SKUPNI RAZVOJNI PROGRAM

Predstavitev programov in podprogramov (pristopov)

Skupina občin severno od Ljubljane (Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice) je za regionalni razvojni program Osrednje slovenske regije pripravila skupni razvojni program. Podjetna regija, kot so se poimenovale že navedene občine, je skupni razvojni program pripravila z namenom, da pri razvoju ne bi sledila drugim območjem, temveč da bi bila vodilna v Sloveniji. Namen regije je dosegati lokalno in globalno konkurenčnost, območje razvijati v mrežnih vzorcih rabe prostora in ohranjanja narave ter predvsem spodbujati razvoj ljudi kot ključnega dejavnika uspeha. Kot splošen cilj razvojnega programa območja vidimo povečevanje dodane vrednosti v poslovnem in širšem ekonomskem smislu z usmerjanjem pozornosti in sredstev razvojnih partnerjev v ključne prioritete.

Prioritete

Razvojni program je sestavljen iz dveh glavnih programov: I. KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE in II. KONKURENČNO GOSPODARSTVO, ki se delita na 16 med seboj tesno povezanih podprogramov. Za uspešno izvedbo skupnega razvojnega programa je ključna izvedba podprograma “Učinkovita mobilnost za vse”, ki je predviden za vključitev v Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije. Cilje tega podprograma je namreč možno doseči le v tesnem sodelovanju z Ljubljano, drugimi občinami v regiji, državnimi organi in ob pomoči kohezijskega sklada EU.

Šest podprogramov predstavlja ključne prioritete za območje osmih občin, saj je njihova izvedba nujna za izvedbo ostalih podprogramov in za doseganje ciljev skupnega razvojnega programa. Zaradi tega jim bodo občine posvetile osrednjo pozornost v prvih letih izvajanja programa.

Izvedba ostalih podprogramov bo temeljila na iniciativi razvojnih partnerjev v območju. Občine bodo zanje zagotovile začetna sredstva ali jih omogočile na drug primeren način v okviru razvojnega partnerstva. Vsa Slovenija bo v programskem obdobju 2004 – 2006 deležna evropskih razvojnih sredstev in prav sedaj se začenja proces priprave programov in projektov za to obdobje. Podprogrami so pripravljeni tako, da bodo pred in v tem obdobju lahko kandidirali za sofinanciranje iz predpristopnih skladov EU: PHARE, ISPA - infrastruktura, SAPARD - kmetijstvo) in nadalje iz kohezijskega ter strukturnih skladov.

Učinkovita mobilnost za vse

Mobilnost bomo zagotovili z uravnoteženim razvojem javnega prevoza, katerega hrbtenico predstavlja Kamniška proga z načrtovanim podaljškom do letališča Brnik, dopolnjujejo pa ga avtobusne povezave med naselji. Pri dograditvi cestnega omrežja je prioriteta povezovalna cesta Želodnik – Vodice, poleg tega pa tudi ureditev kolesarskih poti, pešpoti, pločnikov in območij umirjenega prometa v naseljih.

Z Mestno občino Ljubljana je treba doseči dogovor o javnem prevozu v mestu in njegovi bližji okolici. Takoj naj bi začeli s promocijo rabe javnega prevoza in povezovanjem sistemov javnega prevoza, tako da bodo ti prijaznejši do uporabnikov (bližina, udobje, hitrost, frekvenca in cena).

Kamniško progo naj bi elektrificirali, razširili na dva tira in podaljšali do letališča Brnik ter tako vzpostavili sodobno primestno železnico med Ljubljano in Podjetno regijo. Preko prostorske zasnove območja in občinskih prostorskih planov naj bi locirali nove poslovne in stanovanjske cone v bližini proge, storitvene dejavnosti in parkirišča pa na samih železniških postajah, s čimer bi olajšali dostop do njih. Večji promet na železnici bo omogočil tudi pogostejšo avtobusno povezavo ostalih naselij s prometnimi in storitvenimi vozlišči ob progi. Za širitev proge bi lahko pridobili sofinanciranje kohezijskega sklada EU, za prevoz pa naj bi preučili možnost investicije zasebnega kapitala. Celoten javni prevoz in sistem parkirišč naj bi povezali v enoten sistem vozovnic.

