Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju
prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS, št. 48/90) in Zakona o urejanju
prostora (Ur. l. SRS, št. 18/84 in 15/89) je Mestni svet Mestne občine
Maribor na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št.
27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/2000) na svoji 24. seji, dne 21. decembra
2000, sprejel |
|
O D L O K |
|
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine
Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor |
|
1. člen |
(uvodne določbe) |
|
S tem odlokom se v prostorskih sestavinah za območje Mestne občine
Maribor spreminjata in dopolnjujeta: |
|
1. Dolgoročni plan občine Maribor za obdobje 1986-2000 (Medobčinski
uradni vestnik št. 1/86, |
16/87 in popravek 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96,
27/97, 6/98, 11/98 in 26/98); v |
nadaljevanju: dolgoročni plan; |
2. Družbeni plan Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni
vestnik št. 12/86, 20/88, |
22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94,
5/96, 6/96, 27/97, 6/98,11/98 in |
26/98); v nadaljevanju: srednjeročni plan. |
|
Dolgoročni in srednjeročni plan se spreminjata in dopolnjujeta: |
|
1. z novelacijo Urbanistične zasnove mesta Maribor in vsebinami
prostorskih sestavin dolgoročnega |
plana, ki so se posledično dopolnile ali spremenile, |
2. s spremenjenimi in dopolnjenimi obveznimi izhodišči dolgoročnega
plana RS, |
3. z vsebinami, ki izhajajo iz drugih razlogov za spreminjanje in
dopolnjevanje planskih aktov občine, |
4. s prilagoditvami vsebin, potrebnimi zaradi spremenjene meje Mestne
občine Maribor v letu 1999 |
5. zaradi prenosa kartografske dokumentacije k planu v merilu 1:5000 iz
analogne v digitalno obliko, |
vključno s prenosom na digitalni katastrski načrt. |
|
2. člen |
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana) |
|
Dolgoročni plan se spremeni in dopolni kot sledi: |
|
(1). V poglavju 3. ZASNOVA RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU - ORGANIZACIJA
DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA se besedilo drugega odstavka
spremeni tako, da se glasi: "Zasnova namenske rabe prostora je prikazana
na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora". |
|
(2). V točki 3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA se drugi odstavek nadomesti z
besedami: "Površine kmetijskih zemljišč so razvidne iz bilance površin v
zaključnem delu odloka." |
|
Za četrtim odstavkom se doda: "Zaradi zagotavljanja urbanega razvoja se
zmanjšajo površine najboljših kmetijskih zemljišč za 97,92 ha, površine
drugih kmetijskih zemljišč pa za 34,93 ha." |
|
Besedilo desetega odstavka se spremeni tako, da se glasi: "Površina
najboljših kmetijskih zemljišč je prikazana na karti št. 1 "Zasnova
namenske rabe prostora"." |
|
(3). V točki 3.2. GOZDOVI se za drugim odstavkom doda nov odstavek: Na
območjih nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so v naravi gozd, se do
dejanske spremembe namenske rabe gozd uporablja v skladu z gozdno
gospodarskim načrtom Zavoda za gozdove. Dejanska funkcija preneha po
izdaji dovoljenja za poseg v prostor. |
|
Za prej četrtim, sedaj petim odstavkom se doda šesti odstavek, ki se
glasi: "Zaradi opustitve nekaterih stavbnih zemljišč na območjih gozdnih
površin se povečajo površine gozdov, kot je razvidno iz priložene
bilance površin." |
|
(4). V točki 3.3. VODNI VIRI IN VODNOGOSPODARSKE UREDITVE se vstavi nov
prvi odstavek, ki se glasi: "Vodni viri v porečju Drave (kamor v celoti
spada tudi Mestna občina Maribor) so količinsko bogati. Porečje Drave
ima v Sloveniji največje zaloge površinskih in talnih voda. Z varstvom
in zagotavljanjem kvalitete vodnih virov se zagotavljajo zadostne
količine vodnih zalog za obstoječe in razvojne potrebe mesta in regije. |
|
Najpomembnejši vodni viri na območju občine so prvenstveno podtalnica na
Vrbanskem platoju, črpališča na Mariborskem otoku, Limbuški Dobravi in
Dravskem polju, izviri na Pohorju in lokalni vodni viri vodnjakov na
Kozjaku ter reka Drava." |
|
V prej tretjem, sedaj četrtem odstavku se za besedo Limbuški doda
besedilo "ter Selniški". |
|
V četrtem odstavku se za prvim stavkom doda: "Pri urejanju odtočnega
režima bo upoštevana naravna dinamika in princip sonaravnega urejanja.
Za potrebe obrambe pred ekstremnim delovanjem voda bodo uporabljeni
ukrepi, s katerimi bodo sanirani ali odpravljeni vplivi visokih voda.
Degradirana in ogrožena območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov
in drugih vodnih teles, s pripadajočim vplivnim območjem, vzpostavitvijo
nadomestnih habitatov, z uvajanjem posebnih režimov rabe in izločanjem
določenih rab prostora iz ogroženih območij. Načeloma se potoki v
naseljih ne bodo kanalizirali. Odpadne vode ni dovoljeno voditi v
potoke." |
|
V prej petem, sedaj šestem odstavku, se za drugim stavkom doda nov
stavek, ki se glasi: "Zaradi protipoplavne zaščite se bodo na posameznih
odsekih urejali naslednji potoki: Vinarski, Rošpoški, Kamniški,
Vodolski, Hrenčki, Razvanjski, Radvanjski, Pekrski in Mrzli potok ter
potoka iz Treh ribnikov in Kalvarije. Načrtovane so ureditve na potokih
Blažovnica, Repov potok, Lazniški potok, Počehovski potok in Brestrniški
potok, kakor tudi sanacije ponikovalnikov in njihovih pritokov.
Protipoplavni in protierozijski ukrepi bodo izvajani tudi na reki
Dravi." |
|
Za novim šestim odstavkom se doda besedilo: "Zasnova vodnih virov in
vodnogospodarskih ureditev je za območje Mestne občine Maribor |
|
prikazana na karti št. 2. "Zasnova vodnih virov in vodnogospodarskih
ureditev"." |
|
(5). V točki 3.4. Rudnine se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: "Na
območju Mestne občine Maribor se nahajata raziskovalni območji kvarcita
v Šobru in Jelovcu. Na teh dveh območjih bodo izvajane rudarske
raziskave. Vzhodno obrobje Mestne občine Maribor spada v raziskovalno
območje nafte in plina." |
|
Dosedanji četrti oz. novi peti odstavek, ki se nanaša na opekarno
Košaki, se črta. |
|
Na koncu poglavja se doda stavek: "Zasnova rudnin je za območje Mestne
občine Maribor prikazana na karti št. 4 "Zasnova rudnin in sanacij"." |
|
(6). V točki 3.5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA se besedilo drugega,
tretjega, četrtega in petega odstavka spremeni tako, da se glasi: |
|
"3.5.1 Naravna dediščina |
|
Zasnovo varstva naravne dediščine tvorijo že zavarovana in za
zavarovanje predvidena območja naravne dediščine. Območje nezavarovane
naravne dediščine je regijski park Pohorje, z odlokom zavarovana naravna
dediščina so krajinski parki Drava, Kamenščak-Hrastovec in Mariborsko
jezero, naravni rezervati so Struga Drave in Meljski hrib ter številni
hidrološki, geomorfološki, zoološki, botanični, ornitološki in
dendrološki naravni spomeniki. Kot naravni spomenik je zavarovan tudi
parkovni gozd Stražun. |
|
Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih
aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana
in naravovarstvene smernice za prostor izven območij zavarovane naravne
dediščine. Za območja naravnih znamenitosti, ki so zavarovana z odloki
(MUV št. 17/92), se upoštevajo določila teh odlokov. |
|
3.5.2 Kulturna dediščina |
|
Namen varovanja območij in objektov kulturne dediščine je izboljšanje
stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in
dostopnost. Na območju Mestne občine Maribor je 36 območij in objektov
kulturne dediščine državnega pomena ter veliko število območij in
objektov lokalnega pomena, ki so zavarovani z odlokom (MUV, št. 5/92),
katerega določila in režim varovanja se upoštevajo pri izdelavi
urbanistične dokumentacije. Pri pripravi prostorskih aktov je treba
obvezno upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana. Za območja
naselbinskih spomenikov bodo pristojne službe zagotovile strokovne
podlage, ki bodo ustrezno vključene v urbanistično načrtovanje širšega
območja naselij. |
|
V strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine je evidentirana in
strokovno obdelana vsa kulturna dediščina na območju Mestne občine
Maribor. Pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju posegov je treba
smiselno uporabljati Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine." |
|
Območja in objekti naravne in kulturne dediščine so prikazani na karti
št. 3 "Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine"." |
|
(7). V točki 3.6. Območja za rekreacijo v naravnem okolju se drugi
stavek spremeni tako, da se glasi: "Kot rekreacijske površine bomo v
bližini Maribora urejali Pekrsko gorco, obrežje Drave, površine ob
ribniku v Razvanju, območja smučišč na Mariborskem Pohorju, območje
hipodroma v Kamnici in območja gozdov v bližnji okolici mesta. V mestu
bomo urejali rekreacijske površine, navedene v točki |
6.3.1.4. Urbanistične zasnove mesta Maribor. |
|
Območje južno od Drave, Pohorje in njegovo obrobje, vključno z mestom
Maribor, sodi med pomembnejša območja za razvoj turizma v Sloveniji." |
|
Tretji odstavek se črta. |
|
(8). V točki 3.7. Sanacija naravnih virov in varstvo pred hrupom se na
koncu tretjega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo: "za
območje Mestne občine Maribor pa določila veljavnega odloka." |
|
V šestem odstavku se v drugem stavku beseda CEROM nadomesti z besedami:
"Center za gospodarjenje z odpadki." |
|
Na koncu osmega odstavka se doda stavek: "Ta karta ni del prostorskega
plana Mestne občine Maribor." |
|
Za devetim odstavkom se doda novi odstavek: "Območje Mestne občine
Maribor je z vidika varstva pred hrupom razdeljeno na območja štirih
stopenj varstva, kot sledi: |
|
STOPNJE VARSTVA PRED HRUPOM NJIM PRIPADAJOČA OBMOČJA |
OPIS OBČUTLJIVOSTI OBMOČJA ZA UČINKE HRUPA |
OPIS VRST OBMOČIJ, ZA KATERA VELJAJO POSAMEZNE STOPNJE VARSTVA
PRED HRUPOM |
I. STOPNJA - I. OBMOČJE |
območje povečanega varstva pred hrupom;
mejna nočna / dnevna raven
hrupa (dB(A)):
40 / 50; |
- naravno območje, namenjeno turizmu in rekreaciji,
- neposredna okolica bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,
- območje narodnega parka ali naravnega rezervata, |
II. STOPNJA - II. OBMOČJE
|
na območju ni dopusten noben poseg v okolje, ki povzroča
prekomeren hrup;
mejna nočna / dnevna raven hrupa
(dB(A)):
45 / 55; |
- območje, ki je primarno
namenjeno bivanju oziroma
zgradbam z varovanimi prostori,
- čisto stanovanjsko območje,
-okolica objektov
vzgojnovarstvenega
in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva,
- območje igrišč ter javnih
parkov, javnih zelenih in
rekreacijskih površin,
- območje krajinskega parka ali
regijskega parka, |
III. STOPNJA - III. OBMOČJE
|
na območju je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi
povzročanja hrupa;
mejna nočna / dnevna raven hrupa
(dB(A)):
50 / 60; |
-trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter
podobnim proizvodnim
dejavnostim (mešano
območje),
- območje, namenjeno kmetijski dejavnosti,
- javno središče, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, |
IV. STOPNJA - IV. OBMOČJE |
na območju je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč
zaradi povzročanja hrupa
mejna nočna / dnevna raven hrupa
(dB(A)):
70 / 70; |
- območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. |
|
Območja varstva pred hrupom v grafičnem delu niso prikazana. Določitev
območij v grafičnem delu bo izvedena kot dopolnitev plana." |
|
Na koncu zadnjega odstavka se doda stavek: "Zasnova sanacij je za
območje Mestne občine Maribor prikazana na karti št. 4 "Zasnova rudnin
in sanacij"." |
|
(9). V točki 3.8. POSELITEV se v drugem stavku drugega odstavka besede
"1. območja kmetijskih zemljišč" nadomestijo z besedami "najboljših
kmetijskih zemljišč". |
|
V sedmem odstavku se na koncu prvega stavka pred piko dodajo besede: "in
sicer s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem in zaokroževanjem
zaselkov. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe
kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, v skladu z
določili dolgoročnega plana države in Zakona o kmetijskih zemljiščih." |
|
V podtočki 3.8.1 Funkcije naselij v omrežju naselij se v tretjem
odstavku dodajo besede "Malečnik, Kamnica in Limbuš". |
|
V četrtem odstavku se črtajo besede "Malečnik, Limbuš in Gaj". |
|
Za četrtim odstavkom se doda novi peti odstavek, ki se glasi: "Ožje
lokalno središče v občini je Gaj nad Mariborom." |
|
Na koncu prej osmega oz. zdaj devetega odstavka se doda stavek:
"Naselje, ki premore en proizvodni obrat s po več kot 50 zaposlenimi, je
Razvanje" |
|
Na koncu zadnjega odstavka se doda stavek: "Istovrstna tematika je za
območje Mestne občine Maribor prikazana na karti št. 5. "Zasnova
poselitve in omrežja naselij". |
|
V podtočki 3.8.2. Ureditvena območja naselij se na koncu drugega
odstavka doda besedilo: |
|
"Zaradi drugačne opredelitve ureditvenega območja mesta Maribor sodijo
med taka ureditveno območje Kamnice, Peker, Razvanja, Dogoš in
Zrkovcev." |
|
Za tretjim odstavkom se doda besedilo: "Ureditvena območja naselij so
prikazana na karti št. 1 Zasnova namenske rabe prostora in na karti št.
14 "Zasnova načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti"
ter v kartografski dokumentaciji k planu." |
|
V podtočki 3.8.3. Stavbna zemljišča se dodata nova tretji in četrti
odstavek, ki se glasita: "Območje novega stavbnega zemljišča, določenega
v tem planu, se lahko v prostoru lokacijsko natančneje določi, v kolikor
se pri izdelavi lokacijske dokumentacije ugotovi, da lokacijsko ne
ustreza. Pri tem se obseg stavbnih zemljišč, naveden v bilanci površin,
ne sme povečati. |
|
Stavbna zemljišča za območje Mestne občine Maribor so prikazana v
kartografski dokumentaciji k planu v merilu 1 : 5000 in vključujejo
zemljiške parcele na območjih, ki so s prostorskim planom občine
namenjena za graditev raznih vrst objektov in naprav. Med ta območja so
uvrščeni tudi parki, spominski parki, parkovne ureditve trgov in ulic,
stanovanjsko zelenje, pokopališča, del obrečne vegetacije, del
povezovalnih zelenih površin, del vrtnarij, zelenje ob prometnicah in
površine Dravskega kanala." |
|
Nova stavbna zemljišča in njihova raba je prikazana v tabelarični obliki
v prilogi k planu. |
|
(10). V točki 3.9. PROMETNO OMREŽJE se del besedila, ki se nanaša na
območje Mestne občine Maribor, nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
"Pri zasnovi prometnega omrežja je predviden skladen razvoj vseh
prometnih podsistemov in zagotovljena ustrezna pretočnost med njimi.
Prometno omrežje sestavljajo: cestno, železniško in kolesarsko omrežje,
omrežje za zračni promet, omrežje plovnih poti in omrežje peščevih
povezav. |
|
Upoštevani so evropski prometni koridorji cestnega, železniškega in
kolesarskega omrežja ter državne in občinske cestne povezave, s katerimi
so zagotovljene kvalitetnejše povezave med središči in drugimi naselji
skladno z zasnovo poselitve. |
|
Predviden je pospešen razvoj mestnega, primestnega in medkrajevnega
javnega potniškega prometa, urejanje mirujočega prometa (gradnja
parkirnih hiš, parkirišč, urejanje con kratkotrajnega parkiranja) ter
urejanje kolesarskih povezav. |
|
Za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja in prometne varnosti bodo
urejene cone z umirjenim prometom (v stanovanjskih soseskah) in cone
brez prometa (cone za pešce, parki, parkovni gozdovi, rekreacijska
območja in podobno). |
|
Za izboljšanje kvalitete blagovnega prometa bo urejeno prometno
vozlišče, ki bo omogočalo intermodalne prevoze blaga. |
|
3.9.1. Cestno omrežje |
|
Cestno omrežje je kategorizirano na državne in občinske ceste. |
|
Državne ceste so, skladno z ustrezno uredbo, kategorizirane na: |
|
- avtocesto: |
A1 odsek Pesnica - Slivnica; |
- hitro cesto: |
H2 Maribor - Pesnica; |
- glavne ceste |
|
I. reda: |
št. 1 odsek od meje občine na severozahodu po Celovški cesti,
Dravograjski cesti, Na poljanah, Engelsovi cesti, Ulici
Proletarskih brigad in Ptujski cesti do meje občine na
jugovzhodu; |
|
št. 13 del Tržaške ceste od občinske meje na jugu do Ptujske
ceste; |
|
št. 3 Pesnica - Lenart, odsek na območju občine; |
- regionalne
ceste |
|
II. reda: |
št. 435 Limbuška cesta in njeno njeno nadaljevanje skozi Limbuš
in Laznico do občinske meje na zahodu; |
- regionalne
ceste |
|
III. reda: |
št. 709 odsek od Hitre ceste v Melju (H2) pod Meljskim hribom -
Malečnik - do občinske meje na severovzhodu; |
|
št. 710 odsek od Hitre ceste na Pobrežju po Osojnikovi ulici,
Cesti XIV. divizije in Dupleški cesti do občinske meje na
jugovzhodu; |
- regionalne
ceste III. reda |
|
- turistične
ceste: |
št. 929 od Hoč do Bellevuea in v smeri proti Arehu na odseku, ki
seže v Mestno občino Maribor. |
|
Skladno s predvidenim cestnim omrežjem na območju občine bodo po
dograditvi predvidenih odsekov prekategorizirani naslednji odseki
državnih cest v lokalne ceste: |
|
- glavna cesta |
|
I. reda |
št. 1: del Tržaške ceste od Ul. heroja Nandeta do Tržaške ceste,
Cesta proletarskih brigad od Ptujske ceste do Engelsove ceste,
Engelsova cesta in Na poljanah |
- regionalna
cesta |
|
II. reda |
št. 435: posamezni odseki na Limbuški cesti; |
- regionalna
cesta |
|
III. reda |
št. 710: Od Hitre ceste po delu Osojnikove ulice, Cesti XIV.
divizije in Dupleški cesti do četrtega mestnega obroča. |
|
Občinske ceste so uvrščene v kategorijo lokalnih cest. Na ožjem območju
mesta so kategorizirane na glavne mestne ceste, zbirne mestne ceste in
mestne ceste. S tako kategoriziranim cestnim omrežjem je enakomerno
pokrito območje mesta. |
|
Stanje in potek omrežja sta razvidna iz kartografskega dela na karti št.
6. "Zasnova prometnega omrežja". |
|
3.9.2. Železniško omrežje |
|
Železniško omrežje je kategorizirano na glavno progo I. reda in glavno
progo II. reda. Glavna proga I. reda je odsek mednarodne proge E 67
Šentilj - Maribor - Pragersko. Glavna proga II. reda je odsek proge
Maribor - Dravograd - Prevalje. |
|
Modernizacija železniškega omrežja Slovenije temelji na povečanju
zmogljivosti in kvalitete prevozov v smislu povečanja potovalnih
hitrosti. V planskem konceptu države je predvidena gradnja drugega tira
na progah Maribor - Šentilj - državna meja z Avstrijo in Maribor -
Prevalje ter elektrifikacija proge Maribor - Prevalje. Posodobitev
železniških prog, urejanje dodatnih postajališč in uvajanje dodatnih
primestnih linij javnega železniškega primestnega potniškega prometa bo
omogočilo preusmeritev cestnega prometa na železnico. Postaje in
postajališča bodo služile za stične točke med prometnimi podsistemi. |
|
Blagovnemu prometu je namenjeno območje železniške postaje Tezno.
Predvidena je posodobitev obstoječe kontejnersko prekladalne postaje
oziroma dela predvidenega prometnega terminala za kombinirani tovorni
promet, ki bo kot sodoben kontejnerski terminal s cestami in železniško
progo povezan tudi z Aerodromom Maribor. |
|
3.9.3. Kolesarsko omrežje |
|
Z oblikovanjem in izgradnjo kolesarskega omrežja bomo vzpodbujali
kolesarjenje kot obliko okolju prijaznega prometa, ki lahko bistveno
zmanjšuje promet z osebnimi vozili na prometno močno obremenjenih
območjih. |
|
Na območju občine je skladno s kategorizacijo državnih kolesarskih poti
oblikovano kolesarsko omrežje, ki se deli na daljinske in glavne
kolesarske poti, v kartografskem delu plana prikazane kot trase v
proučevanju. Na ožjem območju mesta so javne poti za kolesarje
kategorizirane na primarne, sekundarne in rekreacijske kolesarske poti. |
|
Trase kolesarskih poti v proučevanju so prikazane na karti št. 6.
"Zasnova prometnega omrežja". Kolesarske poti na območju mesta so
prikazane na kartah Urbanistične zasnove mesta Maribor. |
|
3.9.4. Omrežje zračnega prometa |
|
Mednarodno letališče - Aerodrom Maribor in športno letališče (ki
uporablja vzletno pristajalno stezo Aerodroma) ležita južno od Maribora
v občini Hoče - Slivnica. Na območje Mestne občine Maribor sega le
območje nadzorovane rabe letališča (dostopna ravnina). |
|
Na območju mesta Maribor so trije helioporti. |
|
Za varnost zračnega prometa na območju Mestne občine Maribor je treba
dosledno upoštevati območje nadzorovane rabe letališča. |
|
3.9.5. Omrežje plovnih poti |
|
Kljub legi Maribora "na reki" ni možna vključitev v mednarodne plovne
poti, ker je Drava z velikim številom elektrarn razdeljena na zelo
kratka plovna območja. |
|
Na območju Maribora sta predvideni dve linijski plovni poti, ki ju
ločuje elektrarna Mariborski otok. Linijska plovna pot na območju
Brestrniškega jezera je turistična. Linijsko plovno pot na Mariborskem
jezeru je možno vključiti v javni potniški promet. |
|
3.9.6. Omrežje peščevih povezav |
|
Pešcem bo zagotavljeno neovirano gibanje na vseh javnih površinah,
posebna pozornost je usmerjena v urejanje okolja brez grajenih ovir za
neovirano gibanje invalidov. |
|
Za vodenje pešcev je oblikovana mreža peščevih povezav, ki jo
sestavljajo: poti, pločniki, prehodi (nivojski in izvennivojski),
klančine, stopnišča, ploščadi in trgi. |
|
(11). Točka 3.10.1. PTT omrežje se razdeli v dve novi točki, in sicer
tako, da postane njen drugi odstavek točka 3.10.1. Telekomunikacijsko
omrežje, njen prvi odstavek pa točka 3.10.2. Poštno omrežje. |
|
Novi točki 3.10.1. Telekomunikacijsko omrežje se na koncu doda naslednje
besedilo: |
|
"Razvoj telekomunikacijskega omrežja na območju Mestne občine Maribor bo
usmerjen predvsem v: |
|
• obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječega telekomunikacijskega
omrežja, |
• povečanje gostote telefonskih priključkov na prebivalca, |
• ukinitev dvojčkov, |
• uvajanje novih tehnologij, |
• uvajanje novih storitev. |
|
Kot determinanta prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi
telekomunikacijski (TK) koridorji. Načrtovan je novi TK koridor v smeri
od TK centra do LC Malečnik. |
|
Zasnova telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 11. "
Zasnova telekomunikacijskega omrežja"." |
|
Novi točki 3.10.2. Poštno omrežje se na koncu doda naslednje besedilo: |
|
"Načrtovane so nove poštne enote v mestu Maribor in v Malečniku. |
|
Obnove, razširitve ali rekonstrukcije starih pošt, pridobivanje novih
lokacij za lociranje novih poštnih enot ter tehnološka posodobitev
poslovanja so prednostne naloge sektorskih planov na področju urejanja
poštnega omrežja. |
|
Zasnova poštnega omrežja je prikazana na karti št. 12. "Zasnova poštnega
omrežja"." |
|
Dosedanja točka 3.10.2. RTV omrežje postane točka 3.10.3. RTV omrežje.
Za njenim četrtim odstavkom se doda naslednje besedilo: |
|
"Načrtovano je združevanje kabelskih omrežij tako, da bodo omrežja med
seboj povezana. Poleg regijskih povezav je načrtovana tudi posodobitev
omrežij tako, da bodo usposobljena za dvosmerni prenos. Kabelska omrežja
bodo grajena prvenstveno v zemeljski izvedbi z optičnimi kabli. |
|
Za nemoteno delovanje radijskih in televizijskih postaj ter kabelsko
razdelilnih sistemov bodo pri urejanju prostora upoštevani rezervati
obstoječih in predvidenih linkovskih povezav. |
|
Zasnova RTV omrežja je prikazana na karti št. 13. "Zasnova radijskega in
televizijskega omrežja"." |
|
(12). V točki 3.11. ENERGETSKO OMREŽJE se v prvem odstavku v zadnjem
stavku za besedo "alternativnih" vrine besedilo "oz. obnovljivih
(biomasa, sončna energija, energija vetra,...)". |
|
Drugi stavek v drugem odstavku se spremeni tako, da se glasi:
"Predvidena je priprava programa energetske oskrbe naselij v Mestni
občini Maribor in opredelitev enotne energetske politike za oskrbo z
energijo za ogrevanje." |
|
Na koncu tretjega odstavka se doda stavek: "Navedene tematike so
prikazane na karti številka 9. "Zasnova elektroenergetskega omrežja" in
na karti št. 10 "Zasnova plinovodnega omrežja in daljinskega
ogrevanja"." |
|
V podtočki 3.11.1. Elektroenergetsko omrežje se navedbe v prvem
odstavku, ki se nanašajo na območje Mestne občine Maribor, v celoti
nadomestijo z besedilom: |
|
"Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen
predvsem v obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječih, delno pa tudi v
izgradnjo novih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih omrežij,
objektov in naprav, s čemer bo dosežena večja razvejanost električnega
omrežja in zagotovljene enake napetostne razmere na celotnem območju
občine. |
|
Med večjimi predvidenimi investicijami oz. posegi v prostor so izgradnja
dodatnega 400 kV daljnovoda Maribor - Podlog - Krško in dodatnega 110 kV
daljnovoda Maribor - Sladki vrh. |
|
Predvidena je tudi izgradnja 110 kV kablovoda od RTP Tezno do Toplotne
oskrbe Maribor, v RTP Tezno pa dograditev 110 kV stikališča in
transformatorskega polja. Na območju Toplotne oskrbe Maribor je
predvidena izgradnja blok transformatorja za potrebe sočasne proizvodnje
električne in toplotne energije oz. kogeneracije. Kogeneracija kot nov
elektroenergetski vir je predvidena še na lokaciji TAM-a, Pristana in
variantno ob Koroškem mostu na levem bregu Drave. |
|
Pomembnejše naloge so še rekonstrukcija obstoječega oziroma izgradnja
novega 10 (20) kV stikališča in dograditev novega 110 kV
transformatorskega polja v RTP Melje. Načrtovana je gradnja nove RTP
110/10 (20 kV) Koroška vrata ob Koroškem mostu na levem bregu reke
Drave. V RTP Dobrava bo potrebno zgraditi 20 kV stikališče in namestiti
še eno transformatorsko polje 110 kV. |
|
Vključitev RTP Koroška vrata v omrežje bo možna z izgradnjo 110 kV
kablovoda RTP Pekre - RTP Koroška vrata - RTP Melje. |
|
V mestu Maribor bo potrebna obnova in rekonstrukcija srednjenapetostnega
omrežja predvsem na levem bregu Drave in na proizvodnih območjih TAM-a,
Metalne, TVT-ja, Elektrokovine, na območjih prostorsko planskih enot z
oznakama Ta 4 in Ta 5. Na območju mesta je v prihodnosti predviden
prehod z 10 kV srednjenapetostnega nivoja na 20 kV nivo. |
|
Ob rekonstrukcijah in obnovah srednjenapetostnih prostih vodov na
periferiji mesta bodo le-ti zamenjani s kablovodi. |
|
Skladno z razvojem mesta bodo istočasno grajene nove transformatorske
postaje in dograjevano srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje." |
|
V podtočki 3.11.2. Plinovodno omrežje se drugi in tretji odstavek
nadomestita z besedilom: |
|
"Plinificirana bodo tista območja obstoječe in predvidene pozidave, ki
še nimajo organizirane oskrbe z energijo za ogrevanje, ne izpolnjujejo
pa kriterijev za daljinsko ogrevanje. Širitev bo potekala v skladu z
zasnovo energetske oskrbe mesta Maribor." |
|
V tretjem odstavku se za prvim stavkom besedilo, ki se nanaša na območje
Mestne občine Maribor, v celoti nadomesti z besedilom: |
|
"Za povečanje kapacitete slovenskega plinovodnega omrežja bo zgrajen
vzporedni magistralni plinovod M 1/1 Ceršak - Rogatec. Za potrebe
mestnega plinovodnega omrežja bo na predvidenem magistralnem plinovodu M
1/1 zgrajena merilno reducirna postaja (MRP). Magistralni plinovod je
predviden še od obstoječe MRP Bohova do Toplotne oskrbe Maribor, kjer je
prav tako predvidena nova merilno reducirna postaja. |
|
Investicijska aktivnost bo usmerjena v izgradnjo primarnega oz.
magistralnega razdelilnega plinovodnega omrežja na območju mesta po
sistemu krožnih zank. Predvidena je tudi izgradnja MRP Limbuš za oskrbo
naselja Limbuš. |
|
Prav tako je predvidena izgradnja primarnega plinovodnega omrežja za
plinifikacijo obmestnih naselij Bresternica in Kamnica, ki bo izvedena
po izdelavi posebne strokovne študije oz. lokalnih energetskih zasnov za
navedeni naselji. |
|
Povsod tam, kjer izgradnja plinovodnega omrežja ni upravičena, je možna
izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjen naftni plin
ali ekstra lahko kurilno olje." |
|
V podtočki 3.11.3. Daljinsko ogrevanje se besedilo v celoti nadomesti z
besedilom: |
|
"Sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo je v Mestni občini Maribor
in mestu Maribor dolgoročno zasnovan na gradnji toplarniškega sistema." |
|
(13). V točki 3.12. OSKRBA Z VODO IN RAVNANJE Z ODPLAKAMI se v podtočki
3.12.1. Oskrba z vodo navedbe v drugem odstavku, ki se nanašajo na
območje Mestne občine Maribor, v celoti nadomestijo z besedilom: |
|
"Strategija razvoja oskrbe s pitno vodo je zastavljena v naslednjih
smereh: |
|
• iskanje novih vodnih virov; |
• sanacija obstoječih virov pitne vode; |
• graditev novih vodnjakov za povečanje kapacitet črpališč in dopolnitev
aktivne zaščite Vrbanskega |
platoja; |
• izgradnja mestnih vodohranov na lokacijah Kalvarija in Pohorje in
njihova vključitev v sistem; |
• izgradnja primarnih vodovodnih cevovodov; |
• zmanjševanje izgub v omrežju in zmanjšanje stopnje kloriranja. |
|
Pridobivanju pitne vode sta namenjena dva vodna vira: podtalnica na
Vrbanskem platoju in podtalnica na Dravskem polju. Podtalnica na
Vrbanskem platoju napaja s pitno vodo mesto Maribor in regijo. V
kombinaciji s sistemom bogatenja podtalnice je najperspektivnejši,
najcenejši in v količinskem pogledu tudi najbolj zanesljiv vodni vir.
