Na podlagi 9. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 44/97), VI. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84, 33/89 ter Ur. list RS, št. 24/92 - odločba US) v povezavi z 218. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03-popr.) in 18. člena Statuta Občine Vodice (Uradni list RS, št. 49/95, 27/96, 31/98, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/98 , 15/04, 6/05 in odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-250/98), je Občinski svet Občine Vodice na svoji 20. redni seji 28.9.2005 sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja, na katerih se v občini Vodice plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju> nadomestilo), merila za določanje višine nadomestila ter merila za oprostitev plačila nadomestila.

2. člen

Zavezanec do plačila nadomestila po tem odloku je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).

II. OBMOČJE ZAJEMANJA NADOMESTILA

3. člen

Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine Vodice pod enakimi pogoji.

Območja so vrisana na grafičnih listih (TTN in PKN karte v merilu 1 > 5000) veljavnih prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana Občine Vodice in so na vpogled na Občinskem uradu Občine Vodice.

III.  KRITERIJI ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

4. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila>

- opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,

- namembnost in lega stavbnega zemljišča,

- pogoji za oprostitev plačevanja nadomestila.

5. člen

Glede na komunalno opremljenost stavbnih zemljišč se posamezno stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjim številom točk>

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod, plinovod, elektriko in daljinsko ogrevanje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

Pri telekomunikacijskem omrežju se ne upošteva možnost priključka, ampak dejanska priključenost objekta na to omrežje.

Glede na komunalno opremljenost stavbnih zemljišč se posamezno stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjim številom točk:

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod, plinovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

Pri telekomunikacijskem omrežju se ne upošteva možnost priključka, ampak dejanska priključenost objekta na to omrežje.

6. člen

Po namembnosti se stavbna zemljišča na območjih iz 3. člena tega odloka razvrstijo v skupine za>

A1) STANOVANJSKI NAMEN>

stanovanja v blokih, družinske hiše, samski domovi, dijaški domovi, domovi za starejše občane, družinske in kmečke hiše z apartmaji in tujskimi sobami, za katere ni potrebna sprememba namembnosti stavbe.

A2) POČITNIŠKI NAMEN>

počitniške hiše, počitniška stanovanja in počitniški apartmaji, stanovanjske hiše in stanovanja za začasno prebivanje oziroma za objekte, za katere je bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

B) DRUŽBENE  DEJAVNOSTI>

ustanove, ki opravljajo pridobitno dejavnost s področja zdravstva, izobraževanja, kulture, umetnosti in druge socialne storitve, varnosti, civilne zaščite, politične organizacije, kulturna, športna in druga društva, ki opravljajo pridobitne dejavnosti, osebne storitve in storitve v gospodinjstvih itd.

C) JAVNE SLUŽBE IN STORITVE>

ustanove, ki opravljajo pridobitne dejavnosti s področja upravljanja, potniškega prometa (cestni, zračni), zasebne pridobitne dejavnosti s področja komunale, energetike, PTT storitev (npr. paketna dostava, hitra pošta ipd.), telekomunikacij (npr. IP telefonija, kabelsko omrežje ipd.).

D) PRIDOBITNE  DEJAVNOSTI>

industrija, ribištvo, gradbeništvo, transportna in skladiščna dejavnost, proizvodna obrt, prevozništvo, urejanje naselij in prostora, elektrogospodarstvo, prekladalne storitve, raziskovalna dejavnost, obrtne storitve, servisne dejavnosti, prodaja, vzdrževanje in popravila motornih vozil,  posredništvo in trgovina na debelo, trgovina na drobno, storitve potovalnih in turističnih organizacij, projektiranje in tehnične storitve, obratovanje športnih objektov, dejavnost smučarskih centrov (tek na smučeh, drsanje itd)č rekreacijski centri, trim steze, fitnes klubi in druge športne in rekreacijske dejavnosti, s katerimi se opravljajo pridobitne dejavnosti, ter zemljišča, ki jih športna društva uporabljajo za pridobitev dejavnosti. Pod dejavnost ribištva, obratovanja športnih objektov in drugih športnih in rekreacijskih dejavnosti ne spadajo njihove zunanje poslovne površine. Te se razvrščajo v skupino B).

