Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 in
57/12) in na podlagi 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 13.
redni seji dne 7. 9. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja PA 28 –
širitev Trnava (Rožič) |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja
urejanja PA 28 – širitev Trnava (Rožič) v nadaljevanju OPPN, ki ga je
izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 30/15 in so sestavni del
tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s
prostorskimi sestavinami Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list
RS, št. 16/08, 46/11, 8/15). |
Pravna
podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju
ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11 in
57/12). |
|
2. člen |
OPPN
vsebuje naslednje sestavine: |
I.
TEKSTUALNI DEL |
II.
SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA |
III.
PRILOGE |
IV.
GRAFIČNE PRILOGE |
|
II.
UREDITVENO OBMOČJE OPPN |
|
3. člen |
Meja
območja urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta meji na južni
in zahodni in severni strani s kmetijskimi površinami. Na vzhodni strani
meji z obstoječo cesto. |
Velikost
območja OPPN znaša 3805,00 m². |
Izven
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka izvedba
priključitve območja na občinsko cesto JP992431 (Trnava–Šentrupert),
parc. št. 868/5 k.o. Trnava, izvedba priključka iz javnega vodovoda iz
parcele 868/5 k.o. Trnava. Izvedba elektro priključka poteka preko
parcel št. 2/1, 3/1 in 10/1 k.o. Trnava. Priključek na kabelski
razdelilni sistem bo potekal iz parcele št. 868/5 k.o. Trnava. |
|
III.
MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
4. člen |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti: |
–
stanovanjska dejavnost |
–
storitvena dejavnost. |
|
5. člen |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del: |
– gradnja
novega objekta |
– redna
investicijska in vzdrževalna dela |
–
spremembe namembnosti in sprememba rabe |
–
rekonstrukcija objektov |
– rušitve
in nadomestne gradnje |
– dozidave
in nadzidave. |
|
6. člen |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen: |
– stanovanjski objekti (enostanovanjski in dvostanovanjski) |
– gradbeno
inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura) |
– gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov |
– zelene
površine. |
|
7. člen |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novega
objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija
arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in
je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji. |
Stanovanjski objekt |
– lega
objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v
smeri sever – jug in vzhod – zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono
preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in
upravljavcev prometnega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je
lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s
soglasjem lastnika sosednjega zemljišča; |
– horizontalni gabariti: pri projektiranju objektov se mora ohranjat
min. razmerje med stranicami 1:1,2 do 1:1,6 pod pogojem, da se ne
presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je
zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest.
Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na
osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno
oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3
osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov; |
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K + P + M, pri čemer se
šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,0 m, da je klet v celoti
vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,20 m; |
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna; |
– kota
pritličja: kota pritličja je največ 50 cm nad koto višje ležečega
urejenega terena ob stavbi; |
– kolenčni
zid: do 1,20 m; |
– streha:
v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine 30º–45º z
minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče barve,
možno je tudi drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s
prevladajočimi elementi naselja; |
– fasada:
finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih
barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna
kombinacija več barv; |
– oblikovanje odprtin: svobodno; |
– osvetlitev mansarde: strešna okna, frčade ali zidane frčade moderne
oblike; |
– zunanja
ureditev gradbene parcele: dovozni priključki do enodružinskih
stanovanjskih hiš bodo izvedeni iz kategorizirane občinske ceste.
Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo.
Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. |
|
8. člen |
Enostavni
objekti: |
Znotraj
zemljiške parcele je v ureditvenem območju možna gradnja enostavnih in
nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko
kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti
usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in
kovinske konstrukcije. |
Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,80 m so lahko
postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na
sosednja zemljišče razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna
cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem
prometu. |
|
9. člen |
Infrastrukturni objekti: |
Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in
naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo,
postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija,
svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij. Oblikovanje
infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno
drugače. Manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali
tlakujejo. |
|
10. člen |
Gradbena
parcela: |
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma
gradbenih parcel v OPPN je določena z že odmerjenimi gradbenimi
parcelami. Velikost gradbenih parcel: |
– na parceli št. 22 k.o. Trnava je
velikosti 420 m2 |
– na parceli št. 2/1 k.o. Trnava je
velikosti 897 m2 |
– na parceli št. 2/2 k.o. Trnava je
velikosti 898 m2 |
– na parceli št. 3/5 k.o. Trnava je
velikosti 730 m2 |
– na
parceli št. 3/7 k.o. Trnava je velikosti 732 m2. |
V
grafičnem delu OPPN so v ureditvenem območju objekti locirani na sedanje
lastniško stanje parc. št. 22, 2/1, 2/2, 3/5 in 3/7 k.o. Trnava. |
Dovoljen
odmik zidu stanovanjskih in pomožnih objektov od sosednjih parcelnih mej
je 4,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega
zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so
izpolnjene požarno varnostne zahteve. Medsebojni odmik objektov je
minimalno 8,00 m, za manj je potrebno soglasje sosedov. Gradbena parcela
je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in
pomožne objekte, nepozidane površine je 60 %. |
|
IV. POGOJI
ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA |
|
11. člen |
Dovozi in
dostopi ter parkiranje: |
Območje
OPPN za območje urejanja PA28 – širitev Trnava (Rožič) se prometno
navezuje na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP992430
(odsek 992431 Trnava–Šentrupert). Potrebno je upoštevati, da se lahko v
prihodnjem razvoju tudi rekonstruira oziroma razširi na širino 6 m. |
Širina
priključka znaša 3,00 m–5,00 m. Priključevanje mora biti varno in
pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju
preglednosti ali pregledni bermi ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali
visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli
drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa oziroma
posestne meje morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmaknjene
minimalno 1 meter in ne smejo biti višje 1,80 m. Ograje ne smejo
zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja
drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana
preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške
parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se
prepreči vzratno vključevanje na cesto. Preko parcel 10/1 in 3/1 k.o.