Podtalnica na Dravskem polju je predvsem padavinskega izvora. Za
bogatenje podtalnice so pomembne še površinske vode Pohorskih potokov in
podtalnica reke Drave. Pohorski potoki ponikajo in napajajo podtalnico,
v pretežni meri med vznožjem Pohorja in železnico Maribor - Ptuj. Reka
Drava je dolgoročno gledano s pretokom vode 400 m3/s prav gotovo
najpomembnejši vodni vir. Zaradi tega je potrebna ohranitev kvalitete
reke predvsem iz vidika bogatenja podtalnice na Dravskem polju. |
|
Pitno vodo v vodooskrbni sistem Maribora črpamo iz naslednjih črpališč: |
|
• vodovodno črpališče na Vrbanskem platoju |
• vodovodno črpališče v Bohovi |
• vodovodno črpališče na Betnavi |
• vodovodno črpališče v Dobrovcih v občini Miklavž |
• črpališče tehnološke vode za tovarno TAM s kapaciteto črpanja ca. 150
l/s do 200 l/s. |
|
Prioritetno je zasnovana izgradnja primarnega in sekundarnega omrežja za
zagotovitev pitne vode vsem deficitarnim in demografsko ogroženim
območjem." |
|
V tretjem odstavku se dvopičje nadomesti s piko in črta besedilo v
nadaljevanju stavka. |
|
Na koncu zadnjega odstavka se doda stavek: "Navedena tematika je
prikazana na kartah št. 2. "Zasnova vodnih virov in vodnogospodarskih
ureditev" in št. 7. "Zasnova oskrbe z vodo". |
|
V točki 3.12.2. RAVNANJE Z ODPLAKAMI se za tretjim odstavkom doda
besedilo: "čistilne naprave oziroma centralno čistilno napravo lahko
obremenjujejo le komunalne odpadne vode, medtem ko naj čiste meteorne
vode ponikujejo ali se vodijo po ločeni kanalizaciji v recipiente. V
največji možni meri naj se projektirajo ločeni kanalizacijski sistemi. |
|
Kanalizirane potoke Zokova graba, Počehovski potok, Potok za Kalvarijo
in Potok iz treh ribnikov, ki so danes recipienti odpadnih voda, je po
razbremenitvi odpadnih voda potrebno speljani direktno v Dravo. Na
območju razpršene gradnje bo postopno uvedeno lokalno čiščenje odplak." |
|
Na koncu zadnjega odstavka se doda stavek: "Ravnanje z odplakami je
prikazano na karti št. 8 Zasnova ravnanja z odplakami". |
|
(14). V poglavju 4. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN
DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE se v točki 4.1. USMERITVE GLEDE NAČINOV
UREJANJA PROSTORA S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI (PIA) v prvem odstavku
številka 10 zamenja s številko 14. |
|
V tretjem odstavku se v drugem stavku za besedo naselja dodajo besede:
"Bresternica, Dogoše, Malečnik, Razvanje, Limbuš, Pekre, Trčova". |
|
Na koncu tretjega odstavka se doda besedilo: "Za območja sanacije
razpršene gradnje (t.im. gruče) bodo izdelani ustrezni prostorski
izvedbeni akti ali strokovne podlage". |
|
(15). V točki 4.3. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ se črta
druga alineja. |
|
Na koncu se dodajo še naslednje alineje: |
|
• dopolnitev strokovnih podlag o členitvi zemljišč na območju občine na
nezazidana in zazidana |
stavbna zemljišča, na vodna zemljišča in na zemljišča, na katerih se
namenska raba ne spreminja; |
• uskladitev Odloka o varstvu zraka na območju Mestne občine Maribor
(MUV, št. 13/98) z državnimi |
predpisi za to področje; |
• kartografska opredelitev območij varstva pred hrupom; |
• izdelava strokovnih podlag o vodooskrbi območja občine in regije ter v
tem okviru zlasti opredelitev |
možnosti za nadomestitev vodnega vira pri Bohovi zaradi predvidene
širitve mesta Maribor proti jugu; |
• Dopolnitev oziroma sprememba odloka o zavarovanju kulturnih spomenikov
in o zavarovanju naravih |
znamenitosti. |
|
(16). Na koncu poglavja 5. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA
REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE... se doda naslednje
besedilo: |
|
V prostorskem planu so za območje Mestne občine Maribor opredeljena
naslednja obvezna izhodišča: |
|
Plansko področje |
Obvezno izhodišče
Dolgoročnega plana
Republike Slovenije |
Obvezno izhodišče
Dolgoročnega plana
Mestne občine Maribor |
Kmetijska zemljišča |
zasnova najboljših kmetijskih zemljišč (1. območje kmetijskih
zemljišč) |
|
Gozdovi |
|
zasnova gozdov s posebnim namenom
zasnova ožjega območja, v
katerem se razglašajo gozdovi s posebnim namenom
zasnova širšega območja, v
katerem se razglašajo gozdovi s posebnim nameno |
Vodni viri |
zasnova pomembnejših podtalnic (Vrbanski plato, Limbuška
dobrava, Dravsko polje)
načela in usmeritve za urejanje in varovanje vodnega sistema |
zasnova varstvenih območij
podtalnic
|
Varstvo naravne dediščine |
zasnova varstva regijskih parkov (naravni park Pohorje)
zasnova varstva krajinskih parkov (krajinski parki Drava,
Mariborsko jezero in Kamenščak-Hrastovec)
zasnova pomembnejših naravnih spomenikov |
zasnova varstva naravnih
rezervatov in naravnih
spomenikov |
Varstvo kulturne dediščine |
zasnova varstva pomembnejše kulturne dediščine |
zasnova varstva drugih
kulturnih in zgodovinskih
spomenikov (arheoloških,
urbanističnih, zgodovinskih,
umetnostnih in arhitekturnih,
etnoloških, tehniških
spomenikov, zgodovinskih območij in spomenikov oblikovane
narave) |
Rudnine |
zasnova pomembnejših rudnin (nafta in plin, kvarcit) |
zasnova drugih rudnin (vključno z območji za pridobivanje teh
rudnin) (gramoz)
zasnova sanacije območij za pridobivanje rudnin
(gramoznice) |
Vodnogospodarske ureditve |
zasnova regulacije odsekov vodotokov
načela in usmeritve za urejanje in varovanje vodnega sistema |
|
Sanacije naravnih virov |
zasnova sanacije onesnaženosti zraka -III. območje onesnaženosti
zraka
zasnova sanacije onesnaženosti vodotokov (odsek Drave dolvodno
od Maribora) |
zasnova sanacije onesnaženosti vodotokov (II.-III., III. razred
- odsek Drave gorvodno od Maribora, Dravski kanal) |
Ravnanje z odpadki |
|
zasnova odlagališč komunalnih odpadkov
zasnova odlagališč posebnih
odpadkov
zasnova sanacij odlagališč
odpadkov |
Poselitev |
zasnova središč širšega regionalnega pomena (Maribor)
načela in kriteriji za usmerjanje poselitve |
zasnova pomembnejših lokalnih središč (Kamnica, Limbuš,
Malečnik)
zasnova ureditvenih območij
naselij
zasnova območij za turizem in rekreacijo
zasnova počitniških naselij
zasnova namenske rabe
prostora znotraj ureditvenega
območja naselja oz. mesta
Maribor |
Cestno omrežje |
zasnova omrežja avtocest
zasnova omrežja hitrih cest
zasnova omrežja glavnih cest
zasnova omrežja regionalnih cest
prometni terminal za kombiniran tovorni promet |
zasnova omrežja lokalnih cest |
Železniško omrežje |
zasnova omrežja glavnih prog I. reda (Šentilj-Maribor-Ljubljana)
zasnova omrežja glavnih prog II. reda (Maribor-Prevalje)
prometni terminal za kombinirani tovorni promet |
prometni terminal za
kombinirani tovorni promet |
Kolesarsko omrežje |
zasnova omrežja daljinskih kolesarskih povezav
zasnova omrežja glavnih kolesarskih povezav |
zasnova omrežja primarnih
javnih poti za kolesarje |
Letališče |
Območje nadzorovane rabe dostopne ravnine Aerodroma Maribor |
|
Oskrba z vodo |
zasnova omrežja magistralnih vodovodov |
|
Ravnanje z odplakami |
zasnova razmestitve skupnih čistilnih naprav z zmogljivostjo nad
100 000 E (Maribor) |
zasnova razmestitve skupnih čistilnih naprav z zmogljivostjo pod
10 000 E
zasnova omrežja glavnih
zbiralnikov za tranzit odpadnih voda |
Elektroenergetsko omrežje |
zasnova razmestitve hidroelektrarn nad 10 MW (HE Mariborski
otok)
zasnova omrežja 400 kV daljnovodov
zasnova omrežja 110 kV daljnovodov
zasnova razmestitve razdelilnih transformatorskih postaj (RTP)
400/x kV
zasnova razmestitve razdelilnih transformatorskih postaj (RTP)
110/x kV |
zasnova razmestitve
kogeneracij
zasnova razmestitve RTP 35/x kV |
Plinovodno omrežje |
zasnova magistralnega plinovodnega omrežja, objektov in naprav |
zasnova primarnega
plinovodnega omrežja, objektov in naprav |
Daljinsko ogrevanje |
|
zasnova razmestitve toplarn
zasnova razmestitve
kogeneracij
zasnova primarnega
vročevodnega omrežja |
Obramba in zaščita |
bjekti in območja za potrebe obrambe in zaščite |
|
|
(17). Za poglavjem 5. se doda novo poglavje 6. z naslednjo vsebino: |
|
"6. URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR |
|
6.1. SKUPNA IZHODIŠČA, INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA MESTA
MARIBOR |
|
IZHODIŠČA |
|
Prostorski razvoj mesta Maribor bodo v prihodnje opredeljevali naslednji
dejavniki: strukturne in gospodarske spremembe, porast prostorske
mobilnosti prebivalstva, bližina regionalnega avtocestnega vozlišča,
dvig družbenega blagostanja, večje zahteve po urejenem bivalnem okolju,
višja stopnja varstva okolja, varovanje kulturnega izročila in krepitev
regijske funkcije mesta. |
|
TEMELJNI SKUPNI INTERESI IN CILJI |
|
a) Trajnostni urbani razvoj |
|
Mesto bomo izgrajevali po načelu trajnostnega razvoja, z ohranitvijo čim
večjega deleža naravnih prvin okolja. Obstoječe oziroma očuvano naravno
okolje je treba vključevati v urbane ambiente. |
|
b) Povezava mesta in obmestja |
|
Delitev dela in naraščajoča prostorska mobilnost prebivalstva
sooblikujeta nov prostorski vzorec, v katerem se mesto in obmestna
naselja povezujejo v funkcionalno homogeno mestno regijo. Med mestom in
obmestjem je treba izoblikovati medsebojno dopolnjujoče se funkcijsko
razmerje, ki temelji na prednostih enega in drugega. Dejavnosti za
zadovoljevanje človekovih potreb bodo vedno bolj prostorsko razpršene,
hkrati pa bolj dostopne, saj se del mestnega prebivalstva seli v
obmestje. Obmestna naselja naj bodo zato z mestom in med seboj povezana
z zmogljivim prometnim omrežjem, hkrati pa med seboj ločena z zelenimi
in rekreacijskimi površinami. Mestno regijo je treba urediti in
oblikovati kot kultivirano urbano krajino. |
|
c) Zagotavljanje prostorskih
možnosti za gospodarski in socialni razvoj mesta |
|
Eden od osnovnih ciljev urbanističnega razvoja je zagotavljanje
zadostnih in primernih površin za gospodarski in socialni razvoja mesta,
ki bo temeljil na strategiji gospodarskega prestrukturiranja,
zmanjševanju industrijskega značaja mesta in na izrazitejšem razvoju
storitvenih, poslovnih, trgovskih - skratka centralnih dejavnosti.
Razvoj teh dejavnosti posledično vpliva na razmestitev drugih dejavnosti
v mestu. |
|
Potrebne bodo tudi zadostne površine za skladiščne, transportne in
podobne servisne in storitvene dejavnosti. |
|
d) Ohranjanje in dvig kvalitete
bivalnega okolja |
|
Z višanjem standarda prebivalcev mesta se pred urbanistični razvoj
postavljajo zahteve po zagotavljanju in dvigu kvalitete bivalnega
okolja. Zato je treba zasnovati privlačna središča in doseči enakomerno
razmestitev večnamenskih območij na celotnem območju mesta; s tem želimo
preseči togo razdeljenost mesta na območja bivanja in območja dela. Ob
tem se naj poveča obseg javnih površin. V stanovanjskih območjih naj se
izenači stopnja opremljenosti z ustreznim deležem zelenih in
rekreacijskih površin ter oskrbnih središč, primernim številom parkirnih
mest in ustrezno komunalno in energetsko infrastrukturo. V stanovanjskih
območjih je treba zagotoviti kakovostne pogoje za bivanje ter tudi
kakovost in obseg ustreznih storitvenih dejavnosti. |
|
e) Vzdrževane kontinuitete
urbanističnega urejanja |
|
Urbanistični razvoj naj povzame in vzdržuje značilnosti prostorskega
urejanja predvsem tam, kjer obstoječa kakovost prostorskih ureditev
vzpostavlja identiteto mesta ali njegovih posameznih predelov. Nove
prostorske ureditve naj bodo v grajeno strukturnem in oblikovnem smislu
prilagojene stopnji izkoriščenosti in načinom zazidanosti posameznih
območij. Kakovostne rešitve iz veljavnih urbanističnih aktov naj bodo
podlaga za snovanje novih ureditev. |
|
6.2. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU |
|
6.2.1. SKUPNE USMERITVE ZA RAZVOJ BIVALNIH, DELOVNIH IN OSKRBNIH
DEJAVNOSTI |
|
a) Razvojni prag |
|
Mesto je doseglo število prebivalcev in prostorski obseg, ki zahtevata
strukturne spremembe v prostorskem ustroju ter v prometni in komunalni
zasnovi mesta. Razvoj bomo intenzivneje usmerjali na območja desnega
brega Drave (Tabor, Studenci, Tezno in Pobrežje). |
|
b) Koncept prostorskega razvoja |
|
Z opredelitvijo dolgoročno zasnovane meje ureditvenega območja mesta, ki
je predmet urbanistične zasnove, je omejena širitev mesta navzven. V
obmestju je treba po enakem načelu preprečiti stihijsko, razpršeno ter
prostorsko potratno širitev obmestnih naselij oz. celotnega suburbanega
območja. Ohraniti je treba čim večji delež naravnih sestavin prostora. |
|
Znotraj tako zasnovane meje ureditvenega območja mesta Maribor je treba
v čim večji meri izgrajevati mestne površine, za kar je zagotovljenih
dovolj površin. Načini razvijanja mestnega prostora so prenova,
zgostitev, prestrukturiranje, sanacija in dograjevanje ekstenzivno
izrabljenih ter degradiranih površin in šele nato širitev na nove
površine. |
|
c) Usmerjanje prostorskega razvoja |
|
Prostorski razvoj usmerjamo na naslednji način: |
|
• širitev mesta naj se izvaja na prostih površinah kot zapolnjevanje
neizkoriščenega prostora mesta in |
zaokroževanje mestnega roba; |
• ekstenzivno pozidana območja naj se prestrukturijajo in prenavljajo; |
• območja z manj primernimi funkcijami in ureditvami naj spremenijo
namen in se prostorsko uredijo; |
• pri sanaciji in rekonstrukciji mestnih območij je treba ohraniti
njihovo identiteto, kakovost arhitekture |
in bivalnega okolja. Poleg srednjeveške in klasicistične gradbene
dediščine naj se varuje tudi novejše |
kakovostne, urbanistične in stavbarske stvaritve; |
• v razvrednotenih mestnih predelih je treba s prestrukturiranjem
vzpostaviti urbano kvaliteto. |
|
d) Prednost lokalnega pred
globalnim |
|
Mesto bomo intenzivneje razvijali na več manjših območjih. Razvoj
manjših zaključenih urbanih kompleksov omogoča vzpostavljanje in
zagotavljanje lokalne identitete. Tudi obsežnejši prostorski
urbanistični razvoj naj izhaja iz morfoloških značilnosti, kontinuitete
razvoja obstoječih območij in iz izvirne lokalne identitete. |
|
e) Vzpostavitev sekundardnih
mestnih središč |
|
Zaradi pretežno stanovanjskih območij na desnem bregu Drave je njihovo
prestrukturiranje v večfunkcionalne površine ena od prednostnih nalog
mesta. Prestrukturiranje naj bo usklajeno z razvojem infrastrukture:
razvojni premiki centralnih funkcij in dejavnosti v druga mestna območja
morajo biti podprti z izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture. Z
razvojem novih mestnih središč in preselitve dela funkcij mesta Maribor
želimo doseči preusmeritev prometnih tokov in prometno razbremeniti
obstoječe mestno središče na levem bregu Drave. |
|
f) Zagotavljanje potrebne
infrastrukturne opremljenosti v vseh delih mesta |
|
Širitev mesta na nove površine mora spremljati razvoj komunalne in
energetske infrastrukture. čimprej prej je treba sanirati dotrajano in
dograditi manjkajočo komunalno in energetsko infrastrukturo. |
|
g) Izgradnja prometne
infrastrukture |
|
Razvoj učinkovitega prometnega omrežja spada med prednostne naloge za
izvedbo prostorskega razvojnega koncepta in ureditev, opredeljenih z
urbanistično zasnovo. Načrtovanje prometnega omrežja mora biti usklajeno
s potrebami razvoja mesta. Predvsem je treba zgraditi in dopolniti
primarno in sekundarno cestno omrežje. Druge prednostne naloge so
zagotovitev dolgoročno zadovoljive propustnosti prometnic in prometnih
objektov, izdelava strategije umirjanja prometa, odprava prometnih
"ozkih grl", zagotavljanje potrebnega obsega in oblike parkirnih
površin, omogočanje dopolnilne oblike javnega prometa, posodabljanje
mestnega in primestnega javnega potniškega prometa. Uvesti je potrebno
nova prometna sredstva v kombinaciji z železnico in izrabiti obstoječe
železniško omrežje. Za javni promet naj se uvajajo posebni prometni
pasovi. |
|
h) Razvojni model - Štiri mesta v
enem |
|
Prostorski razvoj mesta bo temeljil na oblikovanju štirih mestnih
območij: |
|
1. Center, |
2. Tabor - Studenci - Maribor jug, |
3. Tezno, |
3. Pobrežje. |
|
Ta mestna območja, imenovana "štiri mesta", bomo razvijali v funkcijskem
in oskrbnem smislu kot samostojne celote. Vsa "štiri mesta" naj dobijo
lastno, prepoznavno lokalno identiteto, vendar tako, da bodo povezana v
funkcionalno celoto. |
|
6.2.2. USMERITVE ZA VAROVANJE, RABO IN RAZVOJ VREDNOT OKOLJA |
|
6.2.2.1. Zavarovana naravna dediščina |
|
Na območju Mestne občine Maribor je pomembna naravna dediščina in
oblikovana narava zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih
znamenitosti na območju občine Maribor (MUV, št. 17/92). Občinski odlok
o razglasitvi naravnih znamenitosti bomo dopolnili tako, da bo pravno
možno poseganje na del območja Stražunskega gozda kot naravnega
spomenika in na del območja Mestnega parka kot spomenika oblikovane
narave, pri čemer vsebina in značaj navedenih območij ne smeta biti
prizadeta. |
|
6.2.2.2. Zavarovana kulturna dediščina |
|
Na območju Mestne občine Maribor je kulturna dediščina zavarovana z
Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju
občine Maribor (MUV, št. 5/92). Na območju mesta so številni kulturni in
zgodovinski spomeniki, katerih status in režim varovanja sta določena s
citiranim odlokom. Odlok bo dopolnjen tako, da bodo med arhitekturne
spomenike uvrščeni tudi pomembni dosežki arhitekturnega oblikovanja od
leta 1930 naprej. |
|
Kulturna dediščina je v zasnovo organizacije dejavnosti vključena kot
pomembni element urbanističnega urejanja in nadaljnjega prostorskega
razvoja. |
|
6.2.2.3. Zavarovano območje podtalnice in viri pitne vode |
|
Vodni viri v porečju Drave, kamor v celoti spada tudi Mestna občina
Maribor, so količinsko bogati. Porečje Drave ima v Sloveniji največje
zaloge površinskih in talnih voda. Z varstvom in zagotavljanjem
kvalitete vodnih virov zagotavljamo zadostne količine vodnih zalog za
razvojne potrebe regije. |
|
Vodni viri na območju občine za potrebe mesta so podtalnica na Vrbanskem
platoju, na Mariborskem otoku, Limbuški Dobravi in Dravskem polju,
izviri na Pohorju in lokalni vodni viri vodnjakov na Kozjaku ter reka
Drava. |
|
Območje podtalnice zavzema večji del površine mariborske občine
(predvsem zahodno od Drave) in glede na zavarovanje zalog pitne vode
mesto Maribor leži na vseh 4 varstvenih pasovih: najožjem, ožjem, širšem
in vplivnem varstvenem pasu. Varovanje vodnih virov je opredeljeno z
Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode
na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški Dobravi in Dravskem
polju (MUV, št. 19/98 in 23/98). |
|
Omejitev za širitev mesta proti jugu so varstveni pasovi črpališča
Bohova. Ohranitev kvalitete in kvantitete pitne vode iz teh črpališč bo
možno zagotavljati le z realizacijo odloka. Glede na bodoče potrebe
mesta in regije bo potrebno proučiti alternativne rešitve za oskrbo z
vodo. |
|
Pozidava dela območja industrijske cone, ki je na območju, ki ga
citirani odlok varuje, bo možna šele po eventuelni opustitvi tega
vodnega vira oziroma v skladu z določili odloka o varstvu podtalnice.
Študija o zagotovitvi nadomestnih vodnih virov je prioritetna
organizacijska naloga. V primeru opuščanja ponikovalnikov je potrebno
zagotoviti drug način ponikanja. |
|
6.2.3. USMERITVE ZA RAZVOJ CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
a) Novi mestni centri "štirih mest" naj vzpostavijo novo omrežje
centralnih dejavnosti in javnih odprtih površin. Centralne dejavnosti
naj se razvijajo tudi v delu mesta na desnem bregu reke Drave. S tem je
treba ustaviti rast in zmanjšati obseg centralnih dejavnosti v primarnem
mestnem središču na levem bregu Drave in dopolniti funkcije v drugih
delih mesta. |
|
Središča mestnih predelov naj se izoblikujejo v temeljne
identifikacijske dominante teh predelov. |
|
b) Razvoj javnih in centralnih funkcij na desnem bregu reke Drave je
vezan na izgradnjo primarnih in sekundarnih mestnih cest in zadostnih
kapacitet parkirnih površin. Večji del javnih in centralnih funkcij in
trgovin naj bo lociran ob vpadnicah in primarnih cestah, predvsem na
prometnih vozliščih teh cest. |
|
c) Lokalni centri oskrbe in centralnih dejavnosti naj dopolnjujejo
obstoječa in nova stanovanjska območja, vendar ne smejo poslabšati
bivalnih pogojev v stanovanjskih območjih. Obseg novih dejavnosti mora
biti v sorazmerju s potrebo po njih. |
|
6.2.4. USMERITVE ZA RAZVOJ PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
a) Proizvodne dejavnosti naj bodo združene v zaključene prostorske
komplekse - proizvodna in skladiščna območja. Obstoječim industrijskim
conam ni možno spreminjati namembnosti, ker v mestu praktično ni
nadomestnih površin oziroma drugih območij za proizvodne dejavnosti.