E) GOSTINSKE DEJAVNOSTI>

dejavnost hotelov, motelov, gostiln, penzionov, počitniških domov in druge namestitvene zmogljivosti za krajši čas (oddajanje sob, apartmajski objekti, počitniška stanovanja pravnih oseb), planinski in drugi domovi, storitve prehrane, točenje pijač in napitkov, menz, priprava in dostava hrane in ostale gostinske dejavnosti.

F) POSLOVNE DEJAVNOSTI>

finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, zunanja trgovina, agencije, zavarovalnice, poslovne storitve, prirejanje iger na srečo, bančništvo, menjalnice, poslovna združenja, zasebne zdravstvene ustanove, trgovina na drobno z motornimi gorivi  itd.

7. člen

Glede na namembnost stavbnega zemljišča ter stavbe oziroma drugega objekta, ki na njem stoji, se za posamezno stavbno zemljišče v skladu s 6. členom tega odloka določi naslednje število točk>

8. člen

Nepokrita skladišča, delavnice na prostem, parkirišča, garažni prostori in drugi objekti, ki služijo za opravljanje dejavnosti, in spremljajoči objekti so po tem odlou poslovne površine in se točkujejo v skladu s 5. in 7. členom tega odloka tako, da se jih glede na namembnost uporabe razvršča po 6. členu tega odloka, z izjemo garažnih prostorov, ki služijo individualni rabi in se jih razvrsti v SKUPINO A1 (stanovanjska dejavnost).

9. člen

Za nepokrita skladišča, delavnice na prostem, parkirišča in druge objekte, ki služijo za opravljanje dejavnosti, se od izračunanega števila točk odšteje 50% točk.

IV.  DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA

10. člen

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Šteje se, da so kot zazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je že zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami zakona o graditvi objektov določene kot gradbene parcele.

Če zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena zakona o graditvi objektov ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.

Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če preostali del takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjuje tudi pogoje  za določitev gradbenih parcel po veljavnih občinskih odlokih o prostorsko ureditvenih pogojih.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva>

1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore), ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona, ter tlorisna površina prosto stoječih garaž.

2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, s pripadajočo gradbeno parcelo.

Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi>

-  površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,

-  površine, namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,

-  površine, namenjene delavnicam na prostem,

-  odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti,

-  kamnolomi in peskokopi,

- javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti> gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine,

-  ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Za zazidano stavbno zemljišče se šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5. Preostali del površine takšne zemljiške parcele se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Ne glede na prejšnji odstavek se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z Odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z Odločbo o določitvi gradbene parcele določen kot gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.

Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5,

Šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo če preostali del takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjuje tudi pogoje za določitev gradbenih parcel po veljavnih občinskih odlokih o prostorskoureditvenih pogojih.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1. pri stanovanjskih prostorih neto tlorisna površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore), ki se izračuna po standardu SIST ISO 9836, ter neto tlorisna površina prostostoječih garaž;

2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, s pripadajočo gradbeno parcelo.

Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:

- površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,

- površine, namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,

- površine, namenjene delavnicam na prostem,

- odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti,

- kamnolomi in peskokopi,

- javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine,

- ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

11. člen

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne strukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.

Šteje se, da so za zemljiške parcele nezazidanih stavbnih zemljišč zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, če ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin>

1. če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija in se namenijo za gradnjo.

2. če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se izkoriščanje še ni začelo.

3. če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija in se vzpostavi prejšnje stanje oziroma se uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, čeprav takšna sanacija še ni izvedena.

12. člen

Višina nadomestila za stanovanjske in poslovne prostore se določi tako, da se skupno število točk iz 5. 6. in 7. člena odloka pomnoži s površino (v m2)  za zazidano stavbno zemljišče in z vrednostjo točke za izračun nadomestila iz 17. člena tega odloka.

Višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 5. 6. in 7 člena odloka pomnoži z površino (v m2)  za nezazidano stavbno zemljišče z vrednostjo točke za izračun nadomestila iz 17. člena tega odloka in s faktorjem odmere nadomestila za nezazidana zemljišča.

Faktor odmere nadomestila za nezazidana zemljišča po tem odloku se na predlog župana določi do konca leta s sklepom Občinskega sveta občine Vodice.

Do sprejetja faktorja v skladu s tem členom se za odmero nadomestila uporablja faktor 0,1.

Višina nadomestila za stanovanjske in poslovne prostore se določi tako, da se skupno število točk iz 5. 6. in 7. člena Odloka pomnoži s površino (v m2) za zazidano stavbno zemljišče in z vrednostjo točke za izračun nadomestila iz 17. člena tega Odloka.

Višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 5. 6. in 7. člena Odloka pomnoži s površino (v m2) za nezazidano stavbno zemljišče z vrednostjo točke za izračun nadomestila iz 17. člena tega Odloka in s faktorjem odmere nadomestila za nezazidana zemljišča.

Faktor odmere nadomestila za nezazidana zemljišča po tem Odloku se na predlog župana določi do konca leta s sklepom Občinskega sveta Občine Vodice.

Do sprejetja faktorja v skladu s tem členom se za odmero nadomestila uporablja faktor 0,1.

13. člen

V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa po določbah zakona o graditvi objektov.

Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo. Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.

V. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA

14. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe teritorialne obrambe Republike Slovenije, za objekte drugih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu določeno drugače, za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in za kmetijske objekte.

Nadomestilo se ne plačuje za objekte in zemljišča v lasti Občine Vodice, ki so namenjeni za opravljanje dejavnosti občinske uprave, ter javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti, katerih ustanovitelj je Občina Vodice.

Občina ne plačuje nadomestila za občinske javne površine.

Nadomestila so oproščene vse neprofitne organizacije>

- katerih ustanovitelj je Občina Vodice,

- ki v občini Vodice zagotavljajo gospodarsko javno službo,

- ki se izključno financirajo iz proračuna občine Vodice.

Plačila nadomestila so oproščene vse vozne in parkirne površine javnega značaja, razen površin, ki so funkcionalno povezane s poslovno dejavnostjo.

Nadomestilo se ne plačuje za nezazidana stavbna zemljišča na območjih, kjer so z občinskim odlokom sprejeti začasni ukrepi za zavarovanje prostora.

Nadomestilo se ne plačuje za kmetijske objekte. Lastniki in uporabniki tovrstnih objektov morajo občini predložiti ustrezna dokazila, iz katerih je razvidno, da imajo status kmeta po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih.

Nadomestilo se ne plačuje za nezazidana zemljišča, ki ne izpolnjujejo pogojev za določitev gradbenih parcel po veljavnih občinskih odlokih o prostorsko ureditvenih pogojih.

Nadomestilo se ne plačuje za objekte, ki so razglašeni za kulturni spomenik nacionalnega pomena.

Nadomestilo se odmeri v višini 50% za objekte, ki so razglašeni za kulturni spomenik občinskega  pomena.

Zavezanci, ki so v preteklem letu vložili sredstva v obnovo objektov, so lahko za določeno obdobje oproščeni plačila nadomestila, in sicer>

- za vložena sredstva v višini do 25 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje enega leta,

- za vložena sredstva v višini nad 25 % do 50 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje dveh let,

- za vložena sredstva v višini nad 50 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje treh let.

Zahteva za oprostitev nadomestila se obravnava na podlagi predloženih dokazil (ocenitev objekta pred obnovo in dokazila

o vloženih sredstvih) in zahtevka zavezanca.

Zavezanec mora vložiti zahtevek za oprostitev skupaj z dokazili do 31.1. za tekoče leto.