Med naselji in v naseljih (okrog železniških postaj, šol, storitvenih centrov) naj bi razvili mrežo varnih ločenih kolesarskih poti in pešpoti ter urejenih pločnikov. Kjer je mogoče, bi znotraj stanovanjskih naselij uredili območja umirjenega prometa, varna za kolesarje, otroke in starejše. Cestna povezava Želodnik – Mengeš – Vodice je pomembna za prometno dostopnost regije in za umirjanje prometa v naseljih.

Učinkovito prostorsko načrtovanje

Občine bodo nadaljevale s pridobivanjem strokovnih podlag za pripravo regionalne zasnove prostorskega razvoja, ki jo bodo začele pripravljati v letu 2002. V regionalno prostorsko zasnovo bodo vključile vse prioritetne vsebine Skupnega razvojnega programa. Ureditev prostorske dokumentacije bo namreč prvi pogoj za izvajanje razvojnih projektov.

Občine bodo zato v letu 2002 pripravile prostorsko zasnovo za Podjetno regijo in jo v nadaljnjih letih vključile v svoje prostorske plane, tako da bo predvidoma po letu 2003 mogoča izvedba glavnih regionalnih projektov.

Grozd proizvodnih storitev

Spodbujanje sodelovanja podjetij v proizvodnih dejavnostih bo potekalo preko rednih poslovnih konferenc in zagotavljanja skupnih poslovnih funkcij, za katere se bo pokazala potreba. Primer takšnih funkcij so tržne raziskave in trženje na medmrežju. Pričakujemo, da bo tovrstno sodelovanje koristilo predvsem malim in srednjim podjetjem, lahko pa bo ponudilo zanimive priložnosti tudi večjim.

V območju naj bi določili lokacijo za razvoj izobraževalnega središča, kjer bi lahko ustrezno pomešali izobraževalne in gospodarske organizacije. Skozi nove učne programe bi potem lahko izobraževanje potekalo bolj usklajeno s potrebami podjetij. Za izvedbo podprograma bo treba najprej jasno ugotoviti potrebe gospodarstva in ugotoviti voljo za sodelovanje v podprogramu. Center bo začrtan v regionalni prostorski zasnovi, občine bodo odkupile in komunalno uredile zemljišča. Na tej podlagi naj bi povabili potencialne domače ali tuje visokošolske ustanove, da se preselijo ali uvedejo nov program na tej lokaciji.

Grozd poslovnih storitev

Ključ povezovanja podjetij je stroškovna učinkovitost njihovega poslovanja. Povezovanje je najpomembneje usmeriti v storitve za podporo poslovanju podjetij (knjigovodstvo, računovodstvo, razvoj človeških virov, izobraževanje,..), tržnih raziskav, povezovanja za skupne nastope podjetij na novih trgih ter na področju usposabljanja in iskanja ustvarjalnih ljudi.

Za povezovanje na področju poslovnih storitev bomo ustanovili gospodarsko interesno združenje podjetij (GIZ) s področja poslovnih storitev, bo nudilo podporo prehodu malih v srednja podjetja in poskrbelo za zagon zasebnih naložb v podjetja poslovnih storitev, tržne raziskave za povezana podjetja, skupne medmrežne storitve, inkubator poslovnih idej mladih in sodelovanje poslovnih subjektov z izobraževalnimi organizacijami.

Konkurenčne poslovne cone

Občine bodo ustanovile medobčinsko delovno skupino za izmenjavo izkušenj in skupni nastop pri trženju poslovnih con. Preko prostorske zasnove območja in občinskih prostorskih planov naj bi na primernih krajih locirali nove poslovne cone. Pri tem bosta ključna kriterija koncentracija dejavnosti ob prometnih povezavah, še posebej železnici, in ponovna uporaba opuščenih industrijskih območij. Določenih bo več tipov poslovnih con: cone centralnih storitev, trgovin, kulturnih in zabavnih programov, cone za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost, cone za proizvodne dejavnosti ter turistično – rekreacijska središča.

Na opuščenih industrijskih lokacija bodo izvedene študije okoljskih bremen, pripravljeni pa bodo tudi dolgoročni sanacijski programi, tako da morebitna okoljska odgovornost ne bo preprečila novih investicij. V primerih, ko bodo občine imele poslovni interes, bodo odkupile zemljišča in uredile komunalno infrastrukturo v sodelovanju s komunalnimi podjetji. V primerih, kjer občine ne bodo imele dovolj lastnih sredstev za ta namen, bodo podelile koncesijo za razvoj posameznih con zasebnim investitorjem. Ko bodo zemljišča v conah prišla na trg, bodo občine poskrbele za skupno trženje lokacij preko spletne strani  www.PodjetnaRegija.org.