Nove površine za proizvodne dejavnosti naj bodo v bližini že obstoječih
industrijskih con in potrebnih infrastrukturnih vodov. |
|
b) Območja proizvodnih dejavnosti, ki segajo v stanovanjska območja in
so izvor prostorskih in okoljskih konfliktov ter slabšajo bivalne
razmere, je potrebno preseliti ali prestrukturirati. Za selitev ali
prestrukturiranje takih območij ali posameznih objektov je potrebno
pripraviti strategijo in faznost izvedbe ter zagotoviti primerna stavbna
zemljišča. |
|
c) Proizvodna območja obrtnih dejavnosti bomo urejali v vseh mestnih
predelih na manjših površinah. Proizvodna območja za obrtne dejavnosti
bodo umeščena v območja z dobro dostopnostjo do primarnih prometnic in
na načrtno opremljena stavbna zemljišča. |
|
6.2.5. USMERITVE ZA RAZVOJ STANOVANJSKE GRADNJE |
|
a) Razvoj stanovanjske gradnje temelji na Nacionalnem programu
stanovanjske gradnje v državi in strategiji stanovanjske gradnje v
občini. Območja stanovanjske gradnje morajo biti zasnovana tako, da
zagotavljajo vse potrebne funkcionalne površine ob objektih. Tipologija
stanovanj naj bo čimbolj raznovrstna, zasnova stanovanjskih območij pa
naj teži k ustvarjanju sosedstev in omogočanju socialnih kontaktov
prebivalcev. |
|
b) Usmeritve za stanovanjsko novogradnjo: |
• |
z ustrezno prostorsko, stavbno zemljiško in ekonomsko politiko
je treba vzpodbujati organizirano
gradnjo stanovanj na površinah znotraj mesta, na območjih, ki
niso pozidana, na degradiranih
območjih in na območjih, ki se prestrukturirajo, |
• |
nova stanovanjska območja je potrebno opremiti z javnimi
funkcijami, storitvenimi dejavnostmi,
objekti oskrbe, javnimi in zelenimi površinami ter ustrezno
infrastrukturo, |
• |
nova območja za gradnjo enodružinskih hiš znotraj meje
ureditvenega območja Maribora morajo
temeljiti na racionalni izrabi prostora, ustreznejši
tipologiji gradnje in minimalno dopustni gostoti ter
izkoriščenosti zemljišč. Individualna gradnja je dopustna tam,
kjer je to iz topografskih ali geoloških pogojev edina primerna
stanovanjska tipologija, |
• |
nova stanovanjska območja morajo vzpostavljati lastno
identiteto. |
|
c) Nova območja za stanovanja naj ne bodo le spalna naselja, temveč
funkcijsko mešana območja. |
|
Dopolnilne dejavnosti na območjih stanovanjske gradnje naj bodo
enakomerno razpršene. |
|
d) Izgradnja stanovanjskih območij naj se normativno ureja z gostoto
pozidave, izraženo s faktorjem izkoriščenosti zemljišča (FIZ) in
faktorjem pozidanosti (FP). V osrednjem delu mesta prevladuje
organizirana gradnja in izraba zemljišč (FIZ od 0,60 do 1,4). Mestni
robovi naj se v pretežni meri izgrajujejo s stanovanjsko gradnjo gostote
s FIZ od 0,4 do 0,8. FIZ nad 1,2 je dopuščen kot izjema z namenom
oblikovanja dominantnih identitetnih točk posameznih mestnih predelov. |
|
e) Gradnjo novih stanovanjskih območij mora spremljati uvedba javnega
prometa in oskrbnih središč višjega ranga. |
|
6.2.6. USMERITVE ZA UREDITEV ZELENEGA SISTEMA MESTA |
|
a) Zelene površine so sestavina prostorskega urejanja, ki zagotavlja
ustvarjanje oblikovnih, socialnih, ekoloških in klimatsko-regulativnih
funkcij mesta. Velik pomen imajo tudi za ohranjanje dviga kakovosti
bivalnega okolja. Naravno okolje naj bo v čim večjem obsegu zajeto v
posamezna območja mesta. |
|
b) Potrebno je ohraniti in oblikovati odprto krajinsko podobo, ki
obroblja grajeno strukturo mesta: Kalvarijo, Piramido, Mestni vrh,
Pekrsko Gorco, Pohorje, ravninski svet Dravskega polja in obrečni
prostor Drave. Krajinsko tipologijo je treba ohraniti v čim večjem
obsegu. |
|
c) Razmestitev zelenih površin naj vzpostavlja prehode zelenih površin
skozi mesto. Večje zelene površine naj členijo mesto na mestne predele
in jim zagotavljajo identifikacijo, manjše pa naj rahljajo gradbeno
tkivo in se navezujejo na velike zelene prodore v mesto. Urbano zelenje
mora intenzivno spremljati zasnovo novih centralnih, mešanih,
stanovanjskih, proizvodnih in drugih območij ter prometnih povezav. |
|
d) Večje zelene površine mesta naj se oblikujejo kot območja za
organizacijo športnih in rekreacijskih dejavnosti. Vsebino ureditve
morajo dopolniti raznovrstni programi, vezani na posamezne kulturne
spomenike in naravne znamenitosti na območju in na že zgrajene športne
objekte. |
|
e) Zelene površine mesta so oblikovni krajinski element mesta. Pomembna
je njihova funkcija pri varovanju okolja. Zazelenitev prometnic in
urbanih kompleksov naj bo zato sestavni del njihovih ureditev. |
|
f) Zagotoviti je potrebno uravnoteženo razmestitev zelenih površin v
mestu. Pri tem naj se upoštevanjo normativi za deleže zelenih površin v
posameznih conah ureditvenega območja mesta. |
|
V optimalnih razmerah potrebujemo 9,5 m2 (5 m2 + 4,5 m2) brutto
površin/prebivalca v stanovanjskih soseskah. |
|
Normativi za otroška igrišča po starostnih stopnjah s funkcionalnim
deležem zelenih površin in oddaljenostjo praviloma od vhoda stanovanjske
zgradbe: |
|
Starostna stopnja |
Površina/previvalca |
% funkcionalnih zelenih površin |
Oddaljenost |
3-6 let |
0,50 m² |
50 % oz. 0,25 m² |
100 m |
6-12 let |
0,50 m² |
50 % oz. 0,25 m² |
400 m |
12-17 let |
1 m² |
100 % oz. 1 m² |
800 m |
Nad 17 let |
3 m² |
4,5 m² |
|
|
Povprečna velikost igralnega prostora naj bi znašala: |
|
150-450 m2 |
za starostno stopnjo |
3-6 let |
500-700 m2 |
za starostno stopnjo |
6-12 let |
4000-6000 m2 |
za starostno stopnjo |
12-17 let |
3000-4000 m2 |
za starostno stopnjo |
nad 17 let |
|
Za splošne športne površine smo uporabili določilo 3 m2 brutto
površin/prebivalca, za parkovne površine pa 7 m2 /prebivalca (2 m2
otroških igrišč in 5 m2 funkcionalnih zelenih površin) in za športne
parke 6 m2/prebivalca. |
|
Vsi navedeni normativi so orientacijski, saj je načrtovanje zelenih
površin odvisno tudi od naravnih danosti, načina izrabe prostora,
prostorskih možnosti itd |
|
6.2.7. USMERITVE ZA RAZVOJ INFRASTRUKTURNIH DEJAVNOSTI |
|
6.2.7.1. Prometno omrežje |
Prometno omrežje ni le tehnični sistem, temveč strukturno ogrodje mesta
in funkcionalni element za namensko rabo površin. |
|
Območje Maribora prečkajo cestno, železniško in kolesarsko transevropsko
omrežje, kar je osnova za planiranje primarnega prometnega omrežja v
mestu. |
|
Nove cestne in železniške trase na ureditvenem območju mesta so pogojene
z že obstoječimi objekti in z objekti v izvajanju. Dravska magistrala
povezuje Koroško s Podravjem. Železniški promet še ni dovolj vključen v
primestni javni promet, predvsem v povezavi s cestnim javnim prometom.
Proučiti je potrebno možnosti uvedbe tirnega potniškega vozila na
obstoječih tirnih napravah in novih prog, ki bi povezovale obmestna
naselja preko mesta med seboj. |
|
Aerodrom Maribor v sosednji občini Hoče-Slivnica je mednarodno
letališče, ki ga je možno vključiti v omrežje regionalnih letališč doma
in v Evropi. Za večjo vključenost gospodarstva mesta Maribor je nujna
cestna povezava med industrijsko cono in letališčem, kakor tudi povezava
z avtocestnim omrežjem, ki poteka v neposredni bližini. |
|
Drava je z velikim številom elektrarn razdeljena na kratka plovna
območja, zato jo je možno uporabljati le v turistične namene, za mestni
javni promet pa le na razdalji od Koblerjevega zaliva do Melja. |
|
Evropsko kolesarsko omrežje poteka preko Maribora. Pomembna mednarodna
kolesarska povezava je tudi dravska smer od Holmca do Maribora. |
|
V nekaterih delih mesta je treba vzpostaviti nove, drugje pa le
izboljšati obstoječe kolesarske povezave tako, da bo kolesarsko omrežje
povezovalo mestna območja, ki pritegujejo največ kolesarjev (mestna
središča, rekreacijska območja, šolski centri). Omrežje je potrebno
kategorizirati na primarne, sekundarne in rekreacijske povezave in
zagotoviti vzdrževanje in gradnjo kolesarskih poti. |
|
V mestu je potrebno zagotoviti zadostno število parkirišč, vendar ne na
račun zelenic in obuličnih prostorov. Trge in ulice v mestnem središču
je potrebno pretežno namenjati peš prometu. V projektni dokumentaciji in
v izvedbi je za vse novogradnje treba zagotoviti glede na funkcijo
objekta zahtevano število parkirišč za osebje in druge uporabnike zgradb
ter obiskovalce. |
|
Parkirni objekti - garaže naj se oblikovno prilagodijo ostalim zgradbam.
V območjih mesta naj bodo to objekti z mešano namensko rabo (skupaj z
lokali, pisarnami, hoteli, itd.), ki tvorijo enovito mestno podobo. Za
preprečevanje prometne preobremenjenosti in v prid večji uporabi javnih
prometnih sredstev je treba izvajati ustrezno prometno politiko, ki daje
prednost kolektivnemu prevozu. |
|
6.2.7.2. Vodooskrba |
|
Omrežje, objekti in naprave za oskrbo mesta s pitno vodo morajo
zagotoviti zadostne količine kvalitetne vode. Za kratkoročno obdobje so
iz obstoječih virov zagotovljene dovoljne količine pitne vode.
Dolgoročno je ogrožen vodni vir v Bohovi južno od industrijske cone. V
študije o dolgoročni strategiji oskrbe mesta z vodo je potrebno
opredeliti potencialne lokacije za nove vodne vire in določiti načine
sanacije obstoječih vodnih virov. |
|
V vodooskrbnem omrežju je potrebno sanirati dotrajano omrežje, uskladiti
previsoke ali prenizke tlake na posameznih območjih, izgraditi dodatni
vodohran in vzpodbuditi varčevanje in smotrno ravnanje z vodo. |
|
6.2.7.3. Odvajanje odplak |
|
Zasnova odvajanja odplak v mestu Maribor temelji na odvajanju odplak v
mešanem kanalizacijskem sistemu, na katerem so predvideni razbremenilni
objekti za zmanjšanje profilov cevovodov na dovodnem kanalizacijskem
omrežju. |
|
Dokončati je potrebno kanalizacijski sistem na doslej še neopremljenih
mestnih območjih in zbrati vse odpadne vode ter jih usmeriti v čistilno
napravo. Dotrajano kanalizacijsko omrežje je potrebno sanirati in
vzpostaviti celosten sistem ravnanja z odpadnimi vodami, vključno z
lokalnimi čistilnimi napravami. Predvideno je predčiščenje tehnoloških
odpadnih voda v industriji in njih nadaljnja obdelava v čistilni
napravi. |
|
6.2.7.4. Elektroenergetsko omrežje |
|
Razvoj elektrodistribucijskega omrežja je vezan na rast porabe
električne energije. |
|
Omrežna povezava z levega na desni breg Drave je izvedena preko dveh
daljnovodov in več kablovodov na 10 kV nivoju. Pričakovano je povečanje
porabe in obremenitev tudi v bodoče, predvsem zaradi priključitve novih
odjemalcev. |
|
Zaradi povečanja obremenitve električnega odjema do leta 2000 bo
potrebno zgraditi novo razdelilno tranformatorsko postajo 110/10(20) kV
za moč do 2 x 40 MWA. |
|
Zaradi večje zanesljivosti napajanja območja mesta je potrebno na
srednjenapetostnem omrežju dograditi kablovode, ki bodo razbremenili že
obstoječe povezave. |
|
6.2.7.5. Plinovodno omrežje |
|
Zemeljski plin kot okoljsko primerni energent bi naj postopoma
nadomestil manj čiste energetske vire predvsem v individualnih kuriščih.
Zato je potrebno plinovodno omrežje razvejati do take mere, da bo
dosežena najvišja možna kvaliteta in nemotena dobava do potrošnika. |
|
Plinovod je potrebno speljati v območja, kjer ga še ni oziroma omrežje
razvejati v območjih, kjer je število priključkov premajhno. |
|
6.2.7.6. Toplotna oskrba |
|
Vročevodno omrežje oz. omrežje daljinskega ogrevanja je potrebno
razvejati do te mere, da bo možna priključitev vseh objektov, ki so
znotraj območja, predvidenega za toplifikacijo preko Toplotne oskrbe
Maribor (TOM). Za povečanje toplotne moči je predvidena uvedba
kogeneracije, s tem pa se bo povečal izkoristek goriva in znižali
stroški toplotne energije iz daljinskega ogrevanja. |
|
Kjer obstaja gostota odjema (nad 15 MW / km2) in ni možnosti za
daljinsko ogrevanje preko TOM- a, ima ogrevanje preko skupnih kotlovnic
prednost pred individualnim etažnim ogrevanjem. |
|
6.2.7.7. Omrežje zvez |
|
Na področju omrežja zvez je potrebno predvideti povečanje kapacitet in
izboljšanje omrežnih povezav. Za čimbolj enakomerno oskrbo celotnega
območja mesta Maribor je potreben večji obseg optičnih kablov. |
|
6.3. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA |
|
6.3.1. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI |
|
6.3.1.1. Zasnova razporeditve centralnih - družbenih, oskrbnih in
storitvenih dejavnosti |
|
Poleg obstoječih območij centralnih dejavnosti bomo centralne dejavnosti
razmeščali v novih mestnih središčih na desnem bregu reke Drave na
Studencih, Taboru, Teznem in Pobrežju. V centralnem mestnem središču
bomo razvijali specializirane upravne in poslovne dejavnosti višje
oskrbne stopnje, v mestnih subcentrih pa dejavnosti za potrebe tedenske
in dnevne oskrbe. Nova mestna središča bodo točkovno ali linijsko
razmeščena ob vpadnicah na Teznem ob Ptujski cesti, na Pobrežju ob novi
Puhovi cesti, na Taboru ob Titovi, Tržaški in Cesti proletarskih brigad,
na Studencih, v centru mesta ob Koroški, v Melju ob Meljski in v Košakih
ob Šentiljski cesti. V manjšem obsegu jih bomo razvijali ob sekundarnih
prometnicah, kjer bodo v večini primerov dopolnjevala obstoječe javne
programe: na desnem bregu Drave ob Ljubljanski, Betnavski in Radvanjski
cesti, na levem bregu Drave pa ob Vrbanski cesti. |
|
Lokalna središča in središča sosedstev bomo razvijali znotraj
stanovanjskih območij. |
|
Ob mestnih vpadnicah so poleg centralne funkcije oskrbe predvidene tudi
dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja. |
|
- Poslovno trgovske dejavnosti: |
|
Poslovne dejavnosti in v okviru njih trgovske dejavnosti bomo
vključevali v obstoječe centralne površine. Večina novih površin za
poslovne dejavnosti bo lociranih na desnem bregu reke Drave, v centru
Drava s sejmiščnim kompleksom na območju železniškega trikotnika. |
|
- Nakupovalna središča: |
|
Nakupovalna središča bodo razmeščena predvsem ob pomembnih vpadnicah: v
Košakih ob Šentiljski cesti na območju nekdanje opekarne, na Studencih,
na Taboru ob Tržaški cesti, na Teznem ob Ptujski cesti, na Pobrežju ob
avtocestnem vozlišču in ob novi Puhovi cesti. Osrednje nakupovalno
središče bomo uredili na desnem bregu reke Drave v območju centra Drava
od Pobreške ceste do križišča Ptujske in Tržaške ceste. |
|
- Subcentralna središča mesta: |
|
Subcentri bodo razmeščeni ob vpadnicah in ob stanovanjskih območjih. Tam
bodo območja družbenih dejavnosti z upravno, izobraževalno, kulturno in
zdravstveno funkcijo. |
|
Območja novih subcentrov z vlogo razvojnega pola so: |
|
• na Studencih ob podaljšku Ceste proletarskih brigad na zahodni strani
predvidene zahodne obvoznice, |
v prestrukturiranem delu industrijske cone ob nekdanji Leningrajski
cesti. |
• na Taboru ob Cesti proletarskih brigad ob križišču z Betnavsko cesto,
ob križišču Betnavske ceste in |
Gorkega ulice, ob Kardeljevi cesti in ob zahodni obvoznici. |
• na Teznem bo oblikovan subcenter ob Ptujski cesti ob križišču s
Prvomajsko cesto in Ulico heroja |
Nandeta ter na območju nekdanjega razvojnega inštituta TAM-a. |
• na Pobrežju ob Puhovi cesti in v širši okolici Ceste Veljka Vlahoviča. |
• v Zg. Radvanju se subcenter ne bo razvijal ob primarni prometnici,
temveč bo na novo oblikovan na |
vzhodni strani Pohorske ulice, kjer bo imel hkrati tudi funkcijo
lokalnega središča. |
|
- Lokalno središče: |
|
V vseh štirih mestnih predelih so predvidena lokalna središča: |
|
Na novo bomo vzpostavili lokalna središča na Pobrežju, na Teznem in na
Studencih. Lokalna središča bomo uredili ob primarnih mestnih
prometnicah in večjih predvidenih stanovanjskih površinah na robu mesta
(Studenci, Brezje, Maribor-jug). Lokalna središča na Teznem so zasnovana
ob Ptujski cesti, na Pobrežju ob Cesti XIV. divizije, na Studencih ob
Erjavčevi cesti. |
|
Povsod drugod bomo lokalna središča v pretežni meri le vsebinsko
dopolnili oziroma oblikovno dogradili (lokalno središče na Taboru). |
|
- Središče sosedstva: |
|
Večina novih središč sosedstva bo na območjih za kompleksno stanovanjsko
gradnjo. Njihov nastanek je odvisen od intenzivnosti razvoja novih
stanovanjskih območij in kompleksnosti gradnje. Središča sosedstev so v
konceptu stanovanjske gradnje predvidena na Pobrežju, Studencih in Zg.
Radvanju. |
|
b) Kulturne in upravne funkcije, zdravstvo, izobraževanje - vrtci in
šolstvo, univerza |
|
- Kulturne in upravne ustanove: |
|
Kulturne in upravne ustanove so locirane večinoma na levem bregu Drave,
največ v ožjem središču mesta. Na desni breg Drave, kjer večina ustanov
ne presega potreb mesta, bomo prenesli del upravnih funkcij: na območje
med železnico in Valvazorjevo ulico na Studencih in Taboru, na Tezno ob
vstopu v mesto in na Pobrežje ob novi Puhovi cesti. |
|
- Površine za izobraževanje in zdravstvo |
|
Vrtci, osnovne in srednje šole: |
|
Ohranili bomo vse obstoječe površine za vrtce, osnovne in srednje šole.
Razvoj novih površin pogojuje intenzivnejši razvoj urbane strukture,
zato bomo zagotovili nove površine za vrtce in osnovne šole na robnih
območjih mesta, kjer so predvidene večje širitve stanovanjskih
dejavnosti na Pobrežju, v Brezju, na Sudencih in v Košakih. |
|
Univerza: |
|
Univerza je prisotna na več lokacijah v ožjem središču mesta. Razvojno
bodo te obstoječe zgradbe in površine zgolj dopolnjene. Širitev bomo na
levem bregu reke Drave izvajali na površinah zahodno od Pedagoške
fakultete ter med Smetanovo in Koroško cesto, na desnem bregu reke Drave
pa pod Pekrsko gorco, kjer bomo razvili univerzitetni campus in
inštitute. |
|
- Zdravstvo: |
|
Osrednje zdravstvene ustanove se ohranijo v kompleksu bolnišnice, manjše
ambulante in zdravstveni zavodi pa v centralnih območjih v vseh delih
mesta. Površine za nove ambulante in zdravstvene zavode so predvidene na
južnem delu Tezna, na območju Brezja, na osrednjem delu Pobrežja ob
Puhovi cesti zahodno od novega športnega kompleksa, na območju Zg.
Radvanja ter v sklopu lokalnih in subcentralnih središč mesta. |
|
6.3.1.2. Zasnova razporeditve proizvodnih dejavnosti |
|
a) Proizvodne dejavnosti na
površinah za prestrukturiranje in preselitev: |
|
Razvojni koncept mesta zahteva prestrukturiranje in v večji meri
preselitev proizvodnih dejavnosti iz širšega mestnega središča na
Studencih in Taboru. Preseliti ali opustiti bo treba obrat MTT Tabor,
del TVT, obrat Tekola in Kristala, proizvodne komplekse ob Sokolski
ulici na Studencih, obrat tekstilne industrije v Žitni ulici na Taboru,
proizvodne dejavnosti ob Osojni ulici in industrijske obrate ob
Linhartovi ulici. Za preselitev so na razpolago površine za proizvodne
dejavnosti v industrijski coni Tezno. |
|
Območja manjših proizvodnih obratov v širšem središču mesta so
prioritetno predvidena za poslovne in upravne dejavnosti. Območje
hladilnice v Ulici Heroja Šercerja bo namenjeno upravni ali poslovni
dejavnosti mestnega središča, komunalna cona ob Jadranski ulici in del
industrijske cone I-10 Swaty bosta prestukturirani in ju dolgoročno
namenjamo centralnim dejavnostim in stanovanjem. |
|
V Melju in na Teznem so v obstoječa proizvodna območja lahko umeščene
tudi obrtne dejavnosti. |
|
Na Studencih so površine za obrtno dejavnost možne na obeh straneh
železniške proge, na območju Počehove pa na delu centralnega območja
bivše opekarne in delno glinokopa Košaki. Manjše površine za obrtne
dejavnosti so še v Zg. Počehovi, v Damiševem naselju, med Limbuško cesto
in železnico, ob tovarni Svila in ob Zagrebški cesti. |
|
b) Nove površine za proizvodne
dejavnosti: |
|
Nove površine za proizvodne dejavnosti bomo zagotovili v industrijski
coni na Studencih na območju Marlesa in na zemljiščih v njegovi bližini
in na Pobrežju ob Zrkovski cesti v neposredni bližini avtoceste. |
|
Na vseh območjih, namenjenih proizvodnim dejavnostim, se lahko
proizvodnja organizira v večjem merilu ali kot obrt. |
|
c) Komunalne dejavnosti: |
|
Za komunalne dejavnosti namenjamo zahodni del nekdanje gramoznice
Dogoše, površine ob čistilni napravi v Dogošah, ob hidrocentrali
Mariborski otok in severno od Betnavskega gozda. |
|
d) Prometna infrastruktura: |
|
Razvojne težnje mesta pogojujejo premestitev ranžirne postaje in remize
na Studencih postopoma na Tezno v območje obstoječe ranžirne postaje. |
|
Ukineta se dva industrijska tira. |
|
6.3.1.3. Zasnova razporeditve stanovanj |
|
Površine za stanovanja so razmeščene na območjih pretežne stanovanjske
gradnje in pretežne stanovanjske in dopolilne gradnje. S spremembo rabe
zemljišč iz kmetijske v urbano rabo so predvidene tudi nove površine za
stanovanjsko gradnjo v velikosti, kot je razvidna iz priložene bilance
površin. Na tako opredeljenih površinah za stanovanjsko gradnjo bomo z
namenom povečanja števila stanovanj izvajali: |
|
a) Prenovo in sanacijo: |
|
V ožjem mestnem središču in na območju historičnega jedra bomo prenovili
ali sanirali dotrajan stavbni fond. Pogoje za oblikovanje objektov na
teh območjih določajo režimi varovanja kulturne dediščine. Večja območja
kompleksne prenove in sanacije so opredeljene na Lentu in sicer med
Vojašniškim trgom in Koroško ulico, v okolici Vojašniškega trga z Žičkim
samostanom in med Koroško cesto in Orožnovo ulico. Posamezni manjši
kareji in objekti, potrebni prenove, so v Vetrinjski, Gosposki in
Barvarski ulici. Na desnem bregu Drave bo predmet prenove Taborsko
obrežje ter delavske kolonije, ki jih bomo ohranili kot urbanistične
spomenike s stanovanjsko funkcijo: Železničarska kolonija, Vurnikovo
naselje, Kidričevo in Tamovo naselje na Teznem ter Huterjeva kolonija na
Pobrežju. |
|
b) Prestrukturiranje sivih con, degradiranih in ekstenzivno rabljenih
površin: |
|
Območja ekstenzivno rabljenih površin in degradiranih površin v širšem
mestnem središču bomo v večjem obsegu prestrukturirali v stanovanjska
območja. |
|
Območja prestrukturiranja so določena med Valvasorjevo in Ruško cesto,
med železniško progo in Cesto pariške komune, med Koroško cesto in
Smetanovo ulico ter med Aljaževo ulico in Tržaško cesto. S
prestrukturiranjem bomo pridobili površine za stanovanjsko gradnjo tudi
med Tržaško cesto, železniško progo in Ptujsko cesto. |
|
c) Zgoščevanje: |
|
Območja zgoščevanja so območja s prenizko gostoto pozidave in gradbeno
strukturo, potrebno rekonstrukcije. Načini doseganja večje gostote so
dozidave, nadzidave in zapolnjevanje prostih površin. |
|
d) Rekonstrukcijo obstoječih
stanovanjskih predelov: |
|
Na desnem bregu reke Drave so območja stanovanjske gradnje, ki so zaradi
dotrajanosti stavbnega fonda potrebna rekonstrukcije: |
|
na Taboru soseska Jugomont in stanovanjska soseska ob Betnavski cesti,
stolpiči ob cesti Na Poljanah na Studencih, |
|
• na Teznem Tam-ovo naselje, soseska in stanovanjsko naselje ob Panonski
ulici, |
• na Pobrežju soseska v ulici Ob gozdu ter stanovanjska kompleksa ob
Mlekarniški in Zrkovski cesti. |
• Na levem bregu Drave je potrebna rekonstrukcije stanovanjska gradnja
ob Smetanovi ulici na Rotovžu |
in ob Wilsonovi ulici v Melju |
|
Rekonstrukcijo bomo izvajali v vsebinskem in tehničnem smislu. |
|
e) Novogradnjo: |
|
Obsežnejša območja nove stanovanjske gradnje so na jugovzhodnem in
jugozahodnem obrobju mesta, manjša pa tudi na severozahodnem in
severovzhodnem robu mesta. |
|
Na Studencih so predvidene obsežnejše nove stanovanjske površine med
obstoječo grajeno strukturo južno od Limbuške ceste, manjše pa severno
od železnice. Proti jugu bomo stanovanjsko gradnjo širili na nove
površine med Pekrskim potokom in Lackovo cesto in v večjem delu območja
med Streliško cesto oziroma Pekrskim in Radvanjskim potokom. |
|
Na Pobrežju bodo nova območja dopolnjevala enodružinsko zazidavo ob novi
Puchovi cesti in na Teznem zahodno od ulice Heroja Nandeta. |
|
V vzhodnem delu mesta bodo obsežnejše nove stanovanjske površine v
Brezju. |
|
Pretežno stanovanjski predel v Košakih na vzhodnem robu bomo zaključili
z območjem za individualno stanovanjsko gradnjo, Počehovo pa bomo
zaroblili z manjšim stanovanjskim območjem severno od površin za
proizvodnjo. |
|
Nove površine so praviloma namenjene stanovanjski pozidavi na
organiziran, kompleksen način gradnje. Manjši del novih površin je
namenjen za posamično gradnjo. |
|
Večina novih stanovanjskih površin kompleksne gradnje bo imela lokalne
oskrbovalne centre. |
|
Opuščanje stanovanjskih območij: |
|
Opustitve stanovanjske rabe površin so predvidene le, ko je to
neizogibno potrebno: v primeru, ko je na površinah za bivanje prostorsko
in emisijsko moteča dejavnost in je primerjalno bolj racionalno kot
sanacijo izvesti opustitev stanovanjske rabe ali na trasi predvidene
mestne prometnice. Na Teznem je predvidena opustitev stanovanjske rabe
znotraj proizvodnega območja Tezno ob Iršičevi ulici in ob stari Ptujski
cesti ter zaradi gradnje zahodne obvoznice. |
|
6.3.1.4 Zasnova razporeditve športnih objektov in naprav |
|
Športni parki in športna igrišča bodo enakomerno razmeščeni v vse štiri
predele mesta, ohranili in posodobili pa bomo tudi vse obstoječe športne
površine in objekte. |
|
Na levem bregu Drave bomo uredili nove športne površine na delu
Vrbanskega platoja in v podaljšku mestnega parka pri četrtem ribniku. Na
desnem bregu bomo uredili nove športne površine v Športnem parku Tabor,
pod Pekrsko gorco, športne površine ob Pekrskem potoku pa bomo
dopolnili. Na novo bomo na desnem bregu reke Drave uredili nove površine
pod Pohorjem. Na Pobrežju bomo po sanaciji komunalne deponije uredili
nov športni park . |
|
Manjše športne površine so predvidene v Stražunskem gozdu in na Teznem
ob kopališču TAM. |
|
V stanovanjskih območjih so v radiju dostopnosti 500 m predvidena manjša
športna igrišča, opremljena za vse starostne skupine otrok. |
|
Športni parki, ki jih bomo dopolnili s športnimi površinami za širšo
javnost, so: Ljudski vrt, Tabor, stadion Kovinar, Mariborski otok,
Športno društvo Pobrežje in Partizan Železničar na Taboru. |
|
6.3.1.5. Zasnova razporeditve zelenih površin |
|
Med zelene površine mesta sodijo: parki, spominski parki, parkovni
gozdovi, parkovne ureditve ulic in trgov, stanovanjsko zelenje, obrečna
vegetacija, športni parki, območja za rekreacijo, drevoredi, drugo
zelenje ob prometnicah, zelene površine, vodne površine z reko Dravo ter
druge vodne površine, pokopališča, površine za vrtičkarje in površine v
kmetijski ali gozdni rabi v ureditvenem območju mesta. Obrobne zelene
površine mesta tvorijo zeleni obroč. |
|
a) Zeleni obroč: |
|
Zeleni obroč je funkcijsko mnogovrstna odprta zelena površina, ki obdaja
grajeno strukturo mesta, jo ločuje in povezuje z zelenim zaledjem v
obliki sklenjenega zelenega pasu in vsebuje raznovrstne zelene površine
kot so: parki, spominski parki, parkovni in drugi gozdovi, športni
parki, površine za vrtičkarje, vodni svet reke Drave, pokopališča in
kmetijske površine. |
|
Zeleni obroč je na grajeno strukturo mesta navezan z naslednjimi
zelenimi klini: poteza mariborskega parka, poteza Stražunski gozd -
pokopališče na Pobrežju - Drava, poteza Pekrska gorca - športni park
Tabor - Studenci, poteza Pekrska gorca - Mariborski otok in poteza
Betnavski gozd - Pekrska gorca - območje ob Pekrskem potoku. |
|
Zunanja meja zelenega obroča poteka na vzhodni strani mesta ob
avtocesti, se sklene na južni strani pod Tezenskim koridorjem in gre
dalje na zahodni strani pod vznožje Pohorja. Na zahodu se zeleni obroč
obrne proti Pekrski gorci in spoji s Studenškim gozdom. Na severni
strani predstavlja zeleni pas rob Slovenskih Goric, ki ga prekine
železniški koridor in avtocesta. |
|
b) Parkovne površine: |
|
Parkovne površine so razporejene na levem in desnem bregu reke Drave. Na
levem bregu obstaja ožje in širše območje mariborskega parka, na desnem
bregu pa bomo ureditil tri nove parke: park pod Pekrsko gorco, park ob
Pekrskem potoku in park ob ponikovalniku znotraj industrijske cone na
Taboru. |
|
c) Spominski parki: |
|
Na levem bregu reke Drave je na območju Račjega dvora predviden
spominski park v obliki muzeja na prostem. Obstoječa spominska parka sta
na Ledini ter ob vili Rustici. |
|
d) Parkovni gozdovi: |
|
Parkovni gozdovi so gozdovi na območju mesta, ki so že ali pa jih bomo
uredili za namene dnevne rekreacije. |
|
Parkovni gozdovi so: |
|
• na desnem bregu reke Drave Betnavski gozd in zahodni del Stražunskega
gozda, |
• na levem bregu pa na območju Mestnega vrha, za Kalvarijo in Piramido. |
|
Večina preostalih manjših gozdov na območju grajenih struktur bo
prekategorizirana v parkovne gozdove. |
|
e) Gozdne površine: |
|
Pretežni del gozdov na robu mesta opravlja funkcijo gozdov s posebnim
namenom zaradi njihove zaščitne, rekreacijske, turistične, poučne in
estetske funkcije. V oblikovnem smislu gre za varovanje zelenih robnih
območij, ki členijo urbano tkivo oziroma ga povezujejo z naravnim
zaledjem mesta. Gozdovi so na desnem bregu reke Drave v pretežni meri na
vzhodnih in zahodnih površinah mesta. Na Dobravi je takšen gozd na
Studencih, na Teznem pa spaja grajeni rob Tezna preko območja avtoceste
z mestnim pokopališčem na Dobravi. |
|
f) Rekreacijska območja: |
|
Pretežni del še neurejenih zelenih površin na robu mesta bomo uredili v
rekreacijska območja. Rekreacijska območja bodo namenjena vsem
starostnim skupinam prebivalstva. V njihovem okviru je predvidena
koncentrirana ponudba športnih in rekreacijskih dejavnosti. Do vseh
večjih rekreacijskih območij bodo speljane "zelene" poti, ki vodijo ali
iz središča mesta ali pa iz večjih funkcijsko zaokroženih območij. |
|
Rekreacijsko območje ob stari strugi Drave se dopolnjuje z zavarovanimi
deli krajine. Zaradi bližine vode in posebnega pejsaža je doživljajska
vrednost območja velika. Rekreacijsko območje ob Mariborskem jezeru bomo
programsko dopolnili in prostorsko uredili s sprehajalno in kolesarsko
potjo ob Dravi, ki bo povezovala mesto s podpohorskim in
slovenskogoriškim območjem. Kot zaključeno območje bo vzpostavljena
rekreacijska površina med Vinarjem in Nunskim vrhom. Severovzhodno
rekreacijsko območje obsega Stolni in Meljski vrh ter Gorco nad
Malečnikom. Pod Pohorjem bo urejeno rekreacijsko območje med Ledino in
spodnjo postajo gondolske žičnice s površinami za profesionalne športne
dejavnosti, nadaljuje pa se proti Pekram in Pekrski gorci. Uredili bomo
rekreacijska območja ob zahodnem vstopu v mesto južno od vrtnarije
Florina, na Vrbanskem platoju, v Stražunskem in Betnavskem gozdu ter na
Ledini v Radvanju. |
|
g) Zelenje ob prometnicah in
povezovalne zelene površine: |
|
Večino novih mestnih zelenih površin bomo uredili na desnem bregu reke
Drave, in sicer ob mestnih predvsem primarnih prometnicah ter na
območjih večjih stanovanjskih, centralnih ali proizvodnih območij mesta.
