprav, napeljav in opreme ter njihovih delov se štejejo tiste
adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost,
zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov in naprav in sicer: |
|
|
(1) da se ne spremeni
vertikalni in horizontalni gabarit objekta ter
da se bistveno ne
spremeni
njegov izgled; |
|
|
(2) da se z adaptacijo ne
posega v konstrukcijske elemente objekta; |
|
|
(3) da adaptacija objekta ne
zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takšnega povečanja
zmogljivosti obstoječih priključkov, za katere bi bila potrebna soglasja
pristojnih upravljalcev komunalnih in drugih vodov; |
|
|
(4) da se z adaptacijo ne
spreminja obstoječe oz. osnovne namembnosti objektov. |
|
|
B: OSTALI POSEGI V PROSTOR |
|
|
Med ostale posege v prostor
se štejejo naslednji posegi: in sicer le pod naslednjimi pogoji: |
|
|
- posegi v zvezi z
odpravljanjem arhitektonskih ovir za ljudi z omejeno možnostjo gibanja
(gradnja samostojnih klančin); |
|
|
- tlakovanje in ureditev
dvorišč ter parkirišč pred stanovanjskimi in drugimi objekti; |
|
|
- izvajanje drenaž,
odvodnjavanja in propustov na vseh cestah in poteh v občini«. Ostale
alinee se preštevilčijo; |
|
|
- postavitev verskih
obeležij (križev, kapelic, znamenj) do skupne tlorisne površine 6 m2
in višine 4,50 m, spominskih plošč, doprsnih kipov, umetniških del,
spominskih obeležij in ostalih objektov naravne in kulturne dediščine,
vse v soglasju in v skladu s pogoji lastnikov zemljišč ter pod pogojem,
da posegi ne zahtevajo večjih ureditvenih del; |
|
|
- postavitev mikrourbane
opreme: klopi, igral, korit za rože in grmovnice, opreme parkov in
otroških igrišč ter ureditev otroških igrišč do 40 m2
površine zemljišča; |
|
|
- zasajanje in redčenje
posameznih dreves na javnih zelenicah in rekreacijskih površinah v
okviru stavbnih zemljišč, po predhodnem mnenju strokovne gozdarske
službe, v primeru da gre za naravne spomenike,
opredeljene z občinskim odlokom
predhodno mnenje
pristojne spomeniško varstvene službe ali njihovo neposredno
bližino je potrebno
soglasje strokovne službe,
pristojne za varstvo narave;
tudi predhodno mnenje pristojne spomeniško varstvene
službe; |
|
|
- poravnave in ureditve ter
planiranja kmetijskih površin s soglasjem pristojne kmetijske službe in
službe, pristojne za urejanje vodotokov na območju; |
|
|
- gradnja in popravilo
poljskih poti, ki niso v splošni rabi, s soglasjem pristojne kmetijske
službe in službe, pristojne za urejanje vodotokov na območju. |
|
|
C: ZAČASNI OBJEKTI IN
NAPRAVE |
|
|
Med začasne objekte in
naprave se štejejo objekti, ki z gradbeno izvedbo in komunalno
opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in je z njihovo
odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. Med drugim
štejejo za začasne tudi naslednji objekti in naprave, izvedene v skladu
s pogoji, navedenimi v nadaljevanju: |
|
|
- objekti in naprave,
namenjene sezonski turistični ponudbi,
prodaji ali prireditvam, proslavam in
podobno; |
|
|
- plavajoči in fiksni
objekti za privezovanje plovnih objektov na vodnih površinah, ki so
sezonskega značaja; |
|
|
- vizualno komunikacijski
objekti oz. neprometni znaki, pritrjeni na obstoječe objekte, zidove,
ograje ali na ostale obstoječe objekte oz. so samostojni objekti in
sicer: velike panoje za reklamiranje (roto pano ali back light), back
light panoje, balone, male panoje na kandelabrih, transparente,
turistično informacijske table. Vizualno komunikacijske objekte je možno
postaviti le na lokacijah, določenih v Načrtu postavitve vizualno
komunikacijskih objektov (ZUM maj 1998)
ZUM d.o.o., Občinska
uprava Občine Ruše, avgust 2000, št.: 015-3-004/98, ki ga po potrebi
spreminja oz. dopolnjuje občinska uprava. Pogoji za postavljanje vizualno
komunikacijskih objektov so določeni v zgoraj citiranem načrtu ter v
Odloku o plakatiranju in oglaševanju na območju občine Ruše in jih je