Uspešno kmetijsko gospodarstvo

V razmerah vstopa Slovenije v EU bo kmetijstvo v regiji uspešno le, če se bodo pridelovalci med seboj povezali in neposredno tržili svoje pridelke in izdelke na bližnjih trgih. Pri tem lahko s kakovostnimi proizvodi dosežejo višjo dodano vrednost kot ob prodaji za širok trg. Za zagotavljanje varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in izdelkov je treba uvesti stroškovno učinkovite sisteme inšpekcije in certificiranja dobrih kmetijskih praks, ki bodo pozitivno prispevali tudi k zmanjšanju vpliva kmetijstva na okolje (podtalnico). Vzpostavljen bo sistem direktnega trženja, ki bo vključeval medmrežni portal za trženje izdelkov in turističnih kmetij in tržne prostore v lokalnih središčih.

Spodbujalo se bo povečevanje posesti tistih kmetov, ki se preživljajo s kmetijstvom. Manjše kmetije, ki nimajo pogojev za povečevanje posesti, naj s storitvami prek strojnih krožkov in dopolnilnih dejavnosti zagotovijo dodaten dohodek, ki je nujen za uspešno delovanje kmetij. Finančni ukrepi bodo sledili varstvenim ukrepom in pogojem okolju prijaznega kmetovanja, pri čemer bo prva prioriteta ureditev gnojišč in režimov gnojenja kmetij na pomembnih vodozbirnih območjih.

Kakovostna in povezana komunalna infrastruktura

Občine v regiji bodo razvile tak model organiziranosti komunalnih storitev, da bodo izvajalci gospodarskih javnih služb iz konkurenčne cene za storitve pokrivali investicijske in obratovalne stroške. Občine bodo z mehanizmi prostorskega načrtovanja in lokalnimi predpisi zagotavljale optimalno prostorsko razporeditev infrastrukture in ustrezen standard storitev.

Za zmanjšanje skupnih stroškov je smiselno vzpostaviti hrbtenico glavnih infrastrukturnih vodov v skupnih koridorjih, ker bodo nove investicije tako cenejše (npr. polaganje novega kabla v obstoječe kinete je neprimerno cenejše od zemeljskih del), prav tako vzdrževanje infrastrukture (večkratno prekopavanje cest zaradi neusklajenosti izvajalcev). S povezavo sistema ravnanja z odpadki v celotni regiji naj bi dosegli tudi kritično maso uporabnikov, ko bi lahko začeli opravljati storitve tudi za občine s širšega območja Gorenjske in Osrednjeslovenske regije ter tako izkoristili trenutno slabo rešeno zbiranje in deponiranje odpadkov v večini države.

Urejenost infrastrukturnih koridorjev je tudi eden od mehanizmov za pridobitev investitorja (na mednarodnem trgu) v visokoprepustno omrežje za prenos podatkov v regiji.

Vodni viri za prihodnost

Prvi korak k celovitemu varovanju virov je vzpostavitev jasnega pregleda nad stanjem v celotni regiji. Po eni strani to pomeni celovit pregled količine in kakovosti sedanjih vodnih virov ter opredelitev njihovega pomena v oskrbi regije in ne zgolj posameznih občin; po drugi pa je treba identificirati potencialne nove vodne vire. Ključna strateška informacija v tem trenutku je koliko kakovostne vode je sploh mogoče zagotoviti prebivalcem in industriji, ter kje so perspektivni vodni viri.

Za varovanje vodnih virov pred vplivi kmetijstva je pomembno zlasti (1) izobraževanje kmetov za kmetovanje na najširših vodozbirnih območjih in (2) učinkovit nadzor. V celotni regiji naj bi vzpostavili stalno uvajanje dobre kmetijske prakse: intenzivno teoretično in praktično izobraževanje kmetov v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo za pravočasno gnojenje v pravih količinah ter uporabo ustreznih zaščitnih sredstev. V sodelovanju s kmetijsko inšpekcijo pa se nadzira tudi ureditev vodotesnih in dovolj velikih gnojišč in jam za gnojevko oz. gnojnico. Kmetom bo regija pomagala pri pridobivanju sredstev iz kmetijsko-okoljskih programov za investicije v tovrstno infrastrukturo.