Nove mestne zelene površine bodo razmeščene tako, da bodo vzpostavljale
zelene preboje skozi območja strnjenega grajenega tkiva, oblikovale
markantne zelene poteze mesta, povezovale raznovrstne zelene površine
mesta in tako sooblikovale zeleni sistem mesta. |
|
Večnamenske zelene pasove mesta oziroma povezovalne zelene površine bomo
uredili med Pekrsko gorco in Mariborskim otokom čez območje Studencev,
Štukljevo pot kot povezavo Drave in Stražunskega gozda in ob južnem robu
Tezna. |
|
Pomembne mestne zelene površine predstavljajo drevoredi, ki so
členitvene in povezovalne prvine prostora. Novi enostranski ali
obojestranski drevoredi so predvideni vzdolž primarnih in sekundarnih
mestnih prometnic predvsem na območju desnega brega Drave. Drevoredi
bodo dopolnjevali ceste na robu mesta tudi na območjih brez grajenega
tkiva. |
|
Ob v nadaljevanju imenovanih ulicah in cestah bomo ohranili vitalne ali
obnovili ostarele drevorede: Kamniški in Tomšičev drevored, drevoredi ob
Mladinski, ob Maistrovi, ob Razlagovi, ob Krekovi in ob Smetanovi ulici
na odseku od Prežihove do Strossmayerjeve ulice, ob Koroški cesti od
Turnejeve do Prežihove ulice, ob Vilharjevi, delno ob Trubarjevi, ob
Prešernovi ulici na odseku od Razlagove do Tomšičeve ulice, na celotni
potezi Gregorčičeve ulice, delno ob Cankarjevi in Kersnikovi ulici, ob
Ulici Pariške komune in ob Ljubljanski ulici na odseku od Fochove ulice
do Ulice Pariške komune. |
|
Nove drevorede bomo zasadili ob Strossmayerjevi ulici na odseku od
Slovenske do Koroške ulice z nadaljevanjem v Pristaniško ulico in ob
Svetozarevski ulici. Drevored ob Cesti proletarskih brigad pomeni
povezavo v smeri Pekrske gorce. Drevorede bomo zasadili še ob Kardeljevi
cesti do Ceste proletarskih brigad in do bodočega parka ob Pekrskem
potoku, ob Betnavski cesti na odseku od Ceste proletarskih brigad do
Streliške ceste, ob Jadranski cesti od Ceste proletarskih brigad do
Betnavskega gradu, ob Dravograjski cesti, ob Pekrskem potoku, ob
Zagrebški cesti, Poljski in Ruski ulici, ob podaljšku ceste Proletarskih
brigad, ob Puhovi cesti, ob Ptujski, Titovi in Tržaški cesti in ob
vzhodni cesti, ki obdaja rob mesta na območju Pobrežja, Brezja in
Tabora. |
|
h) Vodne površine reke Drave in
druge vodne površine: |
|
Obrežje reke Drave bomo opremili s sprehajalnimi potmi, manjšimi
otroškimi igrišči in kolesarskimi stezami na potezi od Mariborskega
otoka do mestnega središča, v skladu z možnostmi na mestnem delu. Na
območju ožjega središča mesta bo dobila ureditev nabrežja urbani izgled.
V zahodnem toku reke Drave bomo ohranili zeleni značaj obrečne krajine. |
|
Vodotoke na območju mesta bomo sonaravno uredili - na območjih grajenih
struktur mesta bodo postali sestavni del urbanih povšin. |
|
j) Pokopališča: |
|
Mestno pokopališče Dobrava bomo z dodatno zasaditvijo vključili v zeleni
sistem. |
|
k) Površine za vrtičkarje: |
|
Na robu mesta se v zelenem obroču lahko razmestijo urejene površine za
vrtičkarje: pod vznožjem Pohorja med Radvanjskim potokom, Potjo na
okope, Kurirsko potjo in robom gozda, med Dravskim kanalom in Zrkovsko
cesto ter na območju med Limbuško cesto in železniško progo na
Studencih. Zagotoviti je potrebno enotno parcelacijo, ograje in
parkirišča ter premoženjsko pravno ureditev zemljišč. |
|
l) Površine kmetijskih zemljišč: |
|
Kmetijske površine v primarni rabi, ki leže v neposredni bližini mesta
ali se vanj zajedajo, so vključene kot del zelenega obroča mesta. Na
območju Za Kalvarijo in v Krčevini se lahko vinogradniške površine
razširijo, prav tako je mogoče urediti sadovnjake na vzhodnem pobočju
Krčevine in jih razširiti na območje pod Piramido in Kalvarijo. |
|
m) Vrtnarije: |
|
Vrtnarije so razmeščene po zelenem obroču mesta ali v njegovi neposredni
bližini. Območja za nove vrtnarije so opredeljena na območju Studencev
in na Pobrežju, predvideno je povečanje območij vrtnarij v Radvanju in
ohranitev dela vrtnarije Florina kot vrtnarskega centra. |
|
6.3.1.6. Zasnova infrastrukturnih omrežij |
|
6.3.1.6.1. Zasnova prometnega omrežja |
|
Ugoden prometni položaj mesta, predvsem z vidika načrtovanih prometnih
smeri in sistema evropskih povezav, se odraža v zasnovi mesta in
njegovem prometnem omrežju, ki ga sestavljajo cestno omrežje, železniško
omrežje, kolesarsko omrežje, omrežje plovnih poti in delno tudi omrežje
zračnega prometa. |
|
a) Cestno omrežje |
|
Na zasnovo dolgoročnega razvoja mesta ima največji vpliv zasnova
cestnega omrežja. To omrežje je zasnovano tako, da zagotavlja boljšo
prometno propustnost, povezanost vseh delov mesta in dobro navezavo
mesta na omrežje avtocest. Obstoječi cestni križ dopolnjujejo štirje
mestni obroči, ki jih sestavljajo obstoječi in predvideni cestni odseki.
S tem so zmanjšane obremenitve središča, ozka grla in prometni
konflikti, ki izvirajo iz neizgrajenega cestnega omrežja in neprimerne
razmestitve dejavnosti. Omogočen je enostaven in hiter tranzitni promet. |
|
Cestno omrežje je oblikovano tako, da obstoječe in predvidene ceste
enakovredno povezujejo vse mestne predele in razbremenjujejo
srednjeveško sredico. |
|
Oblikovanje cest mora biti prilagojeno grajenemu in naravnemu prostoru,
pri tem pa bo potrebno upoštevati prometno tehnične lastnosti cest.
Potrebno bo določiti minimalni oblikovni standard za posamezne
kategorije cest. |
|
Osnovni model cestnega omrežja temelji na povezavi vseh mestnih predelov
s cestami v vzdolžni in prečni smeri. Tak mrežni sistem generira zasnovo
štirih nepravilnih cestnih obročev. Prvi in drugi obroč se izogibata
srednjeveški sredici, četrti pa dopolnjuje tretjega. |
|
Tretji obroč je edini sklenjeni obroč, ki povezuje vse mestne predele.
Obroče dopolnjuje hitra cesta, ki jih seka in s tem razbremenjuje. |
|
Ogrodje cestnega omrežja mesta so osnovne cestne poteze, ki jih
sestavljajo odseki državnih in občinskih cest. Osnovne cestne poteze so
hkrati nosilke javnega programa, glavne povezave med mestnimi predeli in
navezave na avtocestno omrežje. |
|
Med osnovne cestne poteze so uvrščene naslednje ceste in cestni odseki: |
|
• |
Hitra cesta (odsek od križišča z južno obvoznico do avtocestnega
priključka "Pesnica"). |
• |
Koroška cesta- Gosposvetska cesta (odsek od Bresternice do
priključka Koroškega mostu). Ta cestna poteza je zahodna
vpadnica v mesto na levem bregu reke Drave. |
• |
Dravograjska cesta od križišča z Gosposvetsko do križišča z
Lackovo cesto. Posamezni odseki te cestne poteze so zahodni deli
prvega, drugega in tretjega mestnega obroča. |
• |
Na Poljanah - Koresova ulica - Ul. Pariške komune in njen
podaljšek do Hitre ceste - Puhova ulica
Odsek od Dravograjske ceste do Hitre ceste je južni del prvega
mestnega obroča. Nadaljevanje po Puhovi cesti je navezava na
avtocestni priključek "Zrkovci". |
• |
Cesta proletarskih brigad - Ptujska cesta
Cestna poteza od Limbuša do Dravograjske ulice je zahodna
vpadnica v mesto na desnem bregu reke Drave. Odsek od
Dravograjske ceste po Cesti proletarskih brigad in delu Ptujske
ceste do Hitre ceste je južni del drugega mestnega obroča.
Nadaljevanje po Ptujski cesti je navezava na avtocestni
priključek "Ptujska". |
• |
Južna obvoznica - Nova Streliška - Ul. heroja Nandeta - Tezenska
ulica - nova vzhodna trasa - Čufarjeva ulica - Pobreški most -
Meljska cesta
Cestna poteza je jugovzhodni del tretjega mestnega obroča, ki
povezuje Tabor - Tezno - Pobrežje in Center. |
• |
Tržaška cesta - Titova cesta - Partizanska cesta - Meljska cesta
Ta cestna poteza je na odseku od Bohove do južne obvoznice južna
vpadnica v mesto. Na odseku od Ptujske do Hitre ceste je vzhodni
del prvega in drugega mestnega obroča. To funkcijo si deli z
odsekom Hitre ceste, ki to potezo delno razbremenjuje. |
|
Osnovne cestne poteze dopolnjuje mreža cest nižje kategorije, ki jih
sestavljajo odseki državnih cest (kategorije regionalnih cest tretjega
reda) in občinskih cest (predlagana kategorija zbirnih mestnih cest). Te
ceste so ogrodje cestne mreže znotraj mestnih predelov. Zunaj območja
mestnih obročev predstavljajo navezavo obmestja in so lokalne povezave s
sosednjimi občinami. Predvidene novogradnje in rekonstrukcije znotraj že
pozidanih območij so le neizgrajeni oz. nerekonstruirani odseki cest, ki
so bili opredeljeni že v dosedanjih planskih aktih. |
|
Posebno vlogo med to kategorijo cest ima t.i. delni četrti obroč, ki
poteka od Industrijske ceste na jugozahodu preko Ptujske, Dogoške in
Zrkovske ceste do Čufarjeve ulice na severovzhodu. Povezovalna funkcija
tega obroča je dopolnjena s prostorsko ločitvijo zelenega obroča od
pozidanega območja mesta. |
|
V najnižjo relevantno kategorijo cest v mestnem cestnem omrežju so
uvrščene občinske ceste, ki so predlagane v kategorizacijo mestnih cest.
Te ceste so ogrodje cestne mreže znotraj posameznih območij. Zunaj
območja mestnih obročev so to manj obremenjene povezave z obmestjem. |
|
Kadar so te ceste ogrodje cestne mreže v homogenih stanovanjskih
območjih, so v vmesnih prostorih območja umirjenega prometa. |
|
Cestno omrežje je prikazano v kartografskem delu na karti št. 2 "Zasnova
prometnega omrežja". |
|
b) Kolesarsko omrežje |
|
Omrežje kolesarskih povezav na območju mesta, kategorizirano kot javne
poti za kolesarje, je predvideno po celem mestu. Sestavljajo ga
primarne, sekundarne in rekreacijske kolesarske povezave. Osnovo za
oblikovanje kolesarskega omrežja predstavlja povezava posameznih
obstoječih odsekov kolesarskih poti (obojestranskih, enostranskih in
skupnih površin za pešce in kolesarje) v skupni dolžini 23 km v celovito
omrežje. |
|
Osnova omrežja so primarne poti, ki so načrtovane na razdalji od 500 do
1000 m in pri katerih je za način vodenja izbrano ločevanje motornega in
kolesarskega prometa. Odseki, kjer tega ni možno zagotoviti, so v
grafičnem delu na karti "Kolesarsko omrežje" označeni kot "kritični" in
zahtevajo podrobnejšo obdelavo v nadaljnjih prostorsko - prometnih
dokumentih. Primarne smeri so načeloma speljane po posebnih kolesarskih
stezah, ločeno od motornega prometa. V pretežni meri povezujejo primarne
kolesarske poti predele mesta s središčem, speljane so tudi do
posameznih športnih centrov in izobraževalnih ustanov. Cilj primarnih
poti je vzpostavitev kratkih povezav. Na karti št. 2.3. Zasnova
kolesarskega omrežja prikazani poteki primarnih kolesarskih povezav se
lahko na posameznih odsekih premestijo na sosednjo ulico, cesto ali pot,
v kolikor bi upravičenost take premestitve dokazala naknadna strokovna
študija. |
|
Primarno kolesarsko omrežje je dopolnjeno s sekundarnim, ki je speljano
po manj obremenjenih cestnih odsekih. Način vodenja predvideva možnost
združevanja kolesarskega prometa z motornim (na voziščih) ali
kombinacijo kolesarskega prometa in prometa pešcev (na skupnih
obvoziščnih površinah). Pri kombiniranem vodenju prometa se pri izbiri
kombinacije upošteva predvsem varnost šibkejšega udeleženca v izbrani
kombinaciji. |
|
Rekreacijske kolesarske poti povezujejo večja rekreacijska območja v
mestu in obmestju, speljane pa naj bodo tudi skozi območja brez prometa.
Rekreativne kolesarske poti so posebna kategorija, ki so glede na potek
v prostoru in glede na konfiguracijo namenjene različnim oblikam
rekreativnega kolesarjenja. Navezujejo se na primarno in sekundarno
omrežje. |
|
Sistem mestnega kolesarskega omrežja je zasnovan tako, da je čimbolj
preprosto dosegljivo regionalno kolesarsko omrežje oziroma omogočena
navezava na državne in meddržavne kolesarske poti (Dravske in
Jantarjeve). |
|
Odstavna mesta za parkiranje koles so načrtovane na vseh pomembnih
ciljih kolesarskih voženj, na končnih postajah linij javnega avtobusnega
prometa in ob železniških postajah in postajališčih, kjer omogočajo
kombinacijo prometnih sistemov po sistemu "parkiraj in pelji". |
|
Kolesarsko omrežje je prikazano v kartografskem delu na karti št. 2
"Zasnova prometnega omrežja" |
|
c) Železniško omrežje |
|
Železniško omrežje sestavljata odsek mednarodne železniške proge E 67
Šentilj - Maribor - Pragersko (veja X. transevropskega koridorja) in
odsek glavne proge II. reda Maribor - Dravograd (Dravska magistrala). Na
odseku proge Maribor - Šentilj in Maribor - Dravograd je predvidena
dograditev drugega tira in njegova elektrifikacija. |
|
Širitev železniškega omrežja ni predvidena. Predlagana je uvedba drugega
tira do primestnih naselij ob obstoječih progah. Zaradi predvidenega
večjega prometa potnikov iz obmestja v središče mesta bo potrebna večja
frekvenca železniških povezav v smeri proti Šentilju, Ptuju, Rušam in
Račam. |
|
Na območju Maribora so ščiteni koridorji železniških prog in predlagano
urejanje prestopnih točk oz. prometnih vozlišč med sistemi cestnega in
železniškega prometa. Javnemu potniškemu prometu so namenjene postaje
Maribor, Studenci, Limbuš, Tezno. obstoječa postajališča Marles,
Studenci, Tabor, Košaki in predvidena v območju križanj notranjega in
zunanjega cestnega obroča na odseku železniške proge med Teznom in
Hočami in na območju triangla. |
|
Blagovnemu prometu je v smislu intermodalnega prevoza namenjena
kontejnersko prekladalna postaja Tezno, ki jo je potrebno posodobiti in
razširiti v kontejnerski terminal. |
|
Železniško omrežje je prikazano v kartografskem delu na karti št. 2
"Zasnova prometnega omrežja" |
|
d) Omrežje zračnega prometa |
|
Za prometne navezave Maribora zelo pomembno letališče - Aerodrom Maribor
leži južno od Maribora. Na območje mesta sega le dostopna ravnina
letališča, ki je opredeljena z nadzorovano rabo. Za razvoj mesta so
pomembne le dobre cestne povezave z letališčem. |
|
V Mariboru so trije obstoječi helioporti. Dva helioporta (na območju
bolnišnice in gasilske enote) zagotavljata hitro interventno dostopnost.
Tretji helioport ob vznožju snežnega stadiona dopolnjuje turistično
ponudbo. |
|
Omrežje zračnega prometa je prikazano v kartografskem delu na karti št.
2 "Zasnova prometnega omrežja" |
|
e) Omrežje plovnih poti |
|
Kot plovni območji sta na reki Dravi opredeljeni Mariborsko jezero in
Bresterniško jezero. Možnosti ima predvsem Mariborsko jezero, kjer bi
lahko plovba dopolnila sistem javnega potniškega prometa in popestrila
turistično ponudbo mesta. |
|
Mariborsko jezero je plovno od Mariborskega otoka do dvoetažnega mostu v
Melju. S plovnim režimom je razdeljeno na cono A - od Mariborskega otoka
do Vodnega stolpa in na cono B od Vodnega stolpa do dvoetažnega mostu.
Na Bresterniškem jezeru je vožnja s plovili na motorni pogon dovoljena
le izjemoma. Plovba v pasu 500 m pred jezom hidrocentrale Mariborski
otok ni dovoljena. |
|
Na reki Dravi je predlagana uvedba dveh linijskih plovnih poti. V
nadaljnjih prostorskih dokumentih je potrebno določiti mikrolokacije
rečnih postajališč. |
|
Predlagana linijska krožna pot na območju Bresterniškega jezera je
izrazito turistična. Linijska krožna plovna pot na območju Mariborskega
jezera od Koblerjevega zaliva do dvoetažnega mostu v Melju pa lahko ob
turistični funkciji predstavlja dopolnilo javnega potniškega prometa v
smislu povezovanja Pobrežja, Melja, Tabora, Studencev in Rotovža. |
|
Omrežje plovnih poti je prikazano v kartografskem delu na karti št. 2
"Zasnova prometnega omrežja" |
|
f) Javni potniški promet |
|
Revitalizirati je potrebno obstoječi sistem javnega potniškega prometa.
Osnova sistema bo tudi v bodoče avtobusni promet, ki ga bodo
dopolnjevali železniški promet, taxi in v manjši meri tudi rečni promet.
Vzpostaviti bo potrebno prestopne točke med kolesarskim omrežjem in
omrežjem javnega potniškega prometa po sistemu "parkiraj in pelji". |
|
Omrežje javnega prometa bo potrebno obdelati v celovitejši študiji, ki
bo upoštevala predvideno decentralizacijo javnih funkcij in
stanovanjskih območij. |
|
Potrebno bo urediti izvennivojsko povezavo za pešce med avtobusno in
železniško postajo preko Meljske ceste. |
|
Kljub temu, da potek železniških prog na območju mesta in obmestja
pokriva le ožja koridorja v smereh postaja Maribor - Studenci - Limbuš
in postaja Maribor - Tezno - Slivnica naj se pri načrtovanju razvoja
železniškega prometa ob linijah primestnega potniškega prometa upošteva
tudi možnost mestne potniške linije na relaciji postaja Maribor -
Studenci - Tezno - postaja Maribor. |
|
g) Mirujoči promet |
|
Eden od glavnih ciljev urejanja mirujočega prometa je razbremenitev
centralnih mestnih območij. |
|
Koncentracija javnih funkcij povzroča velike potrebe po parkirnih
površinah, ki jih je nujno reševati s celovitim urejanjem mirujočega
prometa in doseči: |
|
• sproščanje vozišč za tekoči promet |
• sproščanje peščevih površin in kolesarskih površin, ki jih danes
zasedajo parkirana osebna vozila |
• optimalno razmestitev parkirnih površin v odvisnosti od potreb v
določenem času in prostoru. |
|
Parkirne probleme je treba reševati z garažnimi hišami in podzemnimi
garažami ter opredelitvijo parkirnih mest ob voziščih in na parkiriščih
v ožjem mestnem središču in predvidenih subcentrih kot časovno omejeno
parkiranje s plačilom parkirnine. |
|
Območja časovno omejenega parkiranja je potrebno opredeliti kot parkirne
cone, ki se ločujejo po dovoljenem času parkiranja, ki je od 90 do 180
minut. Na območjih časovno omejenega parkiranja in cone za pešce je za
domicilne prebivalce pod posebnimi pogoji smiselno omogočiti parkiranje
enega avtomobila na stanovanje. |
|
Garaže s kapaciteto do 400 vozil je treba locirati tako, da s 5 minutnim
radijem dostopnosti pokrivajo glavne cilje v ožjem mestnem središču in
subcentrih. |
|
Za določanje potrebnega števila parkirnih mest je potrebno uporabljati
normative, ki so odvisni od dejavnosti v prostoru. |
|
TABELA ZA DOLOČITEV POTREBNIH PARKIRNIH MEST V ODVISNOSTI OD DEJAVNOSTI |
|
DEJAVNOSTI |
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
1. STANOVANJSKA POSLOPJA |
|
ENODRUŽINSKE HIŠE |
2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
POSLOPJA S STANOVANJI |
1 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE |
1 PM / stanovanjsko enoto |
MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI |
1 PM / 10 postelj |
ŠTUDENTSKI DOMOVI |
1 PM / 2 postelji |
DELAVSKI DOMOVI |
1 PM / 2 postelji |
DOMOVI ZA OSTARELE |
1 PM / 8 postelj |
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI |
|
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI - SPLOŠNO |
1 PM / 30 m2 neto površine |
UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM |
1 PM / 20 m2 neto površine |
3. PRODAJNI PROSTORI |
|
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE |
1 PM / 30 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM |
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM |
1 PM / 50 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM |
NAKUPOVALNI CENTRI |
1 PM / 15 m2 prodajne površine |
4. PRIREDITVENI PROSTORI |
|
GLEDALIŠČA, KONCERTNE DVORANE, VEČNAMENSKE DVORANE |
1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih |
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE |
1 PM / 5 sedežev |
CERKVE |
1 PM / 20 sedežev |
5. ŠPORTNE NAPRAVE |
|
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV |
1 PM / 250 m2 površine |
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE |
1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev |
ŠPORTNE DVORANE BREZ GLEDALCEV |
1 PM / 50 m2 dvoranske površine |
ŠPORTNE DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE |
1 PM / 50 m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev |
JAVNA KOPALIŠČA (ZUNANJA) |
1 PM / 200 m2 površine |
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA |
1 PM / 5 garderobnih omaric |
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM ZA GLEDALCE |
1 PM / 5 garderobnih omaric + 1 PM / 10 gledalcev |
TENIS IGRIŠČA |
4 PM / 1 stezo |
ČOLNARNE |
1 PM / 2 čolna |
STRELIŠČA |
1 PM / 1 tarčo |
DRSALIŠČA |
1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5 igralcev |
VZPENJAČE, VLEČNICE, SEDEŽNICE |
1 PM / 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi (urna frekv.) +
1 PM / 3 zaposlene |
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA |
|
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA |
1 PM / 8 sedežev |
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI |
1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5
zaposlenih |
MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE |
1 PM / 10 postelj |
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE |
|
BOLNIŠNICE |
1 PM / 3 zaposlene + 1 PM / 10 postelj |
ZDRAVSTVENI DOMOVI - SPLOŠNO |
1 PM / 30 m2 neto površine |
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE |
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine, najmanj 3 PM |
8. ŠOLE |
|
OSNOVNE ŠOLE |
1 PM / 30 učencev |
SREDNJE ŠOLE |
1 PM / 25 učencev + 1 PM / 10 učencev starejših od 18 let |
POSEBNE ŠOLE ZA MOTENE V RAZVOJU |
1 PM / 15 učencev |
VISOKE ŠOLE |
1 PM / 3 študente |
OTROŠKI VRTCI |
1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM |
9. INDUSTRIJA, OBRT |
|
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI |
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI
PROSTORI |
1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL |
6 PM / 1 popravljalno mesto |
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE |
5 PM / 1 pralno napravo |
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE |
3 PM / 1 pralni prostor |
10. POKOPALIŠČA |
|
VELIKA POKOPALIŠČA |
1 PM / 2000 m2 površine |
MALA POKOPALIŠČA |
1 PM / 500 m2 površine minimalno 10 parkirnih mest |
|
Na prometno močno obremenjenih območjih števila parkirnih mest na ta
način ni mogoče določiti, ker tolikšnega števila parkirnih mest ta
območja ne prenesejo. Na takih območjih (centralna in druga območja), ki
so dobro dostopna z javnimi prevoznimi sredstvi, je zato potrebno
število parkirnih mest iz normativa korigirati s faktorjem zmanjšanja
0,8. Na teh območjih morajo investitorji za razliko parkirnih mest med
potrebnim in zmanjšanim številom prispevati denarno nadomestilo, ki ga
bo mesto, odvisno od mestne prometne politike, namenilo za reševanje
prometnih problemov. Faktor zmanjšanja ne velja za tisti del normativa,
ki se nanaša na stanovanja. |
|
V grafični prilogi so obstoječe parkirne površine ločene glede na
prometno tehnične elemente na parkiranje ob vozišču, javna parkirišča,
javne garaže, glede na časovno omejenost in plačevanje parkirnine na
modro cono in na javna parkirišča, kjer se plačuje parkirnina in glede
na vrsto parkiranja na dostavo in na javna parkirišča za tovorna vozila
in turistične avtobuse. |
|
Prikazane so tudi predvidene javne garaže z radiji 5 minutne
dostopnosti. Vse ostale vrste parkiranja na območjih, predvidenih za
pozidavo, se morajo določati skladno z normativi, mikro lokacije pa z
izvedbenimi akti. |
|
h) Območje umirjanja prometa |
|
Z urejanjem območij umirjenega prometa bo povečana prometna varnost
pešcev in kolesarjev in izboljšana kvaliteta bivanja na javnih
površinah. |
|
Ceste v conah z umirjenim prometom imajo funkcijo navezovanja in
bivanja. Prometna obremenitev posameznih odsekov naj ne presega 250
vozil/uro. |
|
Vstope v cone je potrebno opremiti s prometno signalizacijo in ukrepi za
umirjanje prometa na voziščih. |
|
Predvidene cone z umirjenim prometom so prikazane v kartografskem delu
in bodo natančneje opredeljene s pogoji prometne infrastrukture v
prostorskih izvedbenih aktih. |
|
Območja z umirjenim prometom so izbrana v obstoječih in predvidenih
čistih stanovanjskih soseskah. Mestne ceste na obodu teh con potekajo v
razdalji od 600 do 1000 m. Na te ceste je preusmerjen ves promet, ki
nima cilja ali izvora v coni. Velikost posameznih con je pogojena tudi z
dostopnostjo do postajališč javnega potniškega prometa, ki ne sme
presegati razdalje od 300 do 500 m. |
|
Posebna oblika območij z umirjenim prometom so območja parkov, parkovnih
gozdov, rekreacijskih območij in zelenih pasov. Ta območja so
opredeljena kot cone brez prometa z urejenimi vstopi za interventna in
gospodarska vozila z obodnih cest. V primerih, ko so območja namenjena
rekreaciji, so ob vstopih urejene površine za mirujoči promet. |
|
i) Promet pešcev |
|
Maribor ima cono za pešce, ki je del omrežja peščevih površin. Cona je
primerno velika glede na velikost mesta in je ni potrebno širiti. |
|
Pešcem je potrebno zagotoviti neovirano gibanje na pločnikih, ploščadih
in trgih in pri prečkanju cest in železnic. Pri tem je potrebno urejati
okolje brez arhitektonskih ovir. |
|
Tudi za vodenje pešcev je potrebno oblikovanje mreže povezav za pešce,
ki jo sestavljajo poti, pločniki, prehodi (nivojski in izvennivojski),
klančine, stopnišča, ploščadi in trgi. Usmeritve za oblikovanje, ki jih
določa ta akt, je potrebno upoštevati in konkretizirati v prostorskih
izvedbenih aktih. |
|
Razdalje med mrežo peščevih povezav naj bodo od 20 do 50 m, izjemoma 80
m. Povezave za pešce naj bodo speljane skozi prijetna okolja, kjer so
razdalje med posameznimi zanimivimi prostori od 180 - 220 m. |
|
Peščeve povezave naj bodo speljane čim bolj direktno. Faktor vodenja
(dejanska dolžina poti / zračna linija) naj ne presega vrednosti 1,15. |
|
Pri planiranju peščevih površin v centralnih območjih, na glavnih
nakupovalnih ulicah, pri športnih centrih in v javnih zgradbah je
potrebno zagotoviti kvaliteto gibanja, ki jo merimo s površino v
m2/pešca. Kvalitetno gibanje, kjer je dovolj prostora za željeno
hitrost, prehitevanje in prečno gibanje brez trčenj, zagotavlja 3,25
m2/pešca. Spodnja meja je pešačenje v kolonah, potrebna površina pa od
0,46 do 0,94 m2/pešca. |
|
Podhode pri prečkanju cest in železnic je potrebno oblikovati tako, da
ne bodo predstavljali območij socialnih konfliktov. Pri močno
obremenjenih cestnih prečkanjih je treba iskati rešitve, s katerimi se
promet vodi v podvozih, pešcem pa omogočiti gibanje na nivoju
obstoječega terena. |
|
j) Blagovni promet |
|
V Mariboru so blagovnemu prometu namenjene ceste, železnice in povezava
z Aerodromom Maribor, ki leži v bližini mesta v sosednji občini. |
|
Notranji blagovni promet je namenjen preskrbi mesta. Prilagoditi ga je
potrebno prostorskim možnostim, omejiti tonažo dostavnih vozil (7,5 t
skupne mase na območju celotnega mesta in 5 t na območju cone za pešce)
in ga na prometno močno obremenjenih območjih dovoliti v naprej
določenih časovnih obdobjih. |
|
Predvideno je oblikovanje prometnega vozlišča, ki bo omogočalo
intermodalne prevoze blaga. Temu je namenjeno območje železniške postaje
Tezno, ki ima funkcijo kontejnersko prekladne postaje. Za oblikovanje
vozlišča je predvidena širitev in posodobitev te postaje v prometni
terminal za kombinirani tovorni promet. |
|
6.3.1.6.2. Zasnova vodnogospodarskih ureditev, objektov in naprav |
|
Na območju mesta Maribor je najpomembnejši medregionalni vodotok reka
Drava. Od Melja do HE Mariborski otok je reka zajezena in prek umetnega
kanala delno speljana do HE Zlatoličje. Zaradi vzpostavljenega režima
zapornic v Melju na območju mesta reka ne poplavlja, pa tudi sicer je
obrežje reke na celotnem območju mesta zavarovano pred visokimi vodami. |
|
Ostali vodotoki na območju mesta so vključeni v mestni prostor. Pri
njihovi ureditvi bo zajeta problematika visokih voda, obenem pa določen
tudi način, kako preprečiti erozije pobočja in zadrževanje plavin. |
|
Za potrebe reševanja hudourniških voda bo še naprej zagotovljeno
nemoteno napajanje ponikovalnikov. Objekti za ponikanje bodo ustrezno
zaščiteni in tretirani kot vodnogospodarski objekti z ustreznim režimom
in vzdrževanjem. |
|
6.3.1.6.3. Zasnova oskrbe z vodo |
|
V okviru izgradnje primarnih vodovodnih objektov in naprav bodo izvedene
naslednje aktivnosti: |
|
a) Dograditev črpališč ter
izvajanje aktivne zaščite in iskanje novega vodnega vira |
|
Dolgoročno so za oskrbo Maribora in regije na razpolago štirje osnovni
vodni viri: podtalnica Vrbanskega platoja, podtalnica Dravskega polja,
površinske vode pohorskih potokov in podtalnica reke Drave. Novih
količin pitne vode ne bo možno zagotoviti brez vključitve novih vodnih
virov. Za varno oskrbo mesta je potrebno zagotoviti alternativni vodni
vir za vodo. Dokončna opredelitev lokacije in potrebnih aktivnosti bo
možna na podlagi rezultatov podrobnejših hidroloških raziskav, predvsem
s povečanjem kapacitete Črpališčča Dobrovci po izgradnji primarnega
tranzitnega cevovoda proti Mariboru in z aktiviranjem novih vodnjakov in
črpališč v Dravskem dvoru (na območju občine Miklavž). črpanje ostalih
vodnih virov izven mesta je povezano s predhodno izgradnjo transportnih
cevovodov do mestnega vodooskrbnega omrežja. |
|
b) Izgradnja mestnega vodohrana |
|
Ponovna vključitev vodohrana Kalvarija v sistem obratovanja je nujna in
prvenstvena naloga. To zahteva povečanje propustnosti cevovoda na severu
z vzporednim cevovodom ali izgradnjo dodatnega tranzitnega cevovoda iz
črpališč Vrbanski plato do vodohrana Kalvarija po novi trasi.