treba dosledno upoštevati. Razen točnih lokacij in pogojev, opredeljenih
v zgoraj navedenem načrtu oz. odloku, je potrebno k postavitvi objekta
pridobiti pisno pozitivno soglasje lastnika oz. upravljalca zemljišča
oz. objektov; |
|
|
- začasna postavitev
pokritih razstavnih prostorov in ureditev sezonskih gostinskih vrtov do
40 m2 bruto gradbene površine; |
|
|
- začasna postavitev
objektov, namenjenih turistični in sezonski prodaji do 15 m2 bruto
gradbene površine; |
|
|
- postavitev odrov,
nadstrešnic, šotorov in ostalih začasnih objektov za potrebe prireditev,
sejmov, romarskih shodov…; |
|
|
- postavitev ostalih
začasnih objektov brez temeljenja, katere je možno nemudoma odstraniti
in takoj vzpostaviti prejšnje stanje (npr. prodajni kontejnerji za
plinske jeklenke…), maksimalne površine 2 x 3 m. |
|
|
Objekte, navedene v točki
C/3, je zunaj naselij možno postaviti le izven 15 m varovalnega pasu,
razen če oglaševalec pred postavitvijo pridobi soglasje Direkcije RS za
ceste, v katerem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in
odstranitve. |
|
|
Objekte, navedene v točki
C/3, je ob državnih cestah v naselju možno postaviti le zunaj območja
vzdolž cestišča, določenega za postavitev prometne signalizacije.
Soglasje za njihovo postavitev izda občina. V soglasju se določijo
pogoji postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in
varnosti prometa na njih. Občina predpiše tudi pogoje vzdrževanja in
odstranitve teh objektov. |
|
|
D: pomožni objekti in
naprave ter Vrsta, namembnost, največja dovoljena velikost oz. način
gradnje le-teh: |
|
|
Med pomožne objekte štejemo
naslednje objekte, katerih postavitev oz. gradnja je izvedena pod
naslednjimi pogoji: |
|
|
1. čebelnjaki na točkovnih
temeljih (leseni, nepodkleteni), z največ 20 panji, če v skupni tlorisni
površini ne presegajo 20 m2 in 3,20 m višine prednje kapne
lege nad nivojem tal objekta; gradnja čebelnjakov je dopustna tudi na
stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij in ostalih
ureditvenih območij, vendar le na stavbnih zemljiščih; |
|
|
2. medposestne, vrtne,
dvoriščne ograje in ograje za živino ter kmetijske nasade do višine 1,20
m pod pogojem, da niso grajene iz odpadnih materialov in da niso v
nasprotju z interesom upravljalca ceste; v posebnih primerih se, po
ustrezni presoji upravnega organa, dovoli tudi postavitev višjih ograj
(zaščita pred divjadjo, obore, zaščita pred nezaželenimi vplivi na
okolje..); odmiki ograj od javnih cest morajo biti v skladu s predpisi o
javnih cestah; |
|
|
3. pergole, nadstreški nad
funkcionalnimi površinami objektov ter nadstreški za potrebe parkiranja
in garažiranja osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles,
motorjev, avtomobilskih prikolic, ob individualnih stanovanjskih hišah
in gospodarskih poslopjih ter kmetijsko gospodarskih objektih, če ne
presegajo 40 m2 bruto gradbene površine in so postavljeni v sklopu
funkcionalnih površin že obstoječih objektov; če je objekt namenjen
parkiranju, je potrebno obvezno izvesti tlakovanje; |
|
|
4. vetrolovi pri
enodružinskih stanovanjskih objektih pod pogojem, da tlorisna površina
ne presega 10 m2; |
|
|
5. sončni kolektorji, sončne
celice, satelitske antene, markize, senčniki, strešna okna brez frčad,
vse pri obstoječih objektih in do 12 m2 površine; |
|
|
6. zimski vrtovi na
obstoječih betonskih ploščah, ki pripadajo obstoječim objektom, če ne
presegajo 40 m2 bruto gradbene površine; |
|
|
7. zasteklitve balkonov,
teras pri obstoječih objektih; za večstanovanjske bloke in objekte je
zahtevano enotno oblikovanje za celotno zgradbo; |
|
|
8. rezervoarji za lahko
kurilno olje do vsebine 2000 kg; |
|
|
9. tipski mali rezervoarji
za utekočinjen naftni plin, vključno s cevovodi za dovod plina do trošil
z odgovarjajočimi armaturami in zaščitnimi zidovi, pod naslednjimi
pogoji: |
|
|
• maksimalna kapaciteta oz.