Na vseh območjih sedanjih in potencialnih vodnih virov bo urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Najprej bo za celotno regijo izdelan program urejanja, da bodo določena območja, ki se bodo povezovala na centralno kanalizacijsko omrežje, in območja, kjer se bodo gradile manjše čistilne naprave. Poleg tega pa je treba vzpostaviti tudi reden nadzor nad onesnaževanjem iz “starih bremen”, kot so deponija odpadkov Duplica in onesnaženje iz industrijskih obratov (gramoznica SCT Mengeš, topila v črpališču Homec idr.), inšpektor za okolje pa mora odrediti povzročiteljem pripravo sanacijskega programa. Zgrajena bo infrastruktura, ki bo omogočala distribucijo vode v večini regije. S tem bo zagotovljena varna oskrba ob onesnaženju ali izpadu posameznih vodnih virov, z mešanjem vode iz posameznih virov pa tudi ustrezna kakovost vode. Dolgoročno naj bi se celoten sistem upravljal skupno, saj bi tako najbolje zagotovili optimalno izrabo vodnih virov.

S trajnostnim urejanjem vodotokov, pri katerem se zagotavlja dovolj velika zadrževalna območja, je treba zagotoviti poplavno varnost. Pri izvajanju vodnogospodarskih ukrepov bodo reke urejene tako, da bodo uporabne tudi v rekreacijske namene.

Kakovostno izobraževanje in družbene storitve

V Podjetni regiji bo dovolj mest za varstvo predšolskih otrok zagotovljenih z razširitvijo sedanjih kapacitet v vrtcih ter s spodbujanjem dodatnih oblik otroškega varstva, npr. varstva manjših skupin otrok na domu. Občine bodo podelile koncesije za varstvo otrok.

Komunikacija gospodarstva z izobraževalnimi ustanovami se bo vzpostavila in vzdrževala na posvetih in konferencah, kjer bodo udeleženci predstavili svoje potrebe in se dogovorili o možnostih sodelovanja pri izobraževanju. Izobraževalne organizacije bodo poleg rednih programov ponudile tudi možnosti za certifikatno izobraževanje (nadgradnja izobrazbe in izkušenj oz. prekvalifikacija), kar bo omogočilo večjo prilagodljivost delovne sile in usklajenost izobrazbene strukture prebivalstva s potrebami gospodarstva. Izvajalci takšnega izobraževanja so lahko Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik, Srednja šola Domžale in druge organizacije.

Oblikovali bomo borzo znanja, storitev in možnosti zaposlitve, v katero se bodo povezale izobraževalne ustanove, organizacije, ki posredujejo zaposlitev oz. poznajo trg delovne sile (Študentski servis, Zavod za zaposlovanje) in podjetja. Obenem bo borza delovala kot mreža aktivnosti, skozi katere bodo mladi dobili priložnost preizkusiti svoje znanje in ideje v praksi in bodo spoznali različne možnosti in poklice, spodbudila pa bo tudi samozaposlovanje ter različne oblike prostovoljnega dela.

V okviru prostorskega načrtovanja in razvoja poslovnih con bo zagotovljeno tudi eno (ali več) območje, primerno za visokošolske in raziskovalne ustanove. Opremljene lokacije na tem območju bodo pod konkurenčnimi pogoji ponujene domačim in tujim univerzam ter Ministrstvu za šolstvo.

Uporabne vsebine na medmrežju

Podjetna regija bo svojo konkurenčno prednost v srednji Evropi ustvarila z vrhunskimi informacijskimi storitvami. Pri tem bodo občine delovale kot element povezovanja in aktivno iskale investitorje, ki bodo zagotovili posamezne storitve in infrastrukturo. Same pa bodo uvajale medmrežne storitve v svoje delo in postopke z občani. V javnih prostorih bodo občine vzpostavile mrežo internetnih kioskov, kjer bo omogočen brezplačen dostop do medmrežja najširšemu krogu uporabnikov.