Opredeljena bo tudi lokacija za nov vodohran na Pohorju. |
|
c) Izgradnja primarnih vodovodnih
cevovodov, ki obsega: |
|
- cevovode v sklopu avtocestnih povezav |
|
Z izgradnjo IV. etape hitre ceste Slivnica - BDC in avtoceste Slivnica -
Pesnica ter njenih priključkov - Puhovo cesto, je pogojena izgradnja
primarnega vodovodnega cevovoda ¨ 500 z navezavo na cevovod ¨ 500 na
Trþaðki oz. ¨ 800 na Ptujski cesti s priključkom na obstoječi primarni
cevovod ¨ 500. Prav tako je predvidena izgradnja cevovoda v Puhovi
cesti. |
|
- cevovode v sklopu cestnih povezav |
|
Program širitve vodooskrbnega sistema je odvisen od s širitve mesta,
gostote poselitve, prestrukturiranja industrijskih, obrtnih in drugih
območjih. Širjenje in zgoščevanje stanovanjskih območij na vzhodnem delu
Maribora zahteva poleg že omenjenih cevovodov še izgradnjo nekaterih
primarnih vodov v novih cestnih povezavah v smeri zahod - vzhod med
Tržaško in Ptujsko cesto ter avtocesto. |
|
- cevovod Maribor - Miklavž - Dobrovce |
|
Izgradnja primarnega tranzitnega cevovoda Maribor - Miklavž - Dobrovce
je povezana z dobavo pitne vode iz črpališča v Dobrovcih. Z dograditvijo
tranzitnega omrežja bo istočasno potekala rekonstrukcija in zamenjava
dotrajanega, neustreznega omrežja. |
|
- etapno izgradnjo II. krožnega prstana |
|
Za večjo obratovalno varnost, glede na aktivnosti v izgradnji mesta ter
vključevanje novih količin pitne vode, je potrebna etapna izgradnja II.
krožnega prstana. |
|
- funkcionalno dograditev sistema: |
|
Zaradi dotrajanih cevovodov premajhnih dimenzij in tlačnih izgub je
predvsem za območje Studencev treba položiti nove primarne cevovode v
nadaljevanju Ceste proletarskih brigad, ob Erjavčevi ulici ter zamenjati
dotrajane cevovode. |
|
d) Iskanje novega vodnega vira |
|
Vključitev novih vodnih virov je povezana z dograditvijo tranzitnih
cevovodov in razširitvijo črpališč. Potrebno je izvesti tudi sanacijske
ukrepe na območju varstvenih pasov ter zaključiti raziskave na
vodonosniku z določitvijo lokacije možnih črpalnih vodnjakov. |
|
6.3.1.6.4. Zasnova ravnanja z odplakami |
|
Dotrajano kanalizacijsko omrežje v mestu bo sanirano in vzpostavljen
celosten sistem ravnanja z odpadnimi vodami, ki obsega izgradnjo
glavnega kanalizacijskega zbiralnika in centralne čistilne naprave za
odpadne vode, dokončanje kanalizacijskega sistema na območju mesta in
sanacijo obstoječega omrežja ter izgradnjo manjkajočih lokalnih
kanalizacijskih sistemov, vključno z lokalnimi čistilnimi napravami,
predčiščenjem tehnoloških odpadnih voda v industriji ter sanacijo
onesnaževalcev podtalnice Vrbanskega platoja in podtalnice Dravskega
polja. |
|
a) Omrežje: |
|
Za dokončanje kanalizacijskega sistema bo dograjeno primarno omrežje in
cca 83 km sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Primarno omrežje bo
potekalo od naselja Bresternica, preko Kamnice z navezavo na levoobrežni
kolektor. Predviden je novi kolektor Studenci - Pekre z navezavo na
Studenški kolektor, kolektor na Studencih do tovarne Marles in
Damiševega naselja z navezavo na Studenški kolektor ter kolektor
Razvanje z navezavo na Betnavski kolektor. |
|
b) Sekundarno omrežje: |
|
Sekundarno omrežje bo zgrajeno na Pobrežju, v Brezju, na Teznem,
Studencih, Taboru, v Damiševem naselju in na novih urbaniziranih
območjih. |
|
c) Rekonstrukcije kanalizacijskega
omrežja: |
|
Zaradi slabe vodotesnosti na vodovarstvenih območjih, prenizke
protipoplavne varnosti, izločitve zalednih voda in zastarelosti objektov
(črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki) je potrebno kanalsko omrežje
rekonstruirati. Rekonstruirano bo tudi prečrpališče v Melju,
razbremenilniki na levem bregu Drave ter sekundarno kanalizacijsko
omrežja. |
|
d) Izgradnja glavnega
kanalizacijskega zbiralnika in centralne čistilne naprave (CČN): |
|
Navedeno obsega glavni zbiralnik od jezu v Melju do lokacije čistilne
naprave pri Dogošah, čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda v
Dogošah z izpustnimi objekti v Dravo in energetski kanal ter deponijo za
začasno skladiščenje blata. Glavni zbiralnik bo transportiral odpadne
vode iz levega in desnega brega reke Drave v smeri čistilne naprave. Na
lokaciji prečkanja energetskega kanala ter Stražunskega jarka se bodo
nanj priključile še odpadne vode sistema Tezno I. in Tezno II. Tik pred
čistilno napravo se bo nanj priključil zbiralnik iz Hoč, ki predstavlja
hrbtenico odvodnje skrajnega južnega prispevnega območja CČN. |
|
CČN bo locirana v komunalni coni pri Dogošah, oddaljeni 500 - 800 m od
bližnjih naselij (Dogoše, Duplek, Miklavž). Predvidena obremenitev je
190.000 E. Nanjo bo priključeno cca 115.000 prebivalcev. čiščenje
odpadnih voda bo potekalo z mehanskim in biološkim čiščenjem ter z
ostranitvijo dušika in fosforja. |
|
e) Predčiščenje tehnoloških
odpadnih voda: |
|
V industriji bo sanacija tehnoloških procesov zaradi boljše kakovosti
odpadnih voda izvajana tudi v prihodnje. Koncept čiščenja odpadnih voda
mesta Maribor temelji na skupnem čiščenju vseh odpadnih voda v centralni
čistilni napravi. Potrebna stopnja predčiščenja v industriji izhaja iz
zahtev varnega obratovanja omrežja ter optimizacije stroškov gradnje.
Kakovostno predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v industriji je pogoj
za varno in uspešno delovanje biološke stopnje CČN. Za vsak gospodarski
subjekt bo ugotovljena smotrnost in upravičenost ter stopnja
predčiščenja. Izdelan bo kataster onesnaževalcev voda. Prav tako bodo
izvajane aktivnosti za manjšo potrošnjo pitne vode, zapiranje
tehnoloških krogov, sanacija le-teh, uporaba ekološko primernejših
surovin ter uvajanje regeneracijskih in reciklažnih postopkov. |
|
f) Sanacija onesnaževalcev
podtalnice: |
|
Sanacija onesnaževalec podtalnice Vrbanskega platoja in Dravskega polja
je stalna naloga v okviru izkoriščanja vodnih virov in njihovega
varovanja. Aktivnosti bodo obsegale izgradnjo vodovodnega omrežja in
sanacijo obstoječih virov pitne vode v smislu ohranjanja in izboljšanja
kakovosti pitne vode in povečanja zmogljivosti črpališč. Pomembnost
izvedbe celotnega projekta je bistvenega pomena za mesto in za širše
območje. |
|
6.3.1.6.5. Zasnova ravnanja z
odpadki |
|
Komunalni odpadki mesta Maribor se odlagajo na deponiji komunalnih
odpadkov na Pobrežju. Območje deponije je pretežno zapolnjeno in v tem
delu v celoti sanirano z odplinjevanjem, zbiranjem izcednih voda,
zatravitvijo in zasaditvijo. Ob obstoječi tehnologiji odlaganja odpadkov
zadoščajo volumenske kapacitete le še do konca leta 2003. Po zaprtju
deponije na Pobrežju in končani sanaciji je območje namenjeno športnim
in rekreativnim površinam. |
|
Mesta občina Maribor skupaj z drugimi občinami v regiji pospešeno
proučuje možne nove lokacije za center za gospodarjenje z odpadki.
Gospodarjenje z odpadki bo urejeno na tehnološko najprimernejši način
brez negativnih posledic za okolje z upoštevanjem ekonomskega vidika
obremenjevanja občanov in gospodarstva. Prostorske potrebe in rešitve
bodo opredeljene s strokovnimi podlagami za realizacijo projekta za
gospodarjenje z odpadki. |
|
6.3.1.6.6. Zasnova elektroenergetskega omrežja |
|
Razvoj elektroenergetskega omrežja v mestu bo povezan z rastjo porabe
električne energije. Zaradi tega bo v prihodnje potrebno povečati
kapacitete razdelilno transformatorskih postaj (RTP), daljnovodov (DV)
in trafo postaj (TP) in nekatere naprave na novo zgraditi. |
|
V prihodnje so za dosego zadostnih razpoložljivih kapacitet predvidene
naslednje aktivnosti: |
|
• |
rekonstrukcija RTP 110/10 kV Dobrava oziroma razširitev 20 kV
stikališča in dograditev dodatnega transformatorskega polja 110
kV, za TR II 110/20 kV, 13,5 MVA; |
• |
rekonstrukcija RTP 110/10 kV Melje, pri čemer se izvrši
rekonstrukcija srednjenapetostnega stikališča, uredi 110kV vodno
polje za vključitev 110 kV kablovoda in uredi 110 kV
transformatorsko polje za TR III 110/20 kV, 31,5 MVA. Možno je
tudi, da se namesto tega rekonstruira 110 kV transformatorsko
polje za namestitev transformatorjev moči 40 MVA; |
• |
izgradnja nove RTP 110/10(20) kV Koroška vrata (Studenci); |
• |
za zagotovitev nemotene dobave električne energije bo zgrajena
kabelska zanka med RTP Pekre in RTP Maribor. Ne glede na
lokacijo bo nova RTP 110/10(20) kV Studenci oz. Koroška vrata
vključena v 110 kV omrežje kabelsko, in sicer z izgradnjo 110 kV
kablovoda od stikališča RTP Melje do nove RTP 110/10(20) kV in
od nove RTP do 110 kV stikališča RTP Pekre. S tem bodo vse
distribucijske RTP 110/10 kV v Mariboru vključene v zaprto 110
kV zanko med RTP Pekre in RTP Maribor. |
• |
V RTP Dobrava bo zgrajeno novo 20 kV stikališče in dodatno 110
kV transformatorsko polje. |
|
Srednjenapetostno omrežje je treba razvijati hkrati in v skladu z rastjo
porabe (koničnih obremenitev) oziroma gradnjo novih stanovanjskih,
poslovnih, trgovskih, industrijskih in drugih objektov, ter tudi
nadomeščati dotrajane obstoječe elektroenergetske objekte, naprave,
omrežja in (kablovode, transformatorske postaje itd.). |
|
Dograjeni bodo naslednji kablovodi, ki bodo razbremenili že obstoječe
oz. vzpostavili nove povezave in bodo omogočali napajanje TP iz več
smeri: |
|
1. 10(20) kablovod RTP Dobrava - TP Vrablova (TP 258) |
2. 10(20) kV kablovod TP Ptujska - TP Ulica kovinarjev, |
3. 10(20) kV kablovod TP Za Kalvarijo - TP Ribniško selo (TP 53) |
4. 10(20) kV kablovod TP Nad pečino - TP Meljska cesta (TP 37) |
5. 10(20) kV kablovod TP Vesna (TP139) - TP Nad pečino. |
6. 10(20) kV kablovod TP Milenkova ulica (TP 100) - TP Nigrad (TP 446) |
7. 10(20) kV kablovod RTP Melje (TP 14) - RTP 110/x kV Studenci |
8. Vključitev RTP 110/10(20) kV Koroška vrata v srednjenapetostno
omrežje |
|
Dotrajani 10 kV kablovodi med naštetimi transformatorskimi postajami, ki
ne morejo prevzeti dodatnih obremenitev, bodo zamenjani: TP 11 - TP 64,
TP 64 - TP 12, TP 55 - TP 422, TP 405 - TP 187, TP 187 - TP 22, TP 27 -
TP 98, TP 98 - TP 138, TP 95 - TP 128, TP 128 - TP 12. |
|
Na območju mesta Maribor je več dotrajanih srednjenapetostnih
daljnovodov, ki bodo kablirani: DV TP 232 - TP 96, DV TP 96 - TP 211, DV
TP 211 - TP 260, DV RTP Radvanje - TP 23, A, in B, DV TP 258 - TP 90, DV
TP 58 - TP 256 - TP 144, DV TP 411 - TP 63, DV TP 83 - TP 189, DV TP 48
- TP 365 - TP 443. |
|
V naslednjem obdobju bodo postavljene naslednje transformatorske postaje
10(20)0,4 kV, za katere je treba v prostorskih izvedbenih aktih lokacije
še opredeliti: TP Za Kalvarijo, TP Prečna ulica, TP Brezje II,
nadomestna TP Dupleška, TP Trčova III, nadomestna TP Zrkovska , TP
Ptujska cesta, TP Nad pečino, TP Ulica Kirbiševih, TP Šentiljska ob
veterinarskem zavodu, TP Ulica kovinarjev, TP Na griču, TP Pohorska
ulica, TP Ribniško selo II in TP Zvezna - Lackova. Predvidena je tudi
zamenjava in kabliranje 10 kilovoltnih kablovodov. |
|
Predvidena je izvedba več kogeneracij. Primerne lokacije so na območju
TAM, kopališča Pristan, TOM - Toplotna oskrba Maribor in variantno
Pedagoška fakulteta. |
|
6.3.1.6.7. Energetska oskrba mesta Maribor |
|
V predlogu zasnove energetske oskrbe mesta Maribor so predvidena območja
za širitev omrežja zemeljskega plina, območja za širitev vročevodnega
omrežja in območja individualne oskrbe z energijo. Mesto je razdeljeno
na: |
|
a) območja, ki so prednostno predvidene za daljinsko ogrevanje Toplotne
oskrbe Maribor |
|
Na teh območjih je predvideno izključno daljinsko ogrevanje preko TOM,
ki bo v obliki kogeneracije tudi razširjena. |
|
b) območja, ki so delno ali v celoti že plinificirana, glede na svojo
lego in gostoto pozidave pa bi bila primerna za daljinsko ogrevanje
preko TOM -a: |
|
Na teh območjih bomo omogočili pogojno širitev omrežja zemeljskega plina
do pokritja celotnega področja, oz. širitev sistema daljinskega
ogrevanja pod nadzorom Komunalne direkcije. |
|
c) območja, na katerih so predvideni drugi sistemi daljinskega
ogrevanja: |
|
Na teh območjih bomo vzpodbujali razvoj manjših sistemov daljinskega
ogrevanja, in sicer graditev večjih kotlovnic, predvsem pa priključitev
objektov na že obstoječe kotlovnice do polne izkoriščenosti kapacitet,
graditev kogeneracij. Predvidena je izgradnja več novih kotlovnic, oz.
manjših sistemov daljinskega ogrevanja. |
|
Na levem bregu reke Drave bo variantno rekonstruirana obstoječa
kotlovnica na območju Pedagoške fakultete, izveden bo prehod na uporabo
zemeljskega plina kot kuriva in navezava kotlovnice na sistem
daljinskega ogrevanja Toplotne oskrbe Maribor preko Koroškega mostu
(variantno je na tej lokaciji predvidena kogeneracija). Taka kotlovnica
bo služila kot dopolnitev k sistemu daljinskega ogrevanja TOM-a, imela
bo funkcijo vršne kotlovnice, omogočila pa bi tudi začetek izgradnje
daljinskega ogrevanja na levem bregu reke Drave. Dolgoročno gledano bo
možno na tak sistem priključiti več že obstoječih in novih kotlovnic.
Omenjeno kotlovnico ali več njih je možno izvesti v obliki kogeneracij
in s tem dodati znaten delež k elektroenergetski oskrbi mesta. |
|
Prav tako je predviden ponovni zagon, oz. rekonstrukcija obstoječe
kotlovnice (kogeneracija) na območju bivše Tovarne avtomobilov Maribor.
Ta kotlovnica bo pomenila osnovo za graditev novega sistema daljinskega
ogrevanja na območju Tezna. Za Pobrežje bodo povečane kapacitete lokalne
kotlovnice, sistem ogrevanja bo razširjen na območja, ki so predvidena
za širitev in izgradnjo novih centralnih dejavnosti v tem delu mesta. |
|
Kot možnost se pojavlja tudi izkoriščanje geotermalne energije na
območju vrtine v Stražunskem gozdu in graditev manjšega sistema
daljinskega ogrevanja v tem delu mesta. |
|
d) območa, ki ne izpolnjujejo kriterijev za daljinsko ogrevanje: |
|
Na teh območjih je predvideno individualno ogrevanje (širitev omrežja
zemeljskega plina). Uporabljati je treba ekološko neoporečna goriva. čim
prej je treba pričeti aktivnosti za plinifikacijo Kamnice in Studencev. |
|
Za realizacijo Zasnove energetske oskrbe mesta Maribor bo mesto
oblikovalo ustrezne ekonomske mehanizme, s katerimi bo na določenih
območjih vzpodbujalo uporabo najustreznejšega energetskega vira. |
|
6.3.1.6.8. Zasnova plinovodnega omrežja |
|
Zemeljski plin kot ekološko čisto gorivo bi naj postopoma nadomestil
manj čiste energetske vire predvsem v individualnih kuriščih. Predvidena
je širitev omrežja plinovoda v območja, kjer ga še ni (predvsem
Studenci, Pekre), oziroma dograditev omrežja v območjih, kjer je število
priključkov premajhno (predvsem Pobrežje, Tezno, Rožna dolina). |
|
Kjer je gostota odjema zelo velika (nad 15 MW/km2) in ni možnosti za
daljinsko ogrevanje preko TOM- a, ima ogrevanje preko skupnih kotlovnic
(eventuelno izvedenih kot kogeneracija) prednost pred individualnim
etažnim ogrevanjem. |
|
Za nemoteno in bolj varno oskrbo mestnega plinovodnega omrežja z
zemeljskim plinom bo zgrajenih več zankastih sistemov srednjetlačnega in
nizkotlačnega omrežja, kar bo omogočilo dvostransko napajanje posameznih
merilno reducirnih postaj in zanesljivost oskrbe potrošnikov z
zemeljskim plinom. |
|
Koncept srednjetlačnega zankastega sistema napajanja plinovodnega
omrežja sestavljajo štiri oskrbovalne zanke: |
|
- Severna oskrbovalna zanka A: |
|
Trasa plinovoda poteka od križišča Tržaška - Ul. Pariške komune proti
zahodu do merno reducirne postaje (MRP) Studenci. Na tem plinovodu so že
izvedeni odcepi za MRP MTT Merinka, MRP MTT Tabor in MRP TVT Boris
Kidrič. Vse tri navedene MRP so znotraj tovarniških kompleksov in so
namenjene potrebam industrije. V MRP Studenci so zagotovljene zadostne
količine za plinifikacijo Studenc, izdelan je že načrt, ki predvideva
plinifikacijo območja. Nadaljevanje trase srednjetlačnega plinovoda je
predvideno v okviru izgradnje zahodne obvoznice, ob kateri teče
predvideni plinovod preko reke Drave na levi breg v Koroškem mostu. Na
levem bregu reke Drave, južno od Gosposvetske ceste, je predvidena
izgradnja nove MRP Koroška vrata. S tem posegom bo odprta možnost
plinifikacije Kamnice, seveda ob izgradnji ustreznega povezovalnega
plinovoda in izgradnji nizkotlačnega omrežja. Severni del mesta bo
napajal plinovod od predvidene MRP Koroška vrata do predvidene MRP
Ljudski vrt in dalje do obstoječe MRP Intes. Potekal bi naj po Mladinski
ulici, Maistrovi ulici, Tomšičevi ulici in Partizanski cesti. Severna
oskrbovalna zanka A se zaključuje s potekom ob Tržaški cesti. |
|
- Južna oskrbovalna zanka B: |
|
Trasa zanke poteka od MRP Studenci proti vzhodu do križišča Tržaška -
Ulica Pariške komune. Ta del trase je skupen za zanki A in B. Trasa
poteka dalje proti jugu do MRP JUG I na lokaciji TOM, ki je kombinirana
MRP za napajanje kotlov daljinskega ogrevanja in za široko potrošnjo. Na
tem delu trase je še odcep za napajanje MRP Swaty. Nadaljevanje trase je
predvideno ob robu Betnavskega gozda, do Streliške, po Streliški in po
Lackovi do MRP Jug Radvanje in do MRP Jug II. Predvidena je še povezava |
do MRP Studenci. S tem je zanka B zaključena. |
|
- Jugovzhodna oskrbovalna zanka C: |
|
Sestavlja jo krožni plinovodni sistem, ki zaradi različnih tlakov ni
enovit. Trasa plinovoda z obratovalnim tlakom 6 bar poteka od glavne
reducirne postaje (GRP) Bohova proti severu mimo TAM do MRP Tezno. Ta
del trase je skupen za oskrbovalni zanki C in D. Na tem delu trase je
odcep za MRP TAM in odcepni ventil za IMP, ki oskrbujeta izključno
industrijo. Plinovod nato poteka proti severozahodu ob Zagrebški ulici,
prečka železniško progo Maribor - Ljubljana in se na Jadranski cesti
priključi na zanko B. Na tem delu trase napaja plinovod preko MRP
tovarno Metalna in Intesov obrat II ter MRP Elektrokovina. Ob tem delu
trase je plinifikacija Tezna v izvajanju sukcesivno po planu. Trasa zank
B in C je skupna od priključka na Jadranski cesti do MRP Jug-Radvanje. |
|
Od glavne MRP Bohova teče plinovod pod železniško progo na zahod proti
Razvanju, zavije na sever proti Betnavi in nato do MRP Radvanje. Ob tem
delu trase je še odcep k MRP Bohova, ki oskrbuje s plinom Jeklotehno.
Zanka je napajana iz GRP Bohova z enim odcepom proti Rušam (10 bar) in
posebnim odcepom 6 bar proti Teznu. Zanka omogoča oskrbo s plinom
celotnega območja, preko nje pa poteka hkrati oskrbovanje Maribora,
oziroma vseh ostalih zank. Zanka je skoraj v celoti že zgrajena (odprt
je le še severozahodni del - povezava MRP Jug I - MRP Radvanje). |
|
- Vzhodna zanka D: |
|
Trasa zanke D je od MRP Tezno do priključka zanke C na zanko B na
Jadranski cesti skupna s traso zanke C. Od tod do križišča Tržaška -
Ulica Pariške komune je trasa skupna za zanki B in D. Od tod do MRP
Livarna II je trasa skupna za zanki A in D. Nadaljevanje trase zanke D
je predvideno od prečkanja predvidenega srednjetlačnega plinovoda MRP
Malečnik - MRP Livarna II v smeri proti jugu, po Ulici Veljka Vlahoviča
in po Lovski ulici, kjer je že v planu gradnja MRP Pobrežje, za katero
je nujno v čim krajšem času poiskati ustrezno lokacijo. Trasa plinovoda
je predvidena v smeri proti jugu do MRP Tezno, kjer se naveže na
obstoječo MRP Tezno (zanka C). S tem posegom bodo zagotovljene potrebne
količine zemeljskega plina za plinifikacijo dela Pobrežja, ki še ni
plinificirano. |
|
Z izvedbo napajanja mestnega plinovodnega omrežja z dveh priključkov na
magistralni plinovod bo povezano celotno plinovodno omrežje Maribora v
zaključen krog - zanko ter s tem zagotovljeno dvostransko napajanje.