Trnava se predvidi možen dostop na kmetijska zemljišča. |
|
12. člen |
Vodovod: |
Iz smernic
JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba novih in obstoječih objektov
z vodo na obravnavanem območju možna preko izgrajenega javnega vodovoda
v izvedbi AC Ø 150 mm, ki poteka severnozahodno od obravnavanih parcel. |
V primeru,
ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek
opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja
nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih
nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno
vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je
obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Minimalni odmik novih
objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m. Predviden objekt se navezuje
na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju. |
|
13. člen |
Kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda: |
Fekalna
kanalizacija: |
Na podlagi
smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je na obravnavanem območju
predvidenega OPPN zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se
zaključuje s centralno čistilno napravo. Fekalne vode je potrebno
odvajati v javno kanalizacijo skladno Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) ter Pravilnikom o tehnični
izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07,
16/08). |
Meteorna
kanalizacija: |
Na podlagi
smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni
zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov
in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalniku meteornih vod, višek teh
vod pa lahko ponikajo v podtalje skladno z pridobljenim geološkim
mnenjem, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilca olj
in maščob. |
|
14. člen |
Električno
omrežje: |
Na podlagi
smernic Elektro Celje d.d. je energija za napajanje predvidenih objektov
v območju OPPN na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP
Trnava Rožič s tem, da je potrebno pred priključitvijo dograditi oziroma
preurediti nizkonapetostne zbiralnice v TP. Za priključitev predvidenih
objektov od TP do predvidenega območja OPPN že poteka NN podzemni vod,
ki pa še ni fizično priključen v TP. Predmetni vod poteka do dveh
prostostoječih priključno merilnih omaric R lociranih ob robu parc.
št. 2/1 in 2/2 k.o. Travna, v katere se bodo vgradila merilna mesta za
predmetne objekte v območjih OPPN Trnava (Rožič) in OPPN Trnava (Rakun). |
Ob robu
parc. št. 10/2 k.o. Trnava potekajo SN in NN obstoječi podzemni
elektroenergetski vodi, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni
faktor. |
Pri
nadaljnjem načrtovanju objektov in zunanje ureditve v območju OPPN je
potrebno isto načrtovati tako, da bodo objekti oziroma elementi zunanje
ureditve odmaknjeni od SN in NN elektroenergetskih vodov minimalno 1,00
m od skrajnega vodnika SN in NN voda. |
Pri
križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno elektro kable dodatno
zaščititi. |
|
15. člen |
Telefonsko
omrežje, kabelski razdelilni sistem: |
Na
obravnavanih območjih ni TK omrežja. Za priključitev na javno TK omrežje
je potrebno zgraditi TK priključek, trasa in mesto priključitve na javno
TK omrežje se določi s strani Telekom Slovenija in mora biti usklajena z
ostalimi komunalnimi vodi. |
Cevna KK
KKS je umeščena v prostor izven območja predvidenih gradbenih posegov.
Pri načrtovanju gradbenih posegov se upošteva, da je priključitev
predvidenega objekta na že zgrajeno omrežje KKS možna z izgradnjo nove
(dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC ø110 mm. |
|
16. člen |
Plinovodno
omrežje: |
Na
obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje
objekta bo možno vršiti preko vkopane plinske cisterne na parceli
stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko
lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije. |
17. člen |
Odpadki: |
Za
stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to
je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za
mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe
odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je
zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki
odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom,
veljavnim na območju Občine Braslovče. |
|
V. REŠITVE
IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO
NARAVNIH DOBRIN |
|
18. člen |
Varstvo
pred hrupom: |
Raven
hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in
namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom
Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS,
št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim
posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa.