prostornina rezervoarja je 5 m3 (2000 kg); |
|
|
• maksimalna priključna moč
od glavnega distribucijskega omrežja (srednjetlačnega plinovoda) do
posameznega porabnika je 50 KW; |
|
|
• rezervoarji so lahko
postavljeni na funkcionalnem zemljišču objektov za potrebe občanov in
njihovih družin; |
|
|
• dopustna je notranja
preureditev kotlovnic za priključno moč do 50 KW, |
|
|
• da niso navezani na
komunalne in druge priključke iz javnih komunalnih objektov in naprav; |
|
|
• da so cevovodi do objektov
iz prve vrstice, na katere so navezani, vkopani v teren; |
|
|
• da so rezervoarji zakriti
z zasaditvijo primernega avtohtonega grmičevja; |
|
|
• da višina zaščitnih zidov
ni večja od 2 m; |
|
|
• da imajo atest; |
|
|
• da investitor k
priglasitvi, razen dokumentacije, navedene v 6. členu tega odloka,
predloži tudi: |
|
|
- tehnično dokumentacijo za
gradnjo plinskih priključkov in za notranjo izvedbo plinske inštalacije
s priključitvijo plinskih trošil oziroma za notranjo preureditev
kotlovnice, ki jo izdela projektantska organizacija ali distributer
plina, ki ima na območju Občine Ruše koncesijo za izvajanje gospodarske
javne službe oskrbe z zemeljskim plinom; |
|
|
- soglasje dimnikarske
službe ali inšpektorata parnih kotlov ter požarnega inšpektorata. |
|
|
Postavitev malih tipskih
rezervoarjev za plin je možna tudi na območjih, ki se urejajo s
prostorskimi izvedbenimi načrti pod pogoji, navedenimi v tem odloku in
pod pogojem, da le-ta ni v nasprotju z rešitvami v veljavnih prostorskih
izvedbenih načrtih; |
|
|
10. prostori za smetnjake z
nadstrešnicami; |
|
|
11. stojala za kolesa, oboje
z nadstrešnicami; |
|
|
12. montažne nadstrešnice na
že obstoječih avtobusnih postajališčih; |
|
|
13. oporni zidovi terena do
višine 1,50 m, z obveznim odmikom od javnih prometnih površin, v skladu
s pogoji, ki jih določajo predpisi o javnih cestah; |
|
|
14. lesene ali montažne
pritlične drvarnice, lesene lope za vrtno orodje, leseni ali montažni
objekti za spravilo premoga, lesene ali montažne vrtne ute, v brežino
ali v teren vkopane kleti (lahko so zidane, vendar v tem primeru vsaj s
treh strani v celoti zasute), garaže za osebna vozila; vsi navedeni
objekti ne smejo presegati 25 m2 bruto gradbene površine;
objekti lahko temeljijo na točkovnih ali pasovnih temeljih, postavljeni
morajo biti v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; |
|
|
15. tople grede do 50 m2
tlorisne površine in do 2,5 m višine; |
|
|
16. zaprti montažni
rastlinjaki (lahko vkopani in zasuti s treh strani) pod naslednjimi
pogoji: |
|
|
- da njihova tlorisna
površina ni večja od 50 m2: |
|
|
- da so pravokotnega
tlorisa; |
|
|
- da so strešni deli
rastlinjakov izvedeni kot simetrične dvokapnice z naklonom 35°-45°, z
višino slemena do 3,60 m nad zgornjimi robovi temeljev in z njegovim
potekom vzporedno z daljšo stranico rastlinjaka; |
|
|
- da so stranski in strešni
deli izvedeni iz brezbarvnega navadnega ali s kovinsko mrežo armiranega
stekla; |
|
|
- da niso navezani na
komunalne in druge priključke iz javnih komunalnih objektov ali naprav; |
|
|
- da njihovo končno število
glede na parcele ni večje od enega rastlinjaka na eno parcelo, katere
površina ni manjša od 350 m2; |
|
|
- da so, v kolikor so
postavljeni najbližje obstoječim objektom, naštetim v prejšnji vrstici,
ki so pokriti s poševnimi strehami, postavljeni tako, da slemena
rastlinjakov potekajo vzporedno oz. v isti smeri kot glavna slemena prej
naštetih objektov; |
|
|
- da njihova oddaljenost od
parcelnih meja drugih lastnikov ni manjša od 2 m. V kolikor so podana