Zgrajena bo nova MRP, ki bo priključena na visokotlačni magistralni
plinovod M 1 Ceršak - Rogatec oz. na predvideni magistralni plinovod M
1/1. Primerna lokacija za gradnjo nove MRP za izoblikovanje sistema
dvostranskega napajanja je na območju Malečnika. Izvedena bi naj bila
tudi srednjetlačna povezava od MRP Malečnik do MRP Plinarna. S tem
posegom bi zagotovili: |
|
• |
dvostransko napajanje mestnega plinovodnega omrežja, s čimer bi
bila zagotovljena varnost obratovanja v slučaju prekinitve enega
od priključnih cevovodov oziroma v slučaju izpada ali GRP Bohova
ali MRP Malečnik; |
• |
izboljšanje tlačnih in količinskih razmer v plinovodnem omrežju
v Mariboru, ki so ponekod že kritične. |
|
Na lokaciji TOM bo izveden projekt kogeneracije, t.i. sočasne
proizvodnje električne in toplotne energije. Za napajanje TOM-a bo
zgrajen nov visokotlačni plinovod od GRP Bohova, od predvidene MRP TOM,
ki bi naj imela dva izvoda. Eden bo za oskrbo kogeneracije, drugi pa bo
dovajal zemeljski plin v srednjetlačno plinsko omrežje (6 bar) za
potrebe mestnega plinovodnega omrežja. |
|
MRP na levem bregu reke Drave ob Koroškem mostu bo rešila vprašanje
pomanjkanja zemeljskega plina tudi na območju Koroških vrat. V navedeni
MRP bodo zagotovljene zadostne količine zemeljskega plina za pokritje
dosedanjega primanjkljaja na tem območju in za plinifikacijo Kamnice.
Oskrba z zemeljskim plinom na območju Pobrežja bo izboljšan z izgradnjo
MRP Pobrežje. |
|
6.3.1.6.9. Zasnova vročevodnega omrežja |
|
Za boljšo vročevodno oskrbo bo razvit zankast sistem vročevodov. |
|
Na območjih, kjer je predvideno daljinsko ogrevanje, bo poskrbljeno za
čim boljšo razvejanost omrežja in čim večjo priključenost novih
stanovanjskih območij ter objektov centralnih dejavnosti. |
|
Predvidena je uporaba nizkotemperaturne odpadne toplote, ki jo je možno
pridobiti z dodatnim ohlajanjem dimnih plinov. Tako pridobljeno toplo
vodo bo možno uporabljati za ogrevanje rastlinjakov pri Betnavi. |
|
Na območju severne veje je predvideno povečanje odjema toplote in
priključevanja novih porabnikov. Zato bo dograjen nov vod, ki bo pokril
primanjkljaj v kapacitetah severne veje. Trasa je predvidena vzdolž
Beograjske ulice. |
|
Za oskrbo območij centra Drava je potrebno z vročevodom prečkati Titovo
cesto. Za oskrbo omenjenih območij je možno zagotoviti zadostne količine
toplotne energije na odjemnem mestu v Šilihovi ulici. Predvidena trasa
teče proti vzhodu, prečka Titovo in zavije proti severu ob vzhodni
strani le te. Vzdolž trase so predvideni odcepi za oskrbo navedenih
območij. |
|
Za oskrbo območja zahodno od Tržaške med Ljubljansko in Cesto
Proletarskih brigad je predviden odjem v Jadranski ulici ter Primorski
ulici. |
|
Za oskrbo desnega obrežja reke Drave je predvidena nova veja, ki poteka
od obstoječega vročevoda ob novi Dravograjski cesti do Koroškega mostu
in preko tega na levi breg reke Drave. Nova veja je predvidena za oskrbo
dela Studencev in za območje bivše tovarne TVT Boris Kidrič. Ob
rekonstrukciji kotlovnice Pedagoške fakultete in študentskih domov, se
izvede prehod na zemeljski plin in priključitev na sistem daljinskega
ogrevanja kot vršne kotlarne. |
|
S povezavo med vzhodno in severno vejo ob desnem obrežju reke Drave bi
bil vzpostavljen zaključen krog daljinskega ogrevanja TOM-a in možnost
razvoja zankastega sistema. |
|
6.3.1.6.10. Zasnova omrežja zvez |
|
a) Telekomunikacijsko (TK) omrežje |
|
Temeljni cilj je razširitev omrežja za nove priključke in ukinitev
dvojčkov. |
|
Nove medkrajevne in magistralne povezave so načrtovane le še z optičnimi
kabli. |
|
Predvidena je tudi intenzivnejša širitev optičnega pristopnega omrežja
ter uvajanje lokalnih radijskih sistemov (brezžični priključki). |
|
b) Telekomunikacijski koridorji |
|
Predvidena je postavitev nove radijske povezave od TK centra do
Malečnika. |
|
c) Telekomunikacijske centrale |
|
Predvidene so naslednje aktivnosti: |
|
• povečava kapacitet - novih telefonskih priključkov (standard okoli 60
telefonskih priključkov/100 |
prebivalcev), |
• uvajanje nove tehnologije, |
• uvajanje novih storitev, |
• povečanje gostote telefonskih priključkov na prebivalca. |
|
d) Pošte |
|
Predvideno je doseganje standarda 1 poštna enota na 2300 prebivalcev,
kar bo mogoče doseči: |
|
• s pridobivanjem novih lokacij pošt, kar pomeni primerne objekte in
zemljišča za izgradnjo novih poštnih enot, |
• z obnovo oz. rekonstrukcijo ali razširitvijo starih pošt (tam, kjer se
pokaže potreba in je to možno |
storiti), |
• z usmeritvijo v tehnološko posodobitev poslovanja. |
|
Načrtovana je izgradnja nove poštne enote ob Gosposvetski cesti in
Pohorski ulici in povečanje kapacitet poštne enote na Kardeljevi.
Vzoredno s širitvijo mesta so načrtovane nove poštne enote še na
Studencih, Pobrežju in Teznem. |
|
e) Kabelsko komunikacijsko TV
omrežje |
|
Kabelsko komunikacijsko in TV omrežje bo sledilo širjenju mesta in
omogočilo prebivalcem čimbolj kvalitetno in raznovrstno uporabo
telekomunikacijskih storitev. |
|
Nove tehnologije zahtevajo dodatne storitve v kabelsko komunikacijskih
omrežjih. Združevanje kabelskih sistemov KRS Rotovž, Tabor in Selnica -
Ruše bo omrežja med seboj povezalo in omogočilo prenašanje televizijskih
in radijskih signalov ter ostalih storitev iz ene - skupne sprejemne
postaje, ki bo prevzela funkcijo regijske postaje za sprejem
televizijskih in radijskih signalov. V ta namen bo zgrajen ustrezen
objekt na območju Rotovža, ki bo preko optičnih vlaken povezan s
kabelsko razdelilnimi omrežji dela severovzhodne Slovenije. Posodobitev
omrežja za dvosmerni prenos bo potekala v kombinirani optičnokoaksialni
izvedbi. Kabelska omrežja bomo prvenstveno izvajali v zemeljski izvedbi. |
|
6.3.1.7. Zasnova ureditev za obrambo in zaščito |
|
Zasnova ureditev za obrambo |
|
Pri urbanističnem urejanju mesta se bodo zagotavljale prostorske potrebe
za obrambne dejavnosti na območju mesta in njegove ožje in širše
okolice. V tem okviru se bodo usklajevali prostorsko izraženi interesi
obrambe ter ostalih sektorjev družbe. Pri tem bo upoštevana usmeritev,
da bodo nekateri objekti in območja s področja obrambe dolgoročno
preseljeni na ustreznejše lokacije na območju mestne občine Maribor ali
izven območja občine. |
|
Za potrebe Slovenske vojske ostaja dolgoročno perspektivna Vojašnica
generala Maistra, medtem ko so ostale vojašnice spremenile svoj namen.
Do spremembe lokacije se uporabljata tudi vadišče in strelišče v
Radvanju. |
|
Dolgoročno je predvidena premestitev določenih dejavnosti Slovenske
vojske iz območja Radvanja na druge lokacije. Do izdelave ustreznih
strokovnih podlag za selitev vadišča in strelišča oz. do njune
preselitve bo Slovenska vojska uporabljala površine, ki jih ima sedaj v
rabi. Po preselitvi bodo površine sedanjega strelišča in vadišča
namenjene športno rekreativni dejavnosti. |
|
Zasnova ureditev za zaščito in
reševanje |
|
Z namenom, da se preprečijo oz. zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in
drugih nesreč ter omogočijo zaščita, reševanje in pomoč, so opredeljena
območja elementov zaščite in reševanja. |
|
To so območja možne izključne rabe center Pekre za začasno nastanitev
prebivalstva in ureditev logističnega centra, območja za potrebe
nastanitve prebivalstva, deponiranja ruševin in odlaganja kontaminiranih
odpadkov v primeru naravnih in drugih nesreč ter za potrebe
skladiščenja. Območja možne izključne rabe za potrebe nastanitve
prebivalstva in deponijo ruševin so nekatere športne in parkovne
površine v mestu in območje nezazidanih stavbnih zemljišč ob Ulici
Veljka Vlahoviča, za potrebe odlaganja kontaminiranih odpadkov pa
deponija posebnih odpadkov v Metavi. |
|
Prevzeta obvezna izhodišča za civilno zaščito kakor tudi obvezna
izhodišča Slovenske vojske so predstavljena v grafičnem delu planskega
akta in sicer v kartografski dokumentaciji kot dodatek z vsebino:
Območja objektov za potrebe obrambe in zaščito. |
|
6.3.2. ZASNOVA OSNOVNE NAMENSKE RABE PROSTORA |
|
6.3.2.1. Vrste osnovne namenske rabe prostora |
|
Zasnova osnovne namenske rabe prostora oziroma površin v ureditvenem
območju naselja - mesta Maribor je podana kot predvidena osnovna raba
prostora. Zasnova osnovne namenske rabe prostora sledi načelu
enakomernega in vsestranskega prostorskega razvoja na celotnem območju
mesta. |
|
Ureditveno območje naselja - mesta se po osnovni namenski rabi deli na: |
|
1. Stavbna zemljišča |
2. Vodne površine znotraj ureditvenega območja mesta |
3. Najboljša in druga kmetijska zemljišča znotraj ureditvenega območja
mesta |
4. Gozdne površine znotraj ureditvenega območja mesta |
|
ad 1.) Stavbna zemljišča zavzemajo največji delež vsega mestnega
prostora. Vključujejo tako vsa zazidana kot tudi vsa nezazidana stavbna
zemljišča. |
|
ad 2.) V območje mesta so vključene vodne površine: Mariborsko jezero,
del reke Drave in nekateri ribniki kot aktivne površine mesta. |
|
ad 3.) Zaradi lege zemljišč, smiselne zaokrožitve ureditvenega območja
mesta in upoštevanja načela varstva kmetijskih zemljišč pred
spreminjanjem namembnosti v času do dejanskih potreb po zemljiščih je v
območje mesta vključenih več površin najboljših in drugih kmetijskih
zemljišč, katerih raba se do morebitne spremembe prostorskega plana
občine ne bo spremenila. |
|
ad 4.) Gozdne površine, vključene v ureditveno območje mesta, sodijo v
ožje območje, v katerem se razglašajo gozdovi s posebnim namenom. |
|
Skupna površina ureditvenega območja naselja - mesta Maribor je 3.986,42
ha. |
|
6.3.2.2. Spremembe osnovne namenske rabe prostora glede na predhodni
plan |
|
Nove konceptualne rešitve v prostoru in upoštevanje predvidenega razvoja
mesta so razlog za spreminjanje namembnosti dela kmetijskih in gozdnih
zemljišč v Mariboru in njegovi neposredni okolici. Spreminjanje
namembnosti se nanaša na : |
|
1. površine kmetijskih zemljišč in gozdne površine na območju mesta, ki
bodo v bodoče namenjene stanovanjskim in dopolnilnim ter centralnim
dejavnostim, ležijo ob obstoječem odlagališču komunalnih odpadkov na
Pobrežju, ob Stražunskem gozdu, na Pobrežju ob avtocesti in na
Studencih; |
|
2. nove površine stavbnih zemljišč, katerih vključitev v mesto pomeni
zaokrožitev ali zapolnitev deloma že pozidanih površin in ustreznejšo
prometno in komunalno ureditev takega območja, so v Brezju, na Studencih
in v Košakih, na Pobrežju in v Radvanju; |
|
3. Sprememba osnovne namenske rabe prostora se nanaša tudi na površine,
ki z določitvijo meje ureditvenega območja mesta in s tem meje
urbanistične zasnove izločajo nekatere površine nezazidanih stavbnih
zemljišč. Take površine so vinograd v Košakih in gozd na območju Tezna. |
|
Pridobitev novih površin za gradnjo bomo izvajali etapno, oziroma tako,
da bodo dejanske spremembe v pravnih statusih zemljišč sledile določenim
prioritetam. |
|
Podrobna opredelitev sprememb osnovne namenske rabe prostora: |
|
a) Nove površine stavbnih zemljišč so opredeljene predvsem za
stanovanjsko dejavnost. Velikost vseh novih površin je 324,65, spremembe
pa se nanašajo na najboljša kmetijska zemljišča (205,25 ha), druga
kmetijska zemljišča (14,00 ha), gozdna zemljišča (10,50 ha). |
|
Ker so spremembe v rabi zemjišč predvidene etapno, je s tem planom
spremenjen status le nekaterim od tako predvidenih zemljišč. S tem
planom je predvidena sprememba le na 84 ha najboljših kmetijskih
zemljišč in 10,50 ha gozdnih površin in 16 ha drugih kmetijskih
zemljišč. |
|
b) Spremembe v namenski rabi se nanašajo tudi na stavbna zemljišča
oziroma na vrnitev stavbnih zemljišč v primarno rabo. Taka so nezazidana
stavbna zemljišča na Teznem v velikosti 16 ha, ki se vrnejo v gozdno
rabo. |
|
Nezazidano stavbno zemljišče na območju Košakov v velikosti 2 ha je
zaradi spremembe meje izven meje urbanistične zasnove in vrnjeno v
kmetijsko rabo. |
|
Prikaz sprememb v osnovni rabi zemljišč, velikost spremembe in namen
posega je podan v obliki tabele kot priloga k planu. |
|
6.3.3. ZASNOVA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
Občinska politika na področju stavbnih zemljišč bo usmerjena v
zagotavljanje racionalne rabe zemljišč, v racionalno gradnjo in v
preprečevanje stihijskega razvoja v prostoru. V urbanistični zasnovi
opredeljena stavbna zemljišča so podlaga za pripravo letnih planov
gospodarjenja s temi zemljišči (pridobivanje, menjava, opremljanje
ipd.). |
|
Zemljišča na ureditvenem območju mesta Maribor so členjena na: |
|
• |
zazidana stavbna zemljišča; to so zemljiške parcele, ki ležijo
na območju, ki je s prostorskim planom občine namenjeno za
graditev objektov in na katerih so zgrajeni objekti; |
• |
nezazidana stavbna zemljišča; to so zemljiške parcele na
območju, ki je s prostorskim planom občine namenjeno za graditev
objektov; |
• |
zemljišča na območjih, na katerih se namenska raba ne spreminja;
gre za zemljišča, ki so zaradi svoje varovalne vloge ali posebne
lege vključena v območje urbanistične zasnove; ta zemljišča so
na delu površin za komunalo in energetiko, na vodnih površinah
(brez Dravskega kanala) in na naslednjih zelenih površinah:
parkovni gozdovi, gozdne površine, del obrečne vegetacije, del
povezovalnih zelenih površin, vrtičkarske površine,
vinogradniške in sadjarske površine, del vrtnarij in druge
kmetijske površine. |
|
Zgoraj našteta zemljišča so prikazana na listih tematske karte A v
okviru kartografske dokumentacije k planu. |
|
Med stavbna zemljišča so poleg zemljiških parcel na stanovanjskih,
proizvodnih, komunalnih in podobnih površinah vključene tudi zemljiške
parcele na naslednjih površinah: parki, spominski parki, parkovne
ureditve trgov in ulic, stanovanjsko zelenje, pokopališča, del obrečne
vegetacije, del povezovalnih zelenih površin, del vrtnarij, zelene
površine ob prometnicah in površine Dravskega kanala. |
|
6.4. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE |
|
6.4.1. NAMENSKA RABA POVRŠIN |
|
Raba zemljišč v mestu se glede na vrsto uporabe zemljišča deli na
različne namenske rabe. Znotraj posamezne namenske rabe so v okviru
dopustnih obremenitev možne tudi druge rabe pod pogojem, da se večinski
rabi v vseh ozirih podredijo. |
|
Prostorski razvoj mesta je redkokje ohranil čisto oz. izključno namensko
rabo površin, predvsem zaradi zagotavljanja osnovne in dopolnilne oskrbe
prebivalstva. Tudi v bodoče bodo v območjih posameznih rab možne
nekatere druge rabe, vendar v okviru z zakonom in odloki določenih
sprejemljivih vrednosti obrememnitev okolja, ki še zagotavljajo
kvaliteto pretežne namenske rabe. |
|
Znotraj prostorsko planskih enot so pri izdelavi prostorskih planskih in
izvedbenih aktov možne manjše spremembe v razmerjih površin posameznih
vrst namenske rabe prostora glede na opredelitve v urbanistični zasnovi,
vendar le take, ki niso v nasprotju s pretežno namensko rabo. |
|
V nadaljevanju so naštete podrobne rabe zemljišč za različne dejavnosti,
ki jih je mogoče umeščati v območja opredeljene večinske rabe. |
|
POVRŠINE ZA STANOVANJA |
|
V stanovanjska območja sodijo: |
|
• |
stanovanjski objekti vseh tipologij, namenjeni stalnemu bivanju
prebivalstva |
• |
spremljajoče dejavnosti, potrebne za oskrbo prebivalstva,
osnovno oskrbo, otroško varstvo, varstvo in oskrbo starejših
občanov, obrtne osebne storitve in servisne storitve za
gospodinjstvo, ki niso hrupne, združevanje in družbene
aktivnosti prebivalstva, rekreacija otrok v okviru zelenih
površin stanovanjskega območja, odstavljanje motornih vozil v
skupnih večetažnih garažah, gostinske in penzionske storitve,
intelektualne storitvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti
izven sistema rednega izobraževanja ipd. |
|
V stanovanjska območja sodijo površine za naslednje dopolnilne
dejavnosti, ki služijo predvsem v območju živečim prebivalcem: |
|
• |
funkcionalne površine objektov osnovne oskrbe in specializiranih
dejavnosti, otroških igrišč, večnamenskih rekreacijskih igrišč
za otroke in naprave za starejše občane, za objekte in prostore
krajevnih skupnosti, društev in organizacij občanov, domov za
ostarele, za osebne in servisne storitve za gospodinjstva, za
penzione, študentske in dijaške domove, površine za odstavljanje
osebnih vozil prebivalstva in/ali večetažni garažni objekti za
potrebe prebivalstva in dopolnilnih dejavnosti na stanovanjskem
območju. |
|
Dopolnilne dejavnosti v stanovanjskih območjih ne smejo presegati s
predpisi predvidene mejne ravni hrupa, določene za stanovanjska območja. |
|
POVRŠINE ZA STANOVANJSKE IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI |
|
V mešanih območjih za stanovanjsko in dopolnilno dejavnost se v ali ob
stanovanjskih objektih lahko izvajajo naslednje dopolnilne dejavnosti: |
|
• oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva |
• poslovne in trgovske dejavnosti, ki nimajo značaja trgovskega centra. |
|
POVRŠINE ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI |
|
Sem sodijo: |
|
trgovina s priročnimi skladišči, hoteli in druga gostinska in turistična
dejavnost, storitve na področju prometa in zvez, osebne storitvene
dejavnosti, storitve gospodinjstvom, zdravstveni nastanitveni centri,
nezdravstveni nastanitveni centri, domovi za ostarele, šolski
nastanitveni centri, pridrževalni centri, poslovne storitve,
predstavništva, javna uprava, pravosodje, obramba in zaščita, finančne,
zavarovalniške in druge storitve, storitve in objekti za šolstvo in
šport, cerkve s pripadajočimi objekti, trgovski centri, mestna središča,
ambulante ipd. |
|
Možne dopolnilne dejavnosti: |
|
stanovanja, posamezne manjše proizvodne, servisne in druge za bivalno in
delovno okolje nemoteče dejavnosti. |
|
POVRŠINE ZA IZOBRAŽEVANJE, KULTURO IN ZDRAVSTVO |
|
Sem sodijo: |
|
izobraževalne, socialne in zdravstvene ustanove, športno rekreacijski
objekti in urejena igrišča, kulturne ustanove, zdravstveni nastanitveni
centri, nezdravstveni nastanitveni centri, domovi za ostarele, šolski
nastanitveni centri, dijaški domovi, študentski domovi, razni zavodi za
mladino in odrasle ipd. |
|
POVRŠINE ZA PROIZVODNJO IN SKLADIŠČENJE |
|
Sem sodijo: |
|
industrija in proizvodna obrt, servisi in remonti za vozila, gradbene
dejavnosti predfabriciranja, separacije ipd., lesnopredelovalna,
mizarska in živilska industrija ipd. |
|
Možne dopolnilne dejavnosti: |
|
tovorna postaja, tovorni terminal, skladišča, trgovine gradbenega
materiala, skladiščno prodajna in predelovalna dejavnost, interni
servisi, manjše obrtne dejavnosti, javne gospodarske službe, tovarniške
trgovine. |
|
Na teh območjih se lahko organizirajo ekonomske cone v skladu z zakonom. |
|
POVRŠINE ZA PROMET |
|
Sem sodijo: |
|
površine cestnega in železniškega omrežja, javne prometne površine,
površine in območja za razvoj prometnih dejavnosti javnega ali zaprtega
tipa, za bencinske črpalke, za dejavnosti, vezane na poštni in
telekomunikacijski promet ipd. |
|
Možne dopolnilne dejavnosti na prometnih površinah so: |
|
Dejavnosti, vezane na blagovni promet in promet potnikov, hotelske ali
penzijonske storitve, trgovske in servisne storitve, vezane na promet
potnikov in blaga (poslovne transportne dejavnosti). |
|
POVRŠINE ZA KOMUNALO IN ENERGETIKO |
|
Sem sodijo: |
|
površine za objekte za oskrbo z vodo, za čiščenje odpadnih voda, za
zbiranje, odlaganje in predelavo odpadkov, za proizvodnjo in
shranjevanje plina, proizvodnjo toplotne in električne energije, črpanje
voda in druge komunalne dejavnosti. |
|
POVRŠINE ZA POKOPALIŠČA |
|
Sem sodijo: |
|
površine mestnih pokopališč s pripadajočimi objekti in infrastrukturo,
namenjena pokopališki in spremljajočim dejavnostim. |
|
POVRŠINE ZA ŠPORT |
|
V območja površin, namenjenih športnim dejavnostim, sodijo: |
|
urejene površine in objekti za šport in rekreacijo v urbanem prostoru
vključno s spremljajočimi parkovnimi in drugimi ureditvami, s površinami
za odstavljanje motornih vozil, s funkcionalnimi površinami upravnih
klubskih objektov in objektov za vzdrževanje površin za šport ipd. |
|
ZELENE POVRŠINE |
|
Sem sodijo: |
|
sklenjene površine javnih zelenic, parkovnih gozdov, parkov, vrtičkov za
rekreacijsko obdelavo, gozdna in kmetijska zemljišča ter površine za
spremljajoče vzdrževanje zelenih površin javnih gospodarskih podjetij. |
|
Površine za možne dopolnilne dejavnosti so površine za športno
rekreacijske objekte in naprave, turistične zmogljivosti, informacijske
točke in za kioske za napitke in slaščice. |
|
Gradnja objektov na zelenih površinah je možna le v primeru, ko imajo te
površine status stavbnega zemljišča. Na drugih zelenih površinah so
možne le ureditve zemljišč, ki nimajo značaja graditve objektov, to je:
utrjevanje poti, postavitve rekreacijskih in podobnih naprav ter
ureditev. |
|
VODNE POVRŠINE |
|
Sem sodijo: |
|
vodne površine reke Drave, ribnikov , potokov in odprtih kopališč ter
kanal HE SD1 znotraj ureditvenega območja mesta Maribor. |
|
6.4.2. PROSTORSKO PLANSKE ENOTE |
|
a) Prostorsko planske enote so organizacijske urbanistične enote, ki so
osnova za urbanistično urejanje. Izhodišča za opredelitev prostorsko
planskih enot so pretežna namembnost območja, skupne stavbarske
značilnosti, zaokroženost območja in stopnja urbane izoblikovanosti.