Z združevanjem sredstev in razpisovanjem sofinanciranja bodo občine spodbudile zagotavljanje novih inovativnih vsebin na medmrežju, te vsebine prilagajale potrebam uporabnikov in omogočile izvajalcem sodelovanje na razpisih za informacijsko družbo države in EU.

Vzgoja za vrednote

Društva na območju že izvajajo programe, v katerih ljudje razvijajo vrednote. Spodbude občin bodo zato usmerjene v vključevanje čim večjega števila udeležencev v programe društev. V podjetni regiji bomo skupaj z društvi razvili učinkovite metode za podporo delovanja društev.

Organizirana bo izmenjava izkušenj pri spodbujanju vrednot, na podlagi tega pa bo oblikovan program krepitve vrednot med mladimi. Občine bodo spodbujale sodelovanje vrtcev, šol in društev pri izvajanju programov krepitve vrednot. Vzpostavljen bo sistem informiranja o aktivnostih civilne družbe, namenjene vzgoji za vrednote, da bi te dosegle širši krog ljudi in da bi bile učinkoviteje izpeljane.

Varnost kot pogoj za kakovost življenja

V vsaki družbi je del populacije nagnjen h kriminalnim dejanjem, s preventivnimi akcijami pa lahko regija pripomore k preprečevanju tovrstnih dejanj. Regija bo spodbujala in organizirala zlasti preventivno delo z vključevanjem ljudi v družbo (usposabljanje za delo, spodbujanje podjetniških sposobnosti, vključevanje v družbeno koristne dejavnosti), predvsem pri mladi populaciji pa tudi pri starejših. V to delo bo vključeno osveščanje ljudi o drogah. Pozornost in pomoč bo posvečena tudi obsojencem po prestani kazni, da se v čim večji meri prepreči povratništvo v kriminalna dejanja. Za varnost pred nasiljem v družini bo regija zagotovila aktivno varstvo družinskih članov v t. im. “varnih hišah” in predvsem z rednim osveščanjem prebivalcev o možnostih za reševanje njihovih problemov in za pravočasno identifikacijo problemov. Pri tem bo še poudarjeno osveščanje otrok in mladostnikov o njihovih pravicah in načinih iskanja pomoči.

Osveščanje voznikov na cestah dobro poteka že na državni ravni, tako da se bo regija usmerila predvsem v zagotavljanje ustrezne infrastrukture: pločniki in kolesarske poti, upočasnjevanje prometa v naseljih s krožišči in deviacijami (“šikanami”), osvetlitev prehodov in nevarnih križišč ipd. Občine bodo sodelovale s policijo pri določanju prioritetnih rekonstrukcij lokalnih cest na podlagi registriranih prometnih nesreč in prekrškov.

Aktivni in podjetni starejši

Vzpostaviti je treba sodelovanje med društvi upokojencev in drugimi društvi z območja. Na podlagi sodelovanja je treba organizirati borzo znanja, katere osnovna naloga bo posredovanje informacij o znanjih in izkušnjah ljudi, oziroma storitvah, ki bi jih lahko posredovali oziroma opravljali starejši. Borza bo starejšim omogočila interesno združevanje in organiziranje v skupine, ki bodo lahko opravljale različne storitve, drugim pa dostop do informacij o starejših, ki želijo svoje znanje in izkušnje deliti z drugimi oziroma jih kako drugače koristno uporabiti. Borza bo organizirana tako, da bodo podatki dostopni vsem zainteresiranim, zato bo omogočala interesno povezovanje med starejšimi in drugimi družbenimi skupinami. Ko bo takšna borza zaživela, bi njeno delovanje lahko razširili na celotno območje Ljubljanske urbane regije.

Organizirano bo izobraževanje za starejše na področju poslovanja podjetij, vodenja projektov, trženja, organiziranja dejavnosti itd., da se bodo laže lotili združevanja oziroma trženja in izvajanja svojih storitev.

Pestre možnosti za šport in rekreacijo

Uredili bomo mrežo več vrst rekreacijskih poti ob naseljih, med naselji in do zanimivih predelov podjetne regije. Urejene bodo sprehajalne, kolesarske in jahalne poti, pa tudi čolnarski odseki na rekah in potokih; ob njih bodo na primernih lokacijah urejeni tudi prostori za piknike in sprostitev v naravi. Pri tem bo posebna pozornost posvečena lokalnim naravnim in kulturnozgodovinskim zanimivostim, tako da bodo oblikovane gozdne učne poti, čebelarska pot ipd. Mreža rekreacijskikh poti bo povezana z rekreacijskimi potmi na območju Ljubljane in okolice. Urejanje mreže rekreacijskih poti bo potekalo skladno s prostorskim načrtovanjem razvoja Podjetne regije. Pri urejanju rekreacije bodo imela glavno vlogo društva.