pisna soglasja lastnikov parcel, ob katerih bi stali objekti, je njihova
oddaljenost od takšnih parcelnih meja lahko tudi manjša od 2 m. |
|
|
17. rezervoarji za vodo kot
podzemni objekti do 5 m3 prostornine za kmetijsko in ljubiteljsko
dejavnost; |
|
|
18. prefabricirani zunanji
bazeni za individualno uporabo v sklopu funkcionalnih površin že
obstoječih objektov z vkopom v teren do 1,50 m in do 30 m2
bruto gradbene površine in z obvezno obodno ograjo v višini 1 m; ribniki
oz. bazeni za vodne biotope v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih
objektov do 20 m2 bruto gradbene površine, če voda ni odvzeta
iz vodotoka; zbiralniki za pitno vodo kapnico; |
|
|
19. stolpni silosi oz.
montažni stolpi za shranjevanje krme, pšenice in ostale krme, maksimalne
višine 8 m nad terenom, in koritasti silosi. Za obe obliki velja
maksimalna prostornina 100 m3 in postavitev v sklopu
obstoječega kmečkega gospodarstva; |
|
|
20. leseni ali montažni
pritlični objekti za rejo malih živali, svinjaki, kokošnjaki,
golobnjaki, zajčniki, hlevi za drobnico, zbiralnice za mleko, pesjaki,
če ne presegajo 30 m2 bruto gradbene površine in temeljijo na
točkovnih ali pasovnih temeljih ter imajo do 4 m višine slemena in so
postavljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; |
|
|
21. enojni kozolci in enojni
kozolci z nadstrešnico do 6 m dolžine in 1 m širine, s streho dvokapnico
naklona od 35-40o ter opečno ali leseno kritino; |
|
|
22. krmišča za divjad in
lovska zavetišča do 30 m2 površine; leseni skednji, kašče,
sušilnice in lope za hrambo sena, krme, stelje, poljščin, orodja in
začasna zavetišča za živino (vse brez bivalnih prostorov in pasovnih
temeljev) do 40 m2 bruto gradbene površine, samo v primeru,
da so namenjeni kmetijstvu. V kolikor so namenjeni kmetijstvu in
postavljeni v sklopu funkcionalnega zemljišča kmetije, jih je na
območjih razloženih naselij oz. samotnih kmetij (avtohtona razpršena
poselitev) možno postaviti tudi izven ureditvenih območij naselij ter
ostalih ureditvenih območij. |
|
|
III. SPLOŠNI POGOJI IN
OMEJITVE ZA POSEGE V PROSTOR IN GRADNJO OBJEKTOV |
|
|
3. člen |
|
|
Nekatere omejitve pri
gradnji objektov in pri posegih v prostor so navedene v 2. členu tega
odloka. |
|
|
Pri gradnji pomožnih
objektov in naprav ter pri posegih v prostor je razen v 2. členu
navedenih pogojev in omejitev potrebno upoštevati tudi naslednje splošne
pogoje in omejitve: |
|
|
- objekti oz. posegi v
prostor iz 2. člena tega odloka morajo biti v skladu z namensko rabo
zemljišč, določeno v prostorskih planskih in v prostorskih izvedbenih
aktih občine, razen če s tem odlokom ni določeno drugače; |
|
|
- objekti oz. posegi v
prostor iz 2. člena tega odloka morajo biti usklajeni z rešitvami v
prostorskih izvedbenih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice
oz. zakoniti interesi drugih oseb; |
|
|
- objekti oz. posegi v
prostor morajo biti usklajeni s predpisi o varstvu okolja, s
sanitarnimi, požarno varstvenimi, vodnogospodarskimi predpisi, s
predpisi obrambe in zaščite ter z zahtevami varstva naravne in kulturne
dediščine ter z drugimi splošnimi akti občine; |
|
|
- zaradi postavitve objektov
ne smejo biti poslabšani pogoji rabe tal na prizadetih zemljiščih,
sosednjih objektih in napravah; |
|
|
- s postavitvijo objektov ne
smejo biti zahtevani novi trajni komunalni in drugi priključki na javne
komunalne objekte in naprave; |
|
|
- posegi v prostor, objekti
in naprave zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo
posebnega statičnega in drugega gradbeno tehničnega preverjanja, razen