Prostorsko planske enote členijo mesto na morfološko in funkcijsko
zaključena območja s podobnimi urejevalskimi določili. Poimenovanje
prostorsko planske enote je vezano na topografski položaj območja
znotraj mesta. |
|
b) Mesto je razdeljeno na 88 prostorsko planskih enot (v nadaljevanju
PPE). Posamične PPE so uvrščene v območne enote - 10 enot. Območne enote
so označene z začetnicami ledinskega imena mestnega predela in zaporedno
številko. |
|
Rt - Rotovž, ki ima 16 enot, |
Me - Melje, ki ima 3 enote, |
Ko - Košaki, ki ima 4 enote , |
Dr- Drava, ki ima 3 enote, |
St - Studenci, ki ima 13 enot , |
Ta - Tabor, ki ima 13 enot, |
Ra - Radvanje, ki ima 6 enot, |
Te- Tezno, ki ima 13 enot, |
Po - Pobrežje, ki ima 13 enot , |
Br - Brezje, ki ima 4 enote. |
|
Za vsako PPE so podani: |
|
1 - pretežna namenska raba z razmerji med posameznimi rabami prostora, |
2 - urbanistične usmeritve, |
3 - načini urejanja na območju posamezne prostorsko planske enote, |
4 - grafični prikaz namenske rabe površin. |
|
c) Pretežna namembnost v PPE: |
|
Pretežna namembnost na območju posamezne PPE je podana z organizacijo
pretežne dejavnosti in je prikazana na karti št. 1 "Zasnova organizacije
dejavnosti". Najobsežnejše so površine za stanovanjsko dejavnost in
mešano stanovanjsko in dopolnilno dejavnost. Površine za stanovanja se
pojavljajo tudi v PPE s pretežno drugačno rabo prostora. Po pretežni
namenski rabi so PPE razvrščene v stanovanjska območja (S), območja za
stanovanja in dopolnilne dejavnosti (SD), območja za centralne
dejavnosti C, območja za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti
(KIS), območja za komunalne in energetske dejavnosti (KE), zelene
površine (Z), območja za proizvodno dejavnost (P), območja za športne
dejavnosti (Š) in kmetijske površine (K). Seznam prostorsko planskih
enot po pretežni dejavnosti je naslednji: |
• |
na območju Rotovža: Rt 1 - C, Rt 2 - C, Rt 3 - C, Rt 4 - S, Rt 5
- SD, Rt 6 - KIS, Rt 7 - S, Rt 8 - Š, Rt 9 - S, Rt 10 - S, Rt 11
- Z, Rt 12 - KIS, Rt 13 - Z, Rt 14 - S, Rt 15 - Z, Rt 16 - Z. |
• |
na območju Melja: Me 1 - P, Me 2 - P, Me 3 - SD |
• |
na območju Košakov: Ko 1 - S, Ko 2 - S, Ko 3 - SD, Ko 4 - C |
• |
na območju Studencev: St 1 - SD, St 2 - C, St 3 - S, St 4 - S,
St 5 - S, St 6 - S, St 7 - S, St 8 - KIS, St 9 - S, St 10 - S,
St 11 - I, St 12 - I, St 13 - Z |
• |
na območju Tabora: Ta 1 - C, Ta 2 - KIS, Ta 3 - C, Ta 4 - S, Ta
5 - S, Ta 6 - Z, Ta 7 - S, Ta 8 - S, Ta 9 - P, Ta 10 - C, Ta 12
- Z, Ta 13 - I, Ta 14 - P |
• |
na območju Radvanja: Ra 1 - S, Ra 2 - S, Ra 3 - Z, Ra 4 - S, Ra
5 - S, Ra 6 - Z |
• |
na območju Tezna: Te 1 - P, Te 2 - C, Te 3 - S, Te 4 - SD, Te 5
- P, Te 6 - C, Te 7 - S, Te 8 - S, Te 9 - Z, Te 10 - Z, Te 11 -
KE, Te 12 - KE, Te 13 - SD |
• |
na območju Pobrežja: Po 1 - SD, Po 2 - Z, Po 3 - S, Po 4 - KE,
Po 5 - S, Po 6 - S, Po 7 - Z, Po 8 - C, Po 9 - S, Po 10 - S, Po
11 - S, Po 12 - S, Po 13 - Z |
• |
na območju Brezja: Br 1 - Z, Br 2 - S, Br 3 - S, Br 4 - K |
|
6.4.3. USMERITVE ZA NAČINE UREJANJA OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI
AKTI (PIA) |
|
6.4.3.1. Območja, na katerih se bo izvajala kompleksna gradnja ali
prenova in bodo zanje izdelani prostorski izvedbeni načrti |
|
Območja kompleksne graditve ali prenove so v urbanistični zasnovi
opredeljena z namenom, da se večja razpoložljiva in hkrati za razvoj
mesta pomembna zaključena območja uredijo enotno in urbanistično
optimalno. Za območja kompleksne graditve ali prenove bodo kot sestavina
prostorskega plana občine izdelane programske zasnove, nekatere od
veljavnih pa bodo dopolnjene. Izdelavi in dopolnitvi programskih zasnov
bo sledila priprava ustreznih prostorskih izvedbenih načrtov. |
|
Prostorski izvedbeni načrti na območjih za kompleksno gradnjo ali
prenovo se lahko realizirajo tudi fazno, če je na njih mogoče oblikovati
manjše zaključene celote. V primerih, ko se prostorski izvedbeni načrt
izdela le za del območja, mora slediti zasnovi ureditve celote, razvidni
iz programske zasnove. |
|
a) Območja, na katerih bomo posege
izvajali na podlagi zazidalnega načrta |
|
Zazidalni načrti bodo izdelani zlasti za vsa tista območja, kjer se
spreminja namenska raba iz kmetijske ali gozdne v urbano rabo oziroma na
površinah s tem planom na novo določenih stavbnih zemljišč. |
|
Urejanje območij z zazidalnimi načrti je razvidno iz tabele v točki
6.4.3.3. in iz karte št. 11. "Zasnova načinov urejanja območij s
prostorskimi izvedbenimi akti". |
|
b) Območja, na katerih bomo
izvajali posege na podlagi ureditvenega načrta |
|
Z ureditvenimi načrti bomo urejali območja prenove, pa tudi športne in
večje zelene površine, predvsem parke in parkovne gozdove. |
|
Urejanje območij z ureditvenimi načrti je razvidno iz tabele v točki
6.4.3.3. in iz karte št. 11. "Zasnova načinov urejanja območij s
prostorskimi izvedbenimi akti". |
|
6.4.3.2. Območja, na katerih bomo izvajali posege na podlagi prostorskih
ureditvenih pogojev |
|
S prostorskimi ureditvenimi pogoji bomo urejali površine, kjer so že
realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer so že izvedene gradbene
in druge prostorske ureditve oziroma oblikovane prostorske strukture. S
prostorskimi ureditvenimi pogoji pa se do izdelave prostorskih
izvedbenih načrtov urejajo tudi območja, za katera je s planskim aktom
sicer predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta. |
|
Urejanje območij s prostorskimi ureditvenimi pogoji je razvidno iz
tabele v točki 6.4.3.3. in iz karte št. 11. "Zasnova načinov urejanja
območij s prostorskimi izvedbenimi akti". |
|
6.4.3.3. Prikaz urbanističnih kazalcev po posameznih PPE in seznam
območij PPE po vrsti prostorskega izvedbenega akta |
|
Tabela urbanističnih kazalcev |
|
Oznaka prostorsko planske enote (PPE) |
Površina na (ha) |
število prebivalcev |
Preb./ha |
FP (bruto) |
FIZ (bruto) |
Prostorski izvedbeni akti, ki ostanejo v veljavi |
Predvideni prostorski izvedbeni akit, faza (I. ali II.) |
Rt |
1 |
30.92 |
3075 |
99 |
0.4 |
1.4 |
|
PUP 1, I. |
Rt |
2 |
26.91 |
1992 |
74 |
0.2 |
1.1 |
ZN 1*, URN 1*, 2* |
|
Rt |
3 |
30.19 |
4056 |
134 |
0.3 |
1.5 |
ZN 2*, URN 3* |
|
Rt |
4 |
33.10 |
3047 |
92 |
0.2 |
0.6 |
|
|
Rt |
5 |
19.36 |
1413 |
73 |
0.2 |
0.4 |
ZN 3*, ZN 4*, ZN 18* |
|
Rt |
6 |
8.99 |
731 |
81 |
0.3 |
1.2 |
|
URN 1, I. |
Rt |
7 |
19.89 |
3041 |
153 |
0.2 |
0.7 |
ZN 5*, ZN 6* |
|
Rt |
8 |
11.22 |
46 |
4 |
0.0 |
0.0 |
URN 4* |
|
Rt |
9 |
30.38 |
1873 |
62 |
0.2 |
0.4 |
|
URN 2, I |
Rt |
10 |
21.02 |
1844 |
88 |
0.2 |
0.5 |
|
|
Rt |
11 |
22.26 |
35 |
2 |
0.0 |
0.0 |
|
|
Rt |
12 |
14.67 |
15 |
1 |
0.1 |
0.4 |
|
ZN 1, II. |
Rt |
13 |
83.75 |
75 |
1 |
0.0 |
0.0 |
URN 5* |
URN 3, II. PUP 2, II. |
Rt |
14 |
9.33 |
225 |
24 |
0.2 |
0.3 |
|
|
Rt |
15 |
99.91 |
165 |
2 |
0.0 |
0.0 |
|
URN 4, I., PUP 3, II. |
Rt |
16 |
95.98 |
41 |
0 |
0.0 |
0.0 |
|
URN 5, I. |
Me |
1 |
37.31 |
225 |
6 |
0.2 |
0.5 |
|
|
Me |
2 |
42.37 |
328 |
8 |
0.3 |
0.8 |
|
URN 6, II. |
Me |
3 |
27.20 |
966 |
36 |
0.2 |
0.3 |
|
URN 7, II |
Ko |
1 |
19.52 |
512 |
26 |
0.1 |
0.2 |
|
|
Ko |
2 |
40.21 |
1073 |
27 |
0.1 |
0.2 |
|
ZN 2, I., ZN 3, I., ZN 4, I. |
Ko |
3 |
66.34 |
687 |
10 |
0.1 |
0.1 |
|
ZN 5, I., URN 8, II |
Ko |
4 |
48.63 |
197 |
4 |
0.0 |
0.1 |
|
ZN 6, I. |
Dr |
1 |
56.70 |
11 |
0 |
0.0 |
0.0 |
|
PUP 4, II |
Dr |
2 |
55.47 |
0 |
0 |
0.0 |
0.0 |
|
|
Dr |
3 |
52.98 |
0 |
0 |
0.0 |
0.0 |
|
|
Ta |
1 |
14.01 |
2316 |
165 |
0.2 |
1.0 |
URN 6* |
|
Ta |
2 |
12.91 |
97 |
8 |
0.2 |
1.0 |
ZN 7*, URN 7* |
|
Ta |
3 |
63.10 |
361 |
6 |
0.1 |
0.2 |
ZN 8*, ZN 9*, ZN 10* |
ZN 7, I., ZN 8, I. |
Ta |
4 |
13.16 |
718 |
55 |
0.2 |
0.3 |
URN 8* |
ZN 9, I., URN 9, II. |
Ta |
5 |
26.86 |
2572 |
96 |
0.2 |
.07 |
|
URN 10, I |
Ta |
6 |
40.03 |
8 |
0 |
0.1 |
0.2 |
|
URN 11, I., URN 12, II. |
Ta |
7 |
83.56 |
9358 |
112 |
0.2 |
0.5 |
URN 9* |
|
Ta |
8 |
107.62 |
15982 |
149 |
0.1 |
0.6 |
URN 10* |
|
Ta |
9 |
15.39 |
1 |
0 |
0.1 |
0.3 |
|
ZN 10, I. |
Ta |
10 |
27.86 |
121 |
4 |
0.2 |
0.5 |
|
ZN 10, I., PUP 5, I. |
Ta |
12 |
88.61 |
6 |
0 |
0.0 |
0.0 |
URN 11* |
URN 13, II. |
Ta |
13 |
97.90 |
104 |
1 |
0.1 |
0.3 |
|
|
Ta |
14 |
105.94 |
27 |
0 |
0.0 |
0.1 |
|
ZN 11, I., PUP 6, II. |
St |
1 |
32.23 |
2127 |
66 |
0.2 |
0.5 |
|
URN 14, I. |
St |
2 |
45.01 |
244 |
5 |
0.2 |
0.3 |
|
URN 9, II., ZN 9, I. |
St |
3 |
46.75 |
1093 |
23 |
0.1 |
0.2 |
|
ZN 12, I. |
St |
4 |
42.97 |
1364 |
32 |
0.2 |
0.3 |
ZN 11* |
URN 15, I. |
St |
5 |
28.14 |
1856 |
66 |
0.1 |
0.3 |
|
URN 16, I. |
St |
6 |
19.55 |
303 |
15 |
0.0 |
0.0 |
|
ZN 13, I. |
St |
7 |
20.90 |
2268 |
108 |
0.1 |
0.3 |
ZN 12*, URN 10* |
|
St |
8 |
42.88 |
172 |
4 |
0.0 |
0.0 |
URN 12*, URN 10* |
URN 17, II. |
St |
9 |
46.30 |
1061 |
23 |
0.1 |
0.1 |
ZN 13* |
ZN 14, I., ZN 15, I, ZN 16, II., URN 17, II. |
St |
10 |
22.70 |
83 |
4 |
0.0 |
0.0 |
ZN 13*, ZN 14*, ZN 15* |
ZN 17, I., ZN 18, II., 19, II. |
St |
11 |
31.66 |
227 |
7 |
0.0 |
0.0 |
|
ZN 20, I, ZN 21, II. |
St |
12 |
52.34 |
10 |
0 |
0.1 |
0.2 |
|
URN 18, II, URN 19, II., PUP 7, II. |
St |
13 |
78.72 |
118 |
1 |
0.0 |
0.0 |
|
ZN 22, II. |
Ra |
1 |
35.68 |
2170 |
61 |
0.1 |
0.2 |
|
ZN 23, II., ZN 24, II., URN 20, II, PUP 8, I. |
Ra |
2 |
17.28 |
9 |
1 |
0.0 |
0.0 |
|
ZN 25, II, URN 20, II. |
Ra |
3 |
22.36 |
0 |
0 |
0.0 |
0.0 |
|
|
Ra |
4 |
38.89 |
625 |
16 |
0.1 |
0.1 |
|
ZN 26, I. |
Ra |
5 |
76.62 |
2490 |
32 |
0.1 |
0.1 |
|
ZN 27, I., ZN 28, I. |
Ra |
6 |
166.26 |
162 |
1 |
0.0 |
0.0 |
URN 13* |
URN 20, II. |
Te |
1 |
43.21 |
65 |
2 |
0.2 |
0.6 |
|
|
Te |
2 |
31.15 |
234 |
8 |
0.1 |
0.1 |
|
ZN 29, I., URN 21, II. |
Te |
3 |
56.61 |
5420 |
96 |
0.1 |
0.3 |
|
ZN 29, I., ZN 30, I. |
Te |
4 |
24.88 |
483 |
19 |
0.1 |
0.1 |
|
ZN 31, I. |
Te |
5 |
110.54 |
74 |
1 |
0.2 |
0.4 |
|
ZN 32, I., ZN 33, II., URN 22, I. |
Te |
6 |
44.50 |
46 |
1 |
0.0 |
0.1 |
|
ZN 34, I., ZN 35, I. |
Te |
7 |
86.11 |
4773 |
55 |
0.1 |
0.2 |
|
|
Te |
8 |
26.23 |
29 |
1 |
0.0 |
0.0 |
ZN 16* |
|
Te |
9 |
35.99 |
2 |
0 |
0.0 |
0.0 |
|
|
Te |
10 |
99.32 |
11 |
0 |
0.0 |
0.0 |
ZN 17* |
|
Te |
11 |
43.28 |
3 |
0 |
0.0 |
0.0 |
ZN 17* |
URN 23, I |
Te |
12 |
59.11 |
0 |
0 |
0.0 |
0.0 |
ZN 17* |
|
Te |
13 |
9.99 |
|
|
|
|
|
|
Po |
1 |
28.25 |
230 |
8 |
0.1 |
0.2 |
|
URN 24, II. |
Po |
2 |
39.99 |
361 |
9 |
0.0 |
0.0 |
|
PUP 9, I. |
Po |
3 |
45.95 |
4482 |
98 |
0.1 |
0.4 |
|
ZN 36, II. |
Po |
4 |
18.53 |
11 |
1 |
0.0 |
0.0 |
|
ZN 37, I., URN 25, I. |
Po |
5 |
46.13 |
4576 |
99 |
0.1 |
0.3 |
|
ZN 37, I., URN 25, I. |
Po |
6 |
27.79 |
12 |
0 |
0.0 |
0.1 |
|
ZN 38, I., ZN 39, I. |
Po |
7 |
25.85 |
0 |
0 |
0.0 |
0.0 |
|
URN 26, II. |
Po |
8 |
24.69 |
0 |
0 |
0.0 |
0.0 |
|
ZN 40, I |
Po |
9 |
45.61 |
1611 |
35 |
0.1 |
0.2 |
|
ZN 41, I. |
Po |
10 |
53.36 |
380 |
9 |
0.0 |
0.1 |
|
ZN 41, I., ZN 42, I., ZN 43, I., URN 27, II. |
Po |
11 |
42.86 |
1150 |
27 |
0.1 |
0.1 |
|
ZN 42, I., ZN 43, I., ZN 44, II., ZN 45, I. |
Po |
12 |
65.19 |
2158 |
33 |
0.1 |
0.1 |
URN 14* |
ZN 46, I. |
Po |
13 |
117.23 |
8 |
0 |
0.0 |
0.0 |
URN 14* |
|
Br |
1 |
71.32 |
3 |
0 |
0.0 |
0.0 |
URN 14* |
|
Br |
2 |
33.00 |
401 |
12 |
0.0 |
0.1 |
|
ZN 44, II., ZN 45, I. |
Br |
3 |
44.76 |
702 |
16 |
0.0 |
0.1 |
|
ZN 47, I, ZN 48, I., ZN 49, II. |
Br |
4 |
80.46 |
1 |
0 |
0.0 |
0.0 |
|
ZN 40, I. |
Skupaj |
|
4040.69 |
100952 |
30 |
|
|
|
|
|
Legenda: |
|
FIZ - faktor izkoriščenosti zemljišča (bruto), t.j. razmerje med vsoto
bruttoetažnih površin območja in površino obomčja |
|
FP - faktor pozidanosti (bruto), t.j. razmerje med pozidano in
nepozidano površino območja |
|
Podrobnejše opredelitve o izkoriščenosti zemljišč in o pozidanosti
stavbnih zemljišč bodo podane v prostorskih izvedbenih aktih. |
|
Predvideni prostorski izvedbeni akti |
|
V nadaljevanju so navedeni prostorski izvedbeni načrti (PIN), ki jih je
potrebno pripraviti za dolgoročno organizirano in usmerjeno ter
nadzorovano urejanje in izgradnjo mesta. |
|
Zazidalni načrti (ZN) |
|
1. ZN za del PPE Rt12 (za območje Florine) |
2. ZN za del PPE Ko2 (za območje nove cerkve v Košakih) |
3. ZN za del PPE Ko2 (za stanovanjsko območje med ulicama Leona
Zalaznika in V zavoju) |
4. ZN za del PPE Ko2 (za območje med hitro cesto in cesto Košaški dol) |
5. ZN za del PPE Ko3 (za stanovanjsko območje zahodno od Počehovske
ulice) |
6. ZN za severni del PPE Ko4 (za območje med Šentiljsko in hitro cesto) |
7. ZN za del PPE Ta3 (za območje med Pobreško cesto, Nasipno ulico in
železnico) |
8. ZN za del PPE Ta 3 (za območje med železnico in Tržaško cesto) |
9. ZN za del PPE St2 in Ta4 (za območje med Koresovo in Preradovičevo
ulico od Železniške kolonije do Srednje prometne šole) |
10. ZN za del PPE Ta9 in Ta10 (za območje južno od Ulice proletarskih
brigad med Ljubljansko in Tržaško cesto) |
11. ZN za del PPE Ta14 (za območje med industrijsko cesto, železnico,
podaljškom Streliške ceste in Razvanjskim potokom) |
12. ZN za del PPE St3 (za območje med železnico in podaljškom Sokolske
ulice) |
13. ZN za PPE St6 |
14. ZN za severozahodni del PPE St9 |
15. ZN za severovzhodni del PPE St9 |
16. ZN za južni del PPE St9 |
17. ZN za osrednji del PPE St10 |
18. ZN za jugovzhodni del PPE St10 |
19. ZN za jugozahodni del PPE St10 |
20. ZN za del PPE St11 (območje severno od železnice) |
21. ZN za del PPE St11 (območje med železnico in Limbuško cesto) |
22. ZN za del PPE St13 (za območje severno od Obrežne ulice) |
23. ZN za del PPE Ra1 (za območje med podaljškom Kardeljeve, podaljškom
Ljubljanske in Streliško cesto ter južno obvoznico) |
24. ZN za del PPE Ra1 (za območje med podaljškom Kardeljeve in
podaljškom Radvanjske, Streliško cesto ter južno obvoznico) |
25. ZN za del PPE Ra2 (za območje med Radvanjskim potokom in Streliško,
ulico Pohorskega odreda in Dravograjskjo cesto) |
26. ZN za del PPE Ra4 in Ra6 (za območje ob Pohorski ulici) |
27. ZN za del PPE Ra5 (za območje ob Zvezni ulici, med Kosovo in
Rožnodolsko) |
28. ZN za del PPE Ra5 (za območje južno od Rožnodolske ulice) |
29. ZN za del PPE Te2 in Te3 (za območje centra Tezna med Zagrebško,
Ptujsko in Prvomajsko cesto) |
30. ZN za del PPE Te3 (za območji oddajnika in osnovne šole Martin
Konšak ob Prekmurski cesti) |
31. ZN za del PPE Te4 (za območje med Zagrebško cesto in podaljškom
ulice Heroja Nandeta) |
32. ZN za del PPE Te5 (za zahodni del PPE) |
33. ZN za del PPE Te5 (za južni del PPE) |
34. ZN za del PPE Te6 (za nekdanjo parkirno površino nekdanje TAM) |
35. ZN za del PPE Te6 (za južni del PPE, območje ob Ptujski cesti) |
36. ZN za del PPE Po3 (za območje Mariborske mlekarne) |
37. ZN za severni del PPE Po4 (za območje med čufarjevo in Šolsko ulico) |
38. ZN za zahodni del PPE Po6 |
39. ZN za vzhodni del PPE Po6 |
40. ZN za del PPE Po8 in Br4 (za območje med Puhovo cesto in avtocesto) |
41. ZN za del PPE Po9 in Po10 (za območje vzhodno in zahodno od ulice
Veljka Vlahoviča) |
42. ZN za del PPE Po10 in Po11 (za območje ob Puhovi cesti) |
43. ZN za del PPE Po10 in Po11(za območje južno od Dupleške ceste) |
44. ZN za del PPE Br2 in Po11 (za severovzhodni del PPE) |
45. ZN za del PPE Br2 in Po11 (za jugozahodni del PPE) |
46. ZN za del PPE Po12 (za območje med hitro cesto in Makedonsko ulico) |
47. ZN za del PPE Br3 (za jugozahodni del PPE) |
48. ZN za del PPE Br3 (za jugovzhodni del PPE) |
49. ZN za del PPE Br3 (za severni del PPE) |
|
Ureditveni načrti (URN) |
|
1. URN za PPE Rt6 (za območje med Gosposvetsko, Koroško, Strossmayerjevo
in Prežihovo ulico) |
2. URN za del PPE Rt9 (za območje nekdanje Hidromontaže med
Gosposvetsko, Njegoševo in Turnerjevo ulico) |
3. URN za del PPE Rt 13 (za Vrbanski plato) |
4. URN za del PPE Rt15 (za območje za Kalvarijo) |
5. URN za del PPE Rt16 (za območje Piramide in Krčevine) |
6. URN za del PPE Me2 in Me3 (za območje Mali grad) |
7. URN za del PPE Me3 (za območje nekdanje carinarnice) |
8. URN za del PPE Ko3 (za območje jugozahodno od Počehovske ulice) |
9. URN za del PPE St2 in Ta4 (za območje med Preradovičevo ulico in
železnico, med Železniško kolonijo in Dravograjsko ulico) |
10. URN za del PPE Ta5 (za območje med Gorkega in Žitno, ulico Pariške
komune in Ob železnici) |
11. URN za del PPE Ta6 (za območje Športnega parka Tabor) |
12. URN za del PPE Ta12 (za del Betnavskega gozda, odprt prostor med
Betnavskim gozdom in Ljubljansko cesto, južno obvoznico in Tržaško
cesto) |
13. URN za del PPE St1 in St2 (za območje med Dravo, železnico,
Dravograjsko, Hlebovo in Raičevo ulico) |
14. URN za del PPE St4 (za območje Tekola) |
15. URN za del PPE St5 (za območje atletskega stadiona) |
16. URN za del PPE St8 in St 9 |
17. URN za del PPE St12 (območje jugozahodno od Marlesa) |
18. URN za del PPE St12 (območje vzhodno od Marlesa) |
19. URN za del PPE Ra6, Ra2 in Ra1 |
20. URN za del PPE Te2 (za območje med Ptujsko cesto, železnico in
Poljsko ulico) |
21. URN za del PPE Te5 (za območje nekdanje TAM) |
22. URN za del PPE Te11 (za območje Dogoške gramoznice) |
23. URN za del PPE Po1 (za širše območje Svile) |
24. URN za del PPE Po4 in Po5 (za širše območje pokopališča) |
25. URN za PPE Po7 (za območje deponije komunalnih odpadkov) |
26. URN za del PPE Po10 (za območje severno od Stražunskega gozda) |
|
Prostorski ureditveni pogoji (PUP) |
|
Prostorske ureditvene pogoje bomo izdelovali za posamezna navedena
območja, ki nimajo značaja kompleksne graditve ali prenove: |
|
1. PUP za PPE Rt 1 (za staro mestno jedro) |
2. PUP za del PPE Rt13 (za območje med Kalvarijo in Vrbansko cesto in za
črpališča južno od nje) |
3. PUP za del PPE Rt15 (za območje Kalvarije) |
4. PUP za del PPE Dr1 (za območje Mariborskega otoka, levega dravskega
nabrežja in Koblarjevega zaliva) |
5. PUP za del PPE Ta10 (za območje med Tržaško in Jadransko cesto ter
Betnavskim gozdom) |
6. PUP za del PPE Ta14 (za območje med Tržaško in industrijsko cesto,
med podaljškom Streliške ceste in južno mejo mestne občine Maribor) |
7. PUP za del PPE St12 (za območje med železnico in Limbuško cesto) |
8. PUP za del PPE Ra1 (za območje nekdanje opekarne) |
9. PUP za del PPE Po2 (za območje terase ob kanalu) |
|
Za vmesno obdobje do izdelave in sprejetja predhodno navedenih
prostorskih izvedbenih aktov se izdela PUP za celotno območje
urbanistične zasnove mesta Maribor. |
|
6.4.4. URBANISTIČNO OBLIKOVALSKE OPREDELITVE ZA UREJANJE POSAMEZNIH
OBMOČIJ |
|
6.4.3.1. Splošna načela oblikovanja mesta |
|
a) Temeljne stalnice oblikovanja mesta so varovanje značilnih vedut in
historičnega tkiva ter kvalitetnih grajenih in naravnih ambientov. |
|
b) Oblikotvorni elementi so disperzirani po celotnem območju mesta. |
|
c) Nove ureditve povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij,
razen v primerih, ko se urejajo kot identifikacijska jedra na manj
izrazitih območjih, ki so v povezavi s funkcijskimi vozlišči. Z njimi je
potrebno preseči oblikovno bipolarnost. |
|
d) Z novo zazidavo je potrebno izoblikovati rob mesta, predvsem z
ustvarjanjem naravnih in grajenih robov, zaslonov, predvsem ob vpadnicah
na robovih mesta. |
|
e) Varovati je potrebno umirjeni gabarit, še posebej v bližini reliefnih
robov. S premišljeno razmestitvijo dominant je treba dosei oblikovno
skladnost med območji z nizkimi in visokimi gabariti. |
|
6.4.4.2. Usmeritve za oblikovanje mesta |
|
Oblikovna določila urbanističnega urejanja sta gabarit za celotno mesto
in gostota, izražena s številom prebivalcev na hektar oziroma z FP ter
FIZ na novih površinah. Podrobnejši pogoji oblikovanja bodo opredeljeni
v posameznih prostorskih izvedbenih aktih. Podrobnejše prostorske
identitetne točke so razvidne iz karte št. 12. "Urbanistično
oblikovalske usmeritve". |
|
6.4.4.2.1. Normativna določila |
|
a) Gabarit mesta: |
|
Gabarit mesta bo umirjen, s posameznimi vidnimi poudarki, ki so
predvideni pretežno na bodočih centralnih in subcentralnih površinah v
kontekstu zasnove identifikacijskih območij. Gabariti novih območij
blokovne stanovanjske gradnje so srednje visoki, praviloma največ do
P+5. Najvišji gabariti so na območjih na jugozahodnem robu mesta, kjer
že dopolnjujejo razmeroma visoko zazidano območje Maribor jug in na
Pobrežju ob predvideni Puhovi cesti. Nova zazidava na vzhodnem robu
mesta lahko preseže okoliške gabarite z višino od P+4 do P+6. Gabarite
dopolnjuje razmestitev dominant, ki obvladujejo posamezni predel mesta.
Dominante so razmeščene ob vpadnicah in na oblikovno manj izrazitih
območjih. |
|
b) Gostota prebivalstva: |
|
Faktorji pozidanosti so določeni samo za območja nove stanovanjske
gradnje. Območja nove stanovanjske gradnje so predvidoma srednjih gostot
med 150 in 250 preb/ ha, območja individualne gradnje pa vsaj 80
prebivalcev/ ha. Gostota prebivalstva je vezana na faktor dovoljene
izrabe stavbnega zemljišča - FIZ, ki variira na območju urbanistične
zasnove od 0,4 do 1,4. |
|
6.4.4.2.2. Oblikovalske usmeritve |
|
a) Oblikovalske usmeritve so priporočila za urbanistično urejanje
ohlapne vsebine, ki se lahko pri natančnejšem načrtovanju dopolnijo ter
prilagodijo konkretnim potrebam in možnostim. Zaradi tega so določene
samo na vizualno bolj izpostavljenih območjih na robu mesta, ob
vpadnicah in na novih območjih. |
|
b) Oblikotvorno pomembna prvina mesta je zasnova zelenih in grajenih
robov pomembnih vpadnic, roba mesta ter javnih površin. |
|
c) Osnova za arhitekturno in urbanistično oblikovanje, določeno v
prostorskem izvedbenem aktu, naj bo strukturna analiza grajenega in
zelenega sistema znotraj obravnavanega PPE. |
|
d) Nove ureditve na ali v neposredni bližini oblikovno pomembnih območij
mesta morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti
območja. Takšni predeli so srednjeveško mestno jedro na levem in desnem
bregu Drave, okolica cerkve Sv. Jožefa na Studencih, Železničarska
kolonija in Vurnikovo naselje. |
|
e) Kraji, kjer so združene različne funkcije in oblike rabe prostora, so
vozlišča. Povezujejo se z javnimi objekti s centralnimi funkcijami in
javnimi površinami. Podobna so identifikacijskim območjem. So na
območjih javnega programa predvsem ob primarnih prometnicah, križiščih
poti in javnih površinah. |
|
f) Naravne dominante naj imajo prednost pred grajenimi. Potrebno jih je
varovati pri opredelitvi gabaritov in usmerjenih pogledov nanje. Na
desnem bregu reke Drave, predvsem na robnih območjih, je malo grajenih
dominant. |
|
Grajene in naravne dominante so razdeljene na dominate, pomembne na
nivoju mesta (Pekrska gorca, Piramida, Kalvarija, Malečnik, silosi,
zvoniki cerkva) in dominante, pomembne na lokalnem nivoju (Betnavski
grad, Račji dvor, Kadetnica, posamezne stolpnice, telekomunikacijski
center in druga znamenja v prostoru). |
|
6.4.5. OPREDELITVE ZA VAROVANJE, RABO IN RAZVOJ VREDNOT OKOLJA |
|
Zaradi z urbanistično zasnovo zastavljenih smeri razvoja mesta bodo
ustrezno prilagojeni oz. spremenjeni in dopolnjenimi odloki, ki se
nanašajo na posamezne sestavine okolja. |
|
6.5. ORGANIZACIJSKE NALOGE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE |
|
a) Strokovna podlaga za prostorski plan za območje mestne regije, kjer
bo natančneje obdelana namembnost zemljišč in organizacija dejavnosti na
območju izven mesta Maribor; |
|
b) Študija o mestni renti oziroma o vrednosti stavbnih zemljišč, ki bo
osnova za zemljiško stavbno politiko mesta; |
|
c) Prometna študija mesta s posebej obdelanim javnim in kolesarskim
prometom; |
|
d) Študija o zbiranju in odlaganju komunalnih odpadkov ter študija o
ločenem zbiranju odpadkov v ti. ekoloških otokih in zbirnih dvoriščih; |
|
e) Spremembe in dopolnitve odlokov, ki obravnavajo varstvo posameznih
sestavin okolja. |
|
f) Spremembe in dopolnitve odlokov, ki obravnavajo področje
gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; |
|
g) Spremembe in dopolnitve odlokov, ki sektorsko obravnavajo varstvo
naravne in varstvo kulturne dediščine; |
|
h) Strokovna podlaga za preselitev strelišča in vadišča ter ustrezna
uskladitev z Ministrstvom za obrambo. |
|
(19). Dosedanje poglavje 6. postane poglavje 7. |
|
(20). Dosedanje poglavje 7. KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE
postane poglavje 8. z naslovom KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA PLANA
OBČINE IN KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA K PLANU in se nadomesti z
naslednjim besedilom: |
|
"8.1. Kartografski del |
|
A. Karte v merilu 1: 25 000: |
|
1. Zasnova namenske rabe prostora |
2. Zasnova vodnih virov in vodnogospodarskih ureditev |
3. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine |
4. Zasnova rudnin in sanacij |
5. Zasnova poselitve in omrežja naselij |
6. Zasnova prometnega omrežja |
7. Zasnova oskrbe z vodo |
8. Zasnova ravnanja z odplakami |
9. Zasnova elektroenergetskega omrežja |
10. Zasnova plinovodnega omrežja in daljinskega ogrevanja |
11. Zasnova telekomunikacijskega omrežja |
12. Zasnova poštnega omrežja |
13. Zasnova radijskega in televizijskega omrežja |
14. Zasnova načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti |
15. Zasnova obrambe in zaščite |
|
B. Urbanistična zasnova mesta Maribor je prikazana na naslednjih kartah
v merilih 1 : 12 500 in 1 : 15 000 ter njihovih pod-kartah v merilu 1 :
35 000: |
|
1. Zasnova ogranizacije dejavnosti |
2. Zasnova prometnega omrežja |
|
podkarte: |
|
2. 1. Prometna omrežja v funkciji dostopnosti do centra Maribora |
2. 2. Zasnova parkirišč in območij umirjanja prometa |
2. 3. Zasnova kolesarskega omrežja |
|
3. Zasnova vodooskrbnega omrežja in vodnogospodarskih ureditev |
|
podkarte: |
|
3. 1. Varstveni pasovi zalog pitne vode |
3. 2. Zasnova vodnogospodarskih ureditev |
|
4. Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda |
|
5. Zasnova elektroenergetskega omrežja |
|
6. Zasnova plinovodnega in vročevodnega omrežja |
|
podkarte: |
|
6. 1. Zasnova območij daljinskega ogrevanja |
6. 2. Zasnova območij, oskrbovanih z zemeljskim plinom |
6. 3. Zasnova območij po načinih ogrevanja |
|
7. Zasnova omrežja zvez |
|
podkarte: |
|
7. 1. Zasnova telekomunikacijskega omrežja |
7. 2. Zasnova poštnega omrežja |
7. 3. Zasnova RTV omrežja |
|
8. Zasnova namenske rabe prostora |
|
podkarte: |
|
8. 1. Zaporednost širitve ureditvenega območja mesta Maribor |
8. 2. Območja kompleksne graditve in prenove |
8. 3. Območja prestrukturiranja |
|
9. Zasnova zelenih površin |
|
10. Zasnova območij stavbnih in drugih zemljišč |
|
11. Zasnova načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti |
|
12. Urbanistično oblikovalske usmeritve |
|
13. Zasnova obrambe in zaščite |
|
C. Krajinski zasnovi za Dravsko polje in Pohorje v delu, ki se nanašata
na Mestno občino Maribor v merilu 1:25.000 (MUV, št. 16/87) |
|
8.2. Kartografska dokumentacija k planu |
|
Kartografska dokumentacija k planu v merilu 1: 5000 je predstavljena v
treh sklopih: |
|
• računalniško izdelane karte s prikazom osnovne namenske rabe in
območij varovanja po odlokih, |
• računalniško izdelane karte s prikazom območij za obrambo in zaščito, |
• analogno izdelane karte s prikazom agrarnih operacij. |
|
V skladu z zakonskimi določili vsebuje kartografska dokumentacija k
planu predvidene širitve stavbnih zemljišč, ki bodo izvedene v prvi
razvojni etapi. |
|
3. člen |
|
(spremembe in dopolnitve Srednjeročnega plana) |
a) Prostorske sestavnine dolgoročnega plana Mestne občine Maribor se
smiselno upoštevajo tudi v srednjeročnem planu. |
|
b) Srednjeročni plan se spremeni in dopolni še, kot sledi: |
|
Črtajo se naslednje programske zasnove: |
|
• Programska zasnova za območje priključka hitre ceste na mestne ceste
prek Prečne ceste na Pobrežju |
• (MUV, št. 7/93) |
• Programska zasnova za območje proizvodno obrtne cone O-3 (MUV, št.