Glede na gostoto prebivalstva in obstoječo infrastrukturo bodo v naseljih s premalo rekreacijske infrastrukture urejeni parki in igrišča. Igrišča bodo locirana in urejena tako, da bodo nudila tudi podjetniške priložnosti, iz katerih se bodo lahko zagotavljala sredstva za njihovo vzdrževanje in razvoj.

Regija bo poskrbela za preverjanje možnosti za razvoj večjih turističnih središč za katera bo v okviru podprograma poslovnih con pripravljena osnovna dokumentacija, ki bo namenjena iskanju investitorjev.

Ponudnike športnih, rekreacijskih in turističnih aktivnosti bomo povezali za skupno informiranje in promocijo ponudbe, tako da bo oblikovan enoten koledar prireditev oz. informativna spletna stran. Povezovanje bo namenjeno tudi oblikovanju skupnih akcij, vzpostavitvi vodniške službe (turistični in gorski vodniki) in izobraževanju o financiranju in trženju turistične dejavnosti.

Učinkovit nadzor nad predpisi

Za kakovosten nadzor nad izvajanjem predpisov je ključno izobraževanje in osveščanje javnosti, pa tudi inšpekcijskih služb. Poleg tega pa je treba na vsakem koraku zahtevati kazensko odgovornost vseh, ki kršijo predpise. Občine bodo poskrbele za pretok informacij med tistimi, ki nadzirajo uveljavljanje predpisov, in tistimi, ki predpise pripravljajo. Tako bodo izboljšale izvedljivost na novo sprejetih predpisov. Na podlagi svojih dosežkov pri uveljavljanju predpisov bodo lahko tudi od državnih inšpektorjev pričakovale izvajanje državne zakonodaje.

Kultura za vse ob prijetnem druženju

Nosilec bo vzpostavil sodelovanje med društvi, ki se že ukvarjajo z organiziranjem prireditev, tečajev in prostočasnih aktivnosti in v sodelovanju z drugimi sodelujočimi organizacijami oblikoval ustrezne programe, ki bodo pritegnili različne družbene skupine. Ti programi morajo biti predvsem “alternativni”, presegati morajo klasičen pristop k organiziranju tečajev in prireditev. Uspeh bo zagotovljen z izvirnostjo, ta pa bo dosežena z vključitvijo društev, ki se že ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi in dobro poznajo potrebe “neorganiziranih” družbenih skupin. Ob tem bo opravljen tudi pregled prostorov, ki so že na voljo za kulturne dejavnosti; tako bodo ugotovljene potrebe po novih prostorih. Sedanji in novi prostori za kulturne dejavnosti in druženje bodo tudi prva prioriteta pri vzpostavljanju medmrežnih kioskov v okviru podprograma Uporabne vsebine na medmrežju. Nosilec bo poskrbel za trženje programov na območju celotne Ljubljanske urbane regije. Tako bo sčasoma pritegnil dovolj obiskovalcev, da bodo aktivnosti za izvajalce tržno zanimive.

Nosilec druženja in kulturnih aktivnosti na podeželju bodo še naprej kulturna društva, ki jih bodo občine finančno podpirale pri njihovih dejavnostih. Čez čas bodo občine del financiranja vezale na projektno delo društev, del sredstev pa bo ostal namenjen redni dejavnosti. Društva bodo svoje finančne vire dopolnjevala s sredstvi iz različnih razpisov. Občina Komenda vabi k javni obravnavi objavljenega dela skupnega razvojnega programa strokovno in laično javnost. Zainteresirani si lahko izposodite CD s celotno vsebino skupnega razvojnega programa na sedežu občine Komenda, Zajčeva cesta 23 (v tajništvu). Vaše cenjene pripombe, stališča in razmišljanja nam do 5. februarja 2002 posredujte v pismeni obliki ali po elektronski pošti (obcina.komenda@siol.net) na sedež občine.