če ni za gradnjo posameznih objektov in izvajanje posegov v prostor v
odloku opredeljeno drugače; |
|
|
- z odstranitvijo objektov
in naprav mora biti na prizadetem območju možna vzpostavitev prejšnjega
stanja. |
|
|
IV. ARHITEKTURNI,
OBLIKOVNI IN DRUGI POGOJI TER OMEJITVE |
|
|
4. člen |
|
|
Razen pogojev in omejitev,
navedenih v 2. členu tega odloka, je potrebno pri gradnji pomožnih
objektov upoštevati naslednje arhitekturne, oblikovne ter druge pogoje: |
|
|
- objekti, katerih gradnja
je dovoljena po tem odloku, so lahko samo pritlični, maksimalna višina
etaže je 3 m, maksimalna višina slemena objektov je 4 m, v kolikor ni za
posamezne objekte v tem odloku opredeljeno drugače; |
|
|
- objekti se lahko postavijo
samostojno; |
|
|
- oblikovno morajo biti
objekti prilagojeni že obstoječim objektom in zasnovani tako, da so
čimbolj skladni z okoljem. |
|
|
- izbor gradbenega materiala
in njegov videz morata biti usklajena s krajinsko-arhitekturno tipiko in
oblikovnimi značilnostmi območja; zunanje, fasadne stene objektov ne
smejo biti iz salonita, iverice, pločevine, plastike ali iz lepenke; |
|
|
- razmerje stranic pri
pomožnih objektih mora biti 1: 1,5, pri čemer mora daljša stranica
potekati v smeri slemena, kar velja za vse objekte razen za tiste
objekte in predvsem naprave, za katere so v tem odloku opredeljeni
drugačni pogoji; |
|
|
- strehe objektov morajo
biti dvokapnice (razen strehe čebelnjakov, ki so lahko asimetrične
enokapnice primernih naklonov), naklona 35-40°, smeri slemen objektov
morajo potekati v isti smeri kot slemena obstoječih objektov, skladna
mora biti tudi vrsta in barva kritine; |
|
|
- pomožne objekte
(samostojne objekte ali prizidke) je potrebo glede na njihovo funkcijo
locirati tako, da so odmaknjeni pogledu s cestne strani, to je v
notranjo stran parcele oziroma zemljišča. Izjemoma, kadar je to
utemeljeno z boljšo funkcionalnostjo objekta, so lahko, v skladu z
namenom, postavljeni na ulično oz. cestno stran, vendar za glavno
gradbeno linijo objektov, katerim pripadajo ter z ustrezno zasaditvijo
oz. markacijo; |
|
|
- vrste, materiali in višina
ograj naj bodo v naseljih čim bolj enotni in iz naravnih materialov; |
|
|
- objekti ne smejo biti
locirani tako, da ovirajo preglednost križišč in cest; |
|
|
- objekti (razen začasnih
objektov) ne smejo biti locirani na javnih komunalnih in energetskih
vodih; |
|
|
- odmiki od posestnih meja
morajo biti vsaj 2 m, če ni drugače določeno s prostorskim izvedbenim
aktom, s katerim se ureja območje. Manjši odmiki so dopustni, v kolikor
je zadoščeno požarnovarstvenim predpisom; predpisani odmiki ne veljajo
za rastlinjake, ki morajo biti od posestne meje odmaknjeni vsaj 1,5 m,
ne veljajo za postavitev medposestnih, vrtnih, dvoriščnih ograj in ograj
za živino ter ograj za kmetijske nasade, ki so lahko postavljene do meje
sosednje parcele; v primeru, da parcela meji na kategorizirano javno
cesto, je potrebno skladno s predpisi o javnih cestah v varstvenem pasu
ceste pridobiti soglasje upravljalca javne ceste, za postavitev ograje
ob nekategoriziranih cestah pa v primeru odmika, manjšega od 1 m,
soglasje lastnika zemljišča; kot nekategorizirane ceste so mišljene vse
prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne ceste in na katerih
se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o
varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni
upravljalec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in
pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob
objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti (14. člen ZJC, Ur.l.