22/88). |
• Programska zasnova za območje Železniške kolonije (MUV, št. 12/86), |
• Programska zasnova za zazidalni načrt Studenci III (MUV, št. 12/86). |
|
e) Na koncu 4. člena se doda naslednje besedilo: |
|
"Za uresničevanje izvajanja urbanistične zasnove bo potrebno dopolniti
naslednje programske zasnove: |
|
• Programska zasnova za območje Vrbanskega platoja (del Z-3 in Š-2)
(MUV, št. 7/93), |
• Programska zasnova za območje stanovanjske gradnje S-31/3 ob Ulici
Veljka Vlahoviča (MUV, št. |
7/93), |
• Programska zasnova za stanovanjsko gradnjo na delu območja S-34 na
Pobrežju (MUV, št. 7/93), |
• Programska zasnova za območje pretežno stanovanjske gradnje S-17/II na
Studencih, |
• Programska zasnova za Koroški most (MUV, št. 7/92), |
• Programska zasnova za območje S-14 in Š-4 (MUV, št. 2/90), |
• Programska zasnova za območje dela industrijske cone I-3 (MUV, št.
20/88), |
• Programska zasnova za del območja S-38 ob Dogoški cesti (MUV, št.
7/93). |
|
4. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
|
S sprejetjem tega odloka preneha veljati točka 5.3.1. Urbanistična
zasnova Maribora iz Dopolnitev dolgoročnega plana mesta Maribor za
obdobje 1986-2000 (MUV, št. 16/87 in 7/93). |
|
5. člen |
|
Določila Prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor
(MUV, št. 11/93, 26/98) in Prostorskih ureditvenih pogojev za območje
Urbanistične zasnove Maribor (MUV, št. 26/98) se smiselno uporabljajo
tudi za spremembe in dopolnitve tega plana. |
|
6. člen |
(končna določba) |
|
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor so
na vpogled v prostorih Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine
Maribor, Grajska 7, Maribor, deli kartografskega gradiva, ki se nanašajo
na območje posamezne mestne četrti ali krajevne skupnosti, pa tudi na
sedežih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. |
|
7. člen |
(pričetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem
vestniku Štajerske in Koroške regije. |
|
|
Župan |
Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r. |
|
Številka: 35201-117/95 1700 11 |
Maribor, 12. januar 2001 |
|
BILANCA POVRŠIN V MESTNI OBČINI MARIBOR |
|
VRSTA RABE
ZEMLJIŠČ |
RABA ZEMLJIŠČ
- STANJE V PLANU
1998 v ha |
SPREMEMBA RABE
ZEMLJIŠČ V LETU
2000 v ha |
RABA ZEMLJIŠČ V
PLANU v ha |
NAJBOLJŠE KMETIJSKO ZEMLJIŠČE |
4.014,86 |
- 97,92 |
3.916,94 |
DRUGO KMETIJSKO ZEMLJIŠČE |
1.652,36 |
- 34,93 |
1.617,43 |
GOZD |
5.015,76 |
+ 5,35 |
5.021,11 |
STAVBNO ZEMLJIŠČE |
3.708,53 |
+ 127,94 |
3.836,47 |
ZEMLJIŠČE S
POSEBNIMI NARAVNIMI RAZMERAMI |
372,44 |
- 0,44 |
372,00 |
SKUPAJ POVRŠINA V MESTNI OBČINI |
14.763,95 |
|
14.763,95 |
|
SEZNAM SPREMEMB NAMENSKE RABE PROSTORA NA OBMOČJU URBANISTIČNE ZASNOVE
MESTA MARIBOR |
|
LIST PKN-5 |
ZAP.
ŠT. |
PARC. ŠT. in K.O. |
POVRŠINA (ha) |
NAMENSKA RABA |
ŠE 43,
MB 3 |
222 |
10/1 del
Počehova |
2,09 |
stanovanjska gradnja |
ŠE 43
MB 3 |
179 |
345, 343
Počehova |
1,20 |
centralne dejavnosti |
MB 1 |
180 |
433/2, 434/2, 435/1, 437, 438/1, 340, 339, 341/1 del, 336/2,
336/3, 336/4, 336/5, 336/6, 336/7
Studenci |
2,56 |
stanovanjska gradnja |
MB 1 |
181 |
447/3, 469, 467 del, 468, 466, 465, 464, 463, 462 del, 454/1,
454/2, 456/1 del, 456/2, 456/3, 461, 460, 459, 458, 457, 491/1,
1492, 491, 496, 495, 501/1 del, 502 del
Studenci |
5,95 |
proizvodne dejavnosti |
MB 1 |
182 |
667, 663/3, 665/2
Studenci |
0,78 |
stanovanjska gradnja |
MB 1,11 |
183 |
693/1, 692/1, 691/1, 688, 723, 722, 724/1, 724/2, 722, 729,
728,731/1, 732/2, 724/2, 724/3, 729, 725/1, 725/2, 725/3, 725/4,
725/5, 728, 730/2, 730/1, 731/7, 732/1,3,4, 733, 734/1,4,5,
737/1,2
Studenci |
9,50 |
stanovanjska gradnja |
MB 1,2 |
184 |
513/2, 515 del, 516/1 del, 517, 516/2 del, 518/1, 518/2 del, 519
del, 520 del, 521 del, 522 del, 523/1, 523/2
Studenci |
3,91 |
proizvodna dejavnost, |
MB 2 |
34 |
822/1, 827, 826/1, 821
Koroška vrata |
3,21 |
športne površine |
MB 2 |
163 |
205/1, 205/6 del
Krčevina |
0,15 |
infrastrukturni objekt in stanovanjska gradnja |
MB 2 |
185 |
133/7 del, 133/1 del, 126/4, 126/6, 126/20, 126/21, 126/10,
133/4, 133/17, 133/21, 133/26, 133/2, 129/2, 129 del
Krčevina |
1,80 |
stanovanjska gradnja |
MB 2 |
186 |
139/1 del, 136/5, 139/13, 139/12, 139/14, 137/4, 137/1, 139/5,
139/4
Krčevina |
1,32 |
stanovanjska gradnja |
MB 2 |
187 |
148/7, 148/5
Krčevina |
0,13 |
stanovanjska gradnja |
MB 2,3 |
188 |
133/9 del, 133/13, 126/3 del, 126/26, 126/25, 126/26, 126/7,
126/6, 126/17, 126/19, 155, 154/1 del, 179/2 del, 179/1
Krčevina |
0,72 |
stanovanjska gradnja |
MB 2 |
189 |
80/4,5, 88 del, 93 del, 96/1 del, 506/1 del
Krčevina |
2,55 |
centralne dejavnosti |
MB 3,4 |
8 |
86/2 del, 882 del, 86/4, 86/3
Košaki |
1,37 |
centralne dejavnosti |
MB 3 |
190 |
375/7 del, 375/8, 383/37, 383/37, 383/65, 383/66
Košaki |
0,36 |
stanovanjska gradnja |
MB 3 |
191 |
379, 93
Košaki |
0,10 |
stanovanjska gradnja |
MB 3 |
192 |
375/4 del
Košaki |
0,06 |
stanovanjska gradnja |
MB 3 |
193 |
357/2,3,4,5,6,7, 438, 435, 357/8, 9, 10, 11, 356/4 12, 360/14,
15, 16, 17, 441, 360/38, 356/6, 7, 8, 9, 10, 11, 360/14, 15, 16,
17, 360/18, 19, 20, 21, 360/22, 23, 24, 25, 360/26, 27, 28,
29, 360/30, 31, 32, 34, 360/35, 36, 331/2,3,4,5,6
Košaki |
3,04 |
stanovanjska gradnja |
MB 3 |
194 |
353/14, 353/13
Krčevina |
0,22 |
stanovanjska gradnja |
MB 3 |
195 |
8/3, 8/2, 8/1 del
Orešje |
0,30 |
stanovanjska gradnja |
MB 3 |
196 |
20/1 del
Orešje |
0,10 |
stanovanjska gradnja |
MB 3 |
197 |
213/2
Melje |
0,06 |
stanovanjska gradnja |
MB 3 |
198 |
741 del
Melje |
0,38 |
stanovanjska gradnja |
MB 3 |
199 |
417/51
Krčevina |
0,06 |
stanovanjska gradnja |
MB 4, 14 |
200 |
121, 120/9, 120/10, 119, 117/4
Pobrežje |
0,56 |
proizvodna dejavnost |
MB 11 |
201 |
595/2 del, 594/1 del, 592/1 del
Pekre |
1,14 |
stanovanjska gradnja
Nadaljevanje strnjene kompleksne stanovanjske gradnje. |
MB 11 |
202 |
403/1, 402/1, 402/2, 402/3, 401/1, 401/2, 1967/1 del, 1068/1,
1068/2, 1068/3, 1073/1,2,3, 1071, 1072, 1070, 1063, 1064, 899/1,
899/2
Zg. Radvanje |
5,74 |
mešana stanovanjsko
poslovna gradnja |
MB 11 |
203 |
902, 904/1,2
Zg. Radvanje |
0,73 |
stanovanjska gradnja |
MB 11, 12 |
204 |
19/3 del, 19/4
Zg. Radvanje |
0,65 |
športne dejavnosti |
MB 12 |
178 |
28
Zg. Radvanje |
0,36 |
prodajno proizvodni rastlinjak |
MB 12 |
205 |
2078/1,2, 2305, 2051/1, 2050,2049/1
Studenci |
6,17 |
stanovanjska gradnja |
MB 13 |
206 |
2852/2, 2852/1, 2850/2, 2850/3, 2850/4
Pobrežje dejavnosti |
0,80 |
stanovanjske in dopolnilne |
MB 13 |
207 |
1249/1, 1249/8, 1249/10
Tezno |
1,71 |
centralne dejavnosti |
MB 13 |
208 |
1234/4
Tezno |
0,20 |
infrastrukturni objekt |
MB 13, 23 |
209 |
1192, 2498/2, 1196/4, 1197
Tezno |
0,56 |
infrastrukturni objekt |
MB 14 |
159 |
2551/13 del, 2554 del
Pobrežje |
0,02 |
stanovanjska gradnja |
MB 14 |
210 |
2395, 2394,2514, 2512, 2511, 2509/1, 2508, 2507, 2506/1, 2506/2,
2504, 2502/1, 2499/1, 2499/2, 2499/4, 2515/1, 2516/1, 2516/2,
2520/1, 2520/2, 2515/2
Pobrežje |
3,27 |
stanovanjska gradnja |
MB 14 |
211 |
740/2 del, 738/1 del, 737/1 del, 719/1, 709, 702/2, 715, 716,
710/3, 710/1, 714/1, 713/1, 712/1, 711/1, 711/2, 644, 643/3 del,
643/1 del, 645, 642/1, 642/2, 643, 641/1, 641/3, 650, 640/1,
636/1, 639, 629, 628/2, 636/2, 628/1, 624/1, 625, 623 622, 608,
606, 607, 605, 596, 604, 588, 577, 576/2, 2469/1, 2469/2, 2468,
2470, 576/1
Pobrežje |
8,14 |
stanovanjska gradnja in dopolnilne
dejavnosti |
MB 14 |
212 |
478/1, 478/2, 477/1 del, 477/2 del, 477/3 del, 480/1, 482/1,
482/2, 483, 485 del, 486/1, 487/1, 488, 489, 490
Pobrežje
328 del, 329 del, 330/1 del, 330/2 del, 331 del, 332 del, 333/1
del, 334/2 del, 334/1, 336 del, 337 del, 338/1, 338/2, 339, 341,
340, 342/2, 342/3, 343, 345/1, 345/2, 346/2, 346/1 del, 347/1
del, 348 del, 883/2 del, 883/1 del, 883/3 del, 882/1 del, 882/2
del, 882/4 del
Zrkovci |
15,64 |
centralne dejavnosti |
MB 14 |
213 |
1 del, 2, 3, 4, 5 del, 6/1, 6/2, 6/7, 6/8, 6/9, 10 del, 347/2
del, 347/3 del
Zrkovci |
11, 5,67 |
centralne dejavnosti |
MB 14 |
214 |
1254, 1255, 1258, 1257/1, 1260/2, 1260/1, 1259/1, 1261/2,
1260/8, 1260/9, 1261/1, 1266, 1265, 1267, 1271/1 del, 1272/2
del, 1272/3 del, 1274/1 del, 1270, 1280 del, 1281 del
Brezje |
3,30 |
stanovanjska gradnja |
MB 14 |
215 |
1239, 1240, 1241
Brezje |
0,86 |
stanovanjska gradnja |
MB 14 |
216 |
854, 855/1, 852 del, 853/2, 853, 856, 857, 858, 846, 842, 845,
844, 843, 836, 839, 838, 837, 834/1, 834/2, 834/3, 834/4, 832/1,
832/2, 833, 828, 1132 del, 1135 del, 136/1 del, 1137/1 del,
1138/1 del, 1139/1 del, 1140 del, 1140 del, 1147/1, 1148
Brezje |
5,46 |
stanovanjska gradnja |
MB 14 |
217 |
306 del, 1333 del, 318 del, 316 del, 315 del, 314 del, 309 del,
308 del, 1335 del, 1003 del, 1004 del, 1057 del, 1335/2
Brezje |
2,46 |
infrastrukturni objekt |
MB 14 |
218 |
304
Brezje |
0,15 |
stanovanjska gradnja |
MB 14 |
219 |
363, 361/1, 361/2, 361/4, 360, 362, 364, 979, 967, 965, 966,
975,982, 981/1
Brezje |
2,71 |
stanovanjska gradnja |
MB 24 |
220 |
1058 del, 1053/1 del
k.o. Dobrava za živali |
0,24 |
potencialno območje
azila |
|
|
SEZNAM SPREMEMB NAMENSKE RABE PROSTORA NA OBMOČJU IZVEN URBANISTIČNE
ZASNOVE MESTA MARIBOR |
|
LIST PKN |
ZAP.
ŠT. |
K.O. in PARC. ŠT. |
POVRŠINA (ha) |
NAMEN POSEGA |
ŠE 31 |
39 |
Morski jarek |
0,16 |
pomožni objekt za potrebe kmetovanja |
ŠE 31 |
164 |
938/1
Morski jarek
811/2 |
0,04 |
za gradnjo počitniške hiše in za izvajanje dopolnilne dejavnosti
na kmetiji |
KO 49 |
165 |
Srednje
177/3, 182, 183/1,2 obe del 185/2 del |
velikost novih
stavbnih zemljišč v gruči
0,46 |
za gradnjo počitniške hiše v gruči |
KO 50 |
43 |
Šober
270/2 |
0,18 |
stanovanjska gradnja |
ŠE 41 |
74 |
Kamnica
431/2, 431/3 |
0,04 |
legalizacija kleti za gospodarski objekt |
ŠE 42 |
149 |
Rošpoh
400/1 do 400/15, 404/1 do 404/17, 404/19, 384/5, 384/2 del,
405/1,2,3,4,5, 405/7,8,9, 405/13 do 405/20 |
6,00 |
Območje za
stanovanjsko in
počitniško gradnjo
Rošpoh |
ŠE 42 |
150 |
Rošpoh
141/4, 141/36, 141/35 del, 141/20, 141/30 del |
0,78 |
Območje počitniških hiš |
ŠE 42 |
98A |
Počehova
223, 210/1 del, 235/1, 242/3 |
velikost novih
stavbnih zemljišč v gruči
0,44 |
gradnja stanovanjskih hiš v
gruči |
ŠE 44 |
67 |
Pekel
143/2,106/2, 146/15, 146/14, 103/5,6, 99/2,3, 100/10,11, 91/1,
91/7,10 del, 92/2 del 107/1 del, 106/1,143/1 |
velikost novih
stavbnih zemljišč v gruči 1,60 |
stanovanjska gradnja v gruči |
RU 10 |
168 |
Srednje
51/2 |
0,20 |
za gradnjo
stanovanjske hiše |
MB 1 |
20 |
Kamnica
77/1 |
0,44 |
blokovna gradnja |
MB 1 |
44 |
Bresternica
548/14 |
0,10 |
stanovanjska gradnja |
MB 1 |
58 |
Bresternica
1330/1, 1099, 1123, 1331/1 del 1326 del, 1323/3 del, 1327/1,
1101/2 del, 1097 del, 1123 del |
velikost novih stavbnih zemljišč v gruči
0,71 |
stanovanjska gradnja v gruči |
MB 1 |
153 |
Bresternica
142/2 |
I. 0,06 |
stanovanjska gradnja |
MB 1 |
170 |
Bresternica
331/44 del |
0,06 |
za pomožni objekt za potrebe kmetovanja oz. za dopolnilno
dejavnost na kmetiji |
MB 2 |
18 |
Krčevina
2/29 |
0,16 |
stanovanjska gradnja |
MB 4 |
31 |
Orešje
182/1 del, 185 del |
0,04 |
gospodarski objekt za dopolnilno |
MB 4 |
36 |
Košaki
240/2 del, 240/3 del, 303, 295/3 del, 240/4 del, 300 del, 299/3
del, 297 del, 284, 289, 288 del, 286 del, 266/2,3,7 vse tri del |
velikost novih stavbnih zemljišč v gruči
1,58 |
gospodarski objekt v gruči |
MB 4 |
87 |
Malečnik
7/1, 4/1, 4/2 del, 5/1,2, 6/1, 7/1, 8/3, 10/1 del, 11 |
velikost novih
stavbnih zemljišč v gruči
3,34 |
stanovanjska gradnja v gruči |
MB 4 |
100 |
Vodole
186/2, 182/2,181/1, 186/1,2, 47/2,3,4 del, 186/3, 48, 44/1,
348/3 |
velikost novih stavbnih zemljišč v gruči |
stanovanjska gradnja v gruči |
MB 4 |
172 |
Orešje
223/2, 175/4 |
III.
0,08 |
za gradnjo
stanovanjske hiše na kmetiji |
MB 5 |
63 |
Malečnik 113 del |
0,12 |
stanovanjska gradnja |
MB 5 |
69 |
Hrenca
33/4 |
0,06 |
legalizacija stanovanjske gradnje |
MB 6 |
32 |
Ruperče
171/3, 159/1, 110, 159/2, 112 del, 113 del, 160 del, 177 del,
174 del |
velikost novih
stavbnih zemljišč v gruči 1,49 |
stanovanjska gradnja v gruči |
MB 6 |
33 |
Ruperče
102/3,102/6, 47/14, 53/1 del 48/2,3,4,8, 48/11 |
velikost novih
stavbnih zemljišč v gruči
0,52 |
stanovanjska gradnja v gruči |
MB 6 |
76 |
Ruperče
722 del |
0,32 |
gradnja objekta za kmetijsko proizvodnjo |
MB 6 |
157 |
Ruperče
126,139 del, 140/1,3 del |
velikost novih
stavbnih zemljišč v gruči
0,40 |
stanovanjska gradnja v gruči |
MB 6, 16 |
177 |
Ruperče
179/6,7, 179/2 |
velikost novih
stavbnih zemljišč v gruči 0,57 |
za gradnjo
stanovanjske hiše v gruči |
RU 20 |
99 |
Laznica
221 |
0,20 |
stanovanjska gradnja |
RU 20 |
142 |
Hrastje
687 |
0,99 |
Širitev naselja Pekre za rabo zemljišča, del skladno s strokovno
podlago za naselji Limbuš, Pekre |
RU 20 |
162 |
Hrastje
MB11 59/2 del, 59/6, 61/2 del |
II.
1,20 |
širitev zaselka za stanovanjsko gradnjo |
MB 11 |
83 |
Pekre
105/2, 105/1, 104/8, 104/1, 104/3, 104/4 |
0,98 |
objekti za potrebe kmetijske proizvodnje - skladišče,
hladilnica, sušilnica in predelava sadja |
MB 11 |
89 |
Limbuš
501/3, 501/24,28 501/28, 524 |
0,47 |
Širitev naselja Pekre za rabo zemljišča, skladno s strokovno
podlago za naselji Limbuš, Pekre |
MB 11 |
96 |
Pekre
104/2, 104/6, 82 |
0,33 |
Širitev naselja Pekre za rabo zemljišča, skladno s strokovno
podlago za naselji Limbuš, Pekre |
MB 11 |
143 |
Limbuš
469/3, 472/1, 479/1,2, 480, 483, 487, 488, 981/1 vse del |
0,65 |
Širitev naselja Limbuš za rabo zemljišča, skladno s strokovno
podlago za naselji Limbuš, Pekre
|
MB 11 |
144 |
Limbuš |
|
Širitev naselja Pekre za rabo zemljišča, skladno s strokovno
podlago za naselji Limbuš, Pekre |
MB 11 |
145 |
Pekre
75/2 del,79/1 del, 80/1 81/1 del, 84/1,3, 639/2 del |
1,08 |
Širitev naselja Pekre za rabo zemljišča, del, skladno s
strokovno podlago za naselji Limbuš, Pekre |
MB 11 |
146 |
Pekre
65/1,4, 68, 70, 71/1, 72/1, 74/1 del, 132, 133, 135 del, 136
del, 137/3, 138, 139/1 del, 637/3 del |
1,92 |
Širitev naselja Pekre za rabo zemljišča, skladno s strokovno
podlago za naselji Limbuš, Pekre |
MB 11 |
147 |
Pekre
443/2,4, 444/1,2,3, 445, 657/3 |
4,31 |
Širitev naselja Pekre za rabo zemljišča, skladno s strokovno
podlago za naselji Limbuš, Pekre |
MB 11 |
161 |
Pekre
del 476/2 |
0,10 |
objekt za potrebe bivanja in kmetijske proizvodnje |
MB 15 |
1 |
Trčova
118/3, 85/1 del, 85/2,,5,6 80, 81, 92/10 |
velikost novih
stavbnih zemljišč v gruči 1,57 |
stanovanjska gradnja v gruči |
MB 15 |
52 |
Trčova
455/3, 455/4, 711 |
velikost novih stavbnih zemljišč v gruči 0,32 |
stanovanjska gradnja v gruči |
MB 15 |
176 |
Trčova
370/1 del |
0,10 |
legalizacija stanovanjske hiše |
MB 16 |
55 |
Metava
417/1 |
0,10 |
stanovanjska gradnja |
MB 22 |
28 |
Razvanje
369/5 del |
0,03 |
gradnja zidane kleti za skladišče medu in sadja ter postavitev
čebelnjaka nad njo za potrebe čebelarstva |
MB 25 |
115 |
Dogoše
2339/2, 2340/1,4, 2342/2,3 |
0,46 |
dovozna cesta k čistilni napravi, po lokacijskem načrtu za
čistilno napravo v Mariboru (MUV
19/99) |
|
URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR - SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 2000 |
|
SEZNAM IZDELANIH STROKOVNIH PODLAG |
|
• EVIDENCE, ORODJA, ANALIZE; julij 1995 |
• KVALITETA BIVALNEGA OKOLJA V STANOVANJSKIH OBMOČJIH V MARIBORU;
februar 1995 |
• CILJI URBANISTIČNEGA UREJANJA; marec 1996 |
• MESTO IN REGIJA; julij 1996 |
• DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI MESTA; junij 1996 |
• OBMESTJE; junij 1996 |
• ANALIZA FIZIČNIH STRUKTUR; marec 1996 |
• KVALITETA BIVALNEGA OKOLJA V STANOVANJSKIH OBMOČJIH; junij 1996 |
• OPREDELITEV KVALITETNIH OBMOČIJ; marec 1996 |
• DEGRADIRANE POVRŠINE, PROSTE POVRŠINE; julij 1996 |
• OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI; julij 1996 |
• JAVNE POVRŠINE; junij 1996 |
• MESTNE VPADNICE; maj 1996 |
• ROB MESTA; julij 1996 |
• ZELENI SISTEM MESTA; julij 1996 |
• VREDNOTENJE BIOTOPOV; avgust 1996 |
• PROMET; julij1996 |
• MIRUJOČI PROMET MESTNEGA SREDIŠČA; julij 1996 |
• KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA, OMREŽJE ZVEZ; junij 1996 |
• VIDNA ZAZNAVA MESTA; marec 1996 |
• IZBOR STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA URBANO RABO; julij 1996 |
• PROSTORSKO PLANSKE ENOTE; junij 1996 |
• POVZETEK ANALITIČNIH SPOZNANJ; avgust 1996 |
• POTENCIALNA VREDNOST STAVBNIH ZEMLJIŠČ; oktober 1996 |
• STROKOVNE OSNOVE; april 1997 |
• DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI NASELIJ; februar 1998 |
• FUNKCIJE, OMREŽJE IN VPLIVNA OBMOČJA CENTRALNIH NASELIJ; februar 1998 |
• PROMETNA OMREŽJA; februar 1998 |
• KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA, OMREŽJE ZVEZ; februar 1998 |
• KRAJINSKA ANALIZA OBMESTJA; februar 1998 |
• ANKETNE INFORMACIJE O STANJU V NASELJIH IN NJIHOVIH POTREBAH; februar
1998 |
• DEJAVNOSTI MESTA V OBMESTJU; februar 1998 |
• NASELJA V MESTNI OBČINI MARIBOR - POVZETEK STROKOVNIH PODLAG; julij
1999 |
• USTROJ MESTA, zvezek 1; april 1998 |
• OMREŽJA, zvezek 2; april 1998 |
• NAČINI UREJANJA, zvezek 3; april 1998 |
• Prostorsko planske enote, zvezek 4; april 1998 |
• URBANISTIČNE USMERITVE ZA PROSTORSKO PLANSKE ENOTE; avgust 1998 |