15. člen

Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko Občinski svet Občine Vodice  zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v naslednjih primerih >

-  če zavezanec prejema socialno pomoč,

-  zaradi prizadetosti z elementarnimi nesrečami vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale in ki vplivajo na zavezančevo zmožnost plačila nadomestila,

-  če je bila investicija usmerjena v pridobitev novih stanovanjskih površin, za dobo petih let,

-  v drugih utemeljenih primerih.

V primeru prve alineje prvega odstavka tega člena mora zavezanec predložiti pisno mnenje Centra za socialno delo.

V primeru prve alineje prvega odstavka tega člena traja oprostitev plačila nadomestila za tekoče leto ali za naslednje leto, če je odmera nadomestila za tekoče leto že bila odmerjena. Zavezanec mora pri pristojni strokovni službi sporočiti vsako spremembo stanja, ki bi lahko vplivala na oprostitev iz prvega odstavka tega člena.

16. člen

Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila vloži zavezanec pri občinski upravi Občine Vodice.

VI. DRUGE DOLOČBE

17. člen

Vrednost točke za odmero nadomestila po tem odloku se na predlog župana določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Občinskega sveta Občine Vodice.

Po potrebi se vrednost točke uskladi z rastjo cen na drobno v Republiki Sloveniji.

Do sprejetja vrednosti točke v skladu s tem členom se za odmero nadomestila uporablja vrednost točke v višini 0,38 SIT.

Vrednost točke za odmero nadomestila po tem Odloku se na predlog župana določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Občinskega sveta Občine Vodice.

Po potrebi se vrednost točke valorizira na podlagi rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji.

Do sprejetja vrednosti točke v skladu s tem členom se za odmero nadomestila uporablja vrednost točke v višini 0,0018 EUR.

18. člen

Podatke za izračun nadomestila zbira občinska uprava Občine Vodice.

Lastnik ali drug neposredni uporabnik zemljišča, stavbe, dela stavbe ali drugega objekta je dolžan na poziv organa občine v roku tridesetih dni od prejema poziva posredovati verodostojne in pravilne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.

Če lastnik ali drug neposredni uporabnik zemljišča, stavbe, dela stavbe ali drugega objekta po pozivu za posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena teh podatkov ne posreduje v predpisanem roku ali če občinska uprava Občine Vodice dvomi v pravilnost teh podatkov, izda občinska uprava Občine Vodice sklep o višini akontacije za nadomestilo, ki jo zavezanec plačuje. Akontacija se določi na podlagi podatkov, do katerih ima dostop občinska uprava.

Akontacija za nadomestilo se plačuje do izdaje odločbe o plačilu nadomestila, izdane na podlagi verodostojnih in pravilnih podatkov.

Lastnik ali drug neposredni uporabnik zemljišča, stavbe, dela stavbe ali drugega objekta je dolžan občinski upravi Občine Vodice sporočiti vsako spremembo podatkov, ki lahko vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v tridesetih dneh od nastanka spremembe.

19. člen

Davčna uprava RS izda zavezancu odločbo o odmeri nadomestila oz. določi polletne akontacije nadomestila za tekoče leto na podlagi določene vrednosti točke, meril za izračun nadomestila ter drugih podatkov, ki so jim jih zavezanci dolžni sporočiti ali jih ta izpostava izbere po uradni dolžnosti. Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in izplačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.

VII. KAZENSKE DOLOČBE

20. člen

Z denarno kaznijo od 200.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne prijavi stavbnega zemljišča, katerega neposredni uporabnik je, ali če ne prijavi pravilnih površin.

Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne prijavi stavbnega zemljišča, katerega neposredni uporabnik je, ali če ne prijavi pravilnih površin.

Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo od 200 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

21. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Vodice (Uradno glasilo občine Vodice, št. 5/98, 5/00, 6/01, 10/01, 2/03, 5/03, 9/03, 5/04)

22. člen

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Vodice, uporablja pa se od 1.1. 2005.

Datum> 14.10.2005

Številka> 032-01-001/05-042

Župan Občine Vodice

Odlok o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo občine Vodice, št. 10/2008) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

6. člen