RS, št.29/97); |
|
|
- predpisani odmiki ne
veljajo za postavitve majhnih tipskih rezervoarjev za utekočinjen naftni
plin, ki morajo biti od parcelnih meja oddaljeni najmanj 1,5; |
|
|
- začasni objekti, predvsem
razstavni prostori, letni vrtovi….morajo biti minimalno 0,5 m odmaknjeni
od posestnih meja. Manjši odmiki so dopustni v soglasju z lastnikom
sosednjega zemljišča. |
|
|
V. POSEBNE OMEJITVE |
|
|
5. člen |
|
|
Za postavitve pomožnih
objektov veljajo naslednje posebne omejitve: |
|
|
- skupna brutto gradbena
površina pomožnih objektov (2 ali več pomožnih objektov), ki so
kakorkoli povezani v celoto, ne sme presegati površine 50 m2; |
|
|
- vsi objekti za rejo malih
živali so lahko postavljeni le izven strnjenih stanovanjskih naselij; |
|
|
- za posege v prostor, ki
bodo izvedeni v območjih in na objektih, ki so z občinskim odlokom ali v
prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine
opredeljeni kot objekti naravne in kulturne dediščine, je potrebno
pridobiti ustrezno kulturnovarstveno mnenje pristojne strokovne službe; |
|
|
- na območjih, ki se urejajo
s prostorskimi izvedbenimi načrti, mora investitor pridobiti mnenje
Občine Ruše o ustreznosti predvidenega posega oziroma o njegovi
usklajenosti z vsebinami prostorskih izvedbenih načrtov; v nasprotnem
primeru upravni organ, pristojen za izdajo odločbe o dovoljeni
priglasitvi del, le-te ne more izdati; posegi, za izvedbo katerih je
določena pridobitev soglasja Občine Ruše, ne smejo biti v nasprotju s
prostorskim izvedbenim načrtom, s katerim se ureja območje; |
|
|
- pomožnih objektov ni možno
dograjevati na podlagi tega odloka oz. brez lokacijskega dovoljenja. |
|
|
VI. INŠPEKCIJSKO
NADZORSTVO |
|
|
6. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka vršijo, v skladu z Zakonom o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor, pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
VII. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
7. člen |
|
|
Z uveljavitvijo tega odloka
prenehata veljati Odlok o pomožnih objektih občanov v Občini Ruše (MUV
15/86) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pomožnih objektih
občanov v Občini Ruše (MUV 11/94). |
|
|
Postopki, ki so bili pričeti
pred uveljavitvijo tega odloka, tečejo po določbah odlokov, navedenih v
prejšnjem členu. |
|
|
Ta odlok prične veljati osmi
dan po objavi v uradnem glasilu. |
|
|
Župan Občine Ruše |
|
|
Vili Rezman, prof., s.r. |
|
|
Številka: 015-03-015/99 |
|
|
Datum: 4. novembra 1999 |
|