V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede
protihrupna zaščita. |
|
19. člen |
Varstvo
zraka: |
Snovi, ki
se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z
Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni
list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz
malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07). |
Dimnovodne
naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in
trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene
emisije določene v navedeni uredbi. |
|
20. člen |
Varstvo
voda in urejanje voda: |
Pri
načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MOP, Direkcije RS
za vode, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje. V
študiji »Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini,
Hidravlične analize, Karte poplavne nevarnosti in karte razredov
poplavne nevarnosti – obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica)«,
št. projekta 33/08, št. načrta 873-FR/08-3, april 2011, ki ga je izdelal
Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 100 Ljubljana, je ugotovljeno, da
del predmetnega območja OPPN parcela št. 22 k.o. Trnava spada v razred
majhne nevarnosti, preostali del OPPN, kjer je predvidena gradnja
stanovanjskih hiš parc. št. 2/1, 2/2, 3/5 in 3/7 vse k.o. Trnava pa v
razred preostale nevarnosti. |
Pri
nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2. |
Koto
terena na območju OPPN (parkirišča, ceste, manipulativne površine,
zelenice …) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto
pritličja stanovanjskega objekta pa je dopustno dvigniti nad poplavno
varno koto visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom. |
Umestitev
objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela
negativnega vpliva na vodni režim. Ob upoštevanju teh pogojev, se
poplavna varnost širšega območja in okolice predvidene gradnje ne bo
poslabšala in bo gradnja skladna z Uredbo mogoča. |
Odvajanje
in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z
Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Uredbo o emisiji in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) ali Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Uradni list RS,
št. 45/07, 63/09, 105/10 in 98/15). Na obravnavanem območju predvidenega
OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z
čistilno napravo. Predvideni objekti se priključijo na javno fekalno
kanalizacijo. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin
je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1,
Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 –
ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) in sicer na tak način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo
(zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
Pridobljeno geološko mnenje izkazuje da je višek meteornih vod iz
zadrževalnika možno zaradi geološke sestave tal ponikniti. |
Po
evidencah MKO, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju
vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni
predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov. |
Vsi posegi
v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali
stanje voda, lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v
sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za
vode. |
|
21. člen |
Ohranjanje
narave: |
Na območju
obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij,
naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot
to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v
nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba
izvesti. |
|
22. člen |
Varstvo
kulturne dediščine: |
Območje,
predvideno za pozidavo z individualnimi stanovanjskimi hišami s prometno
in komunalno infrastrukturo se nahaja izven evidentiranih in zavarovanih
območij nepremične kulturne dediščine. |
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na
tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na
kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine
naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice
objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih
umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo. |
Površine
znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih
v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja
arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. |
Investitor
mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za
varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
VI. UKREPI
ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
23. člen |
Potres |
Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno
gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega
prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne
ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO,
Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150
g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
Vsi posegi
v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani
in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega-geotehničinega
poročilo. |
V nobenem
primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po
terenu. |
Požar |
Za
zagotovitev požarne varnosti je potrebno zgraditi hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti
požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se
izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru
eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega
materiala. |
V primeru
požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta. |
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni objekti in požarno zahtevni objekti so določeni v
predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
Zaščitni
ukrepi |
Glede na
odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS,
št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih
zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. |
V študiji
»Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidravlične
analize, Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti
– obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica)«, št. projekta 33/08,
št. načrta 873-FR/08-3, april 2011, ki ga je izdelal Inženiring za vode,
Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, je ugotovljeno, da večji del
predmetnega območja spada v razred preostale poplavne nevarnosti ter
manjši del v razred majhne nevarnosti. |
Pri
nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2. |
Koto
terena na območju OPPN (parkirišča, ceste, manipulativne površine,
zelenice …) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto
pritličja stanovanjskega objekta pa je dopustno dvigniti nad poplavno
varno koto visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom. |
Umestitev
objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela
negativnega vpliva na vodni režim. Ob upoštevanju teh pogojev, se
poplavna varnost širšega območja in okolice predvidene gradnje ne bo
poslabšala, območje predvidenega objekta bo izven razredov nevarnosti in
bo gradnja skladna z Uredbo mogoča. |
Vsi posegi
v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni
skladno z izdelanimi geološko-geomehanskim poročilom. |
|
24. člen |
Način
ravnanja s plodno zemljo: |
Ob izkopu
gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na
primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic. |
|
VII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
25. člen |
Ureditveno
območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je
zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne
poslabšujejo razmere na celotnem območju. |
|
VIII.
OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN |
|
26. člen |
Pri
izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan
zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje,
racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti
varen promet. |
Pri
urejanju okolice in javnih površin mora investitor: |
– ob
izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati; |
– po
končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in
urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi
sosednjemu zemljišču; |
– pred
pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce
objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so
tangirani pri predmetni gradnji. |
|
IX.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
|
27. člen |
Na območju
urejanja so dovoljene naslednje tolerance: |
– za lego
objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele
z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se
upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih
parcel in javnih cest, da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda
od sosednjega objekta, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa; |
– za
horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali
manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah ± 2,00
m, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene
parcele; |
– za koto
pritličja so tolerance ± 50 cm; kota manipulativnih površin se prilagaja
vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %; |
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na
gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti
in varnost prometa; |
– pri
prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje
potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to
pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša
investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo
vsebinskega koncepta OPPN. |
|
X. KONČNE
DOLOČBE |
|
28. člen |
OPPN je
stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in
Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor. |
|
29. člen |
Nadzor nad
izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni
nadzornik v občini. |
|
30. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 35050-7/2015-10 |
Braslovče, dne 7. septembra 2016 |
|
Župan |
Občine Braslovče |
Branimir Strojanšek l.r. |
|