Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi - ZLS
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08 in 79/09) je Občinski svet
Občine Žetale na svoji 22. redni seji, dne 22.3.2010, sprejel |
|
Statut |
Občine Žetale |
|
I. Splošne določbe |
1.
člen |
(1) Občina Žetale je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Čermožiše, Dobrina, Kočice,
Nadole in Žetale. |
(2) Sedež občine je v Žetalah 4. |
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2.
člen |
Na območju Občine Žetale so ustanovljeni vaški odbori za naslednja
naselja: Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status vaških odborov so določeni s
tem statutom. |
|
3.
člen |
1) Občina Žetale (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakona samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki
zadevajo prebivalce občine. |
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki
so bile z zakonom prenesene na občino, če država za to zagotovi potrebna
sredstva. |
|
4.
člen |
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na
zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike
odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče,
in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju
občine. |
|
5.
člen |
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne
sklade, javne zavode, javna podjetja. |
(3) Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave
ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo
v združenja. |
|
6. člen |
(1) Občina Žetale ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina
in uporaba se določi z odlokom. |
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: OBČINA ŽETALE, v notranjem krogu pa naziv organa
občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna
komisija. V sredini žiga je grb občine. |
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
6.
člen |
(1) Občina Žetale ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina
in uporaba se določi z odlokom. |
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: OBČINA ŽETALE, v notranjem krogu pa naziv organa
občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna
komisija. V sredini žiga je grb občine. |
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
II. Naloge občine |
|
7.
člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
1.
Normativno
ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
-
sprejema
statut in druge splošne akte občine, |
-
sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
-
načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
-
sprejema
programe razvoja občin in |
-
predpisuje
davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2.
Upravlja
občinsko premoženje tako, da: |
-
ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
-
pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
-
sklepa pogodbe
o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin in |
-
sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3.
Omogoča pogoje
za gospodarski razvoj občine tako, da: |
-
spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
-
sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
-
pospešuje
gospodarski razvoj, |
-
sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov in |
-
z javnimi
sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz.
gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja
pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega
sklada stanovanj tako, da: |
-
v prostorskih
aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
-
sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
-
spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
-
spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
-
gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
ureditev stanovanj in |
-
v skladu s
predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj. |
5.
Skrbi za
lokalne javne službe tako, da: |
-
zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
-
nadzira
delovanje lokalnih javnih služb in |
-
gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6.
Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
-
ustanovi
zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
-
v skladu z
zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
-
sodeluje z
zavodi, |
-
z različnimi
ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov in |
-
ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje
službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva
otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
-
spremlja
stanje na tem področju, |
-
pristojnim
organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju in |
-
sodeluje s
centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami. |
8.
Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
-
omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
-
določa
občinski program športa, |
-
zagotavlja
splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
-
z dotacijami
spodbuja te dejavnosti in |
-
sodeluje z
društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9.
Skrbi za
varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
-
izvaja naloge,
ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva
okolja, |
-
spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
-
sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
-
sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih in |
-
z drugimi
ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja,
gradi in vzdržuje: |
-
občinske
ceste, ulice in javne poti, |
-
površine za
pešce in kolesarje, |
-
igrišča za
šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
-
javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
-
zagotavlja
varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
11.
Skrbi za
požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
-
organizira
reševalno pomoč v požarih, |
-
organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
-
zagotavlja
sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in
varstva pred naravnimi nesrečami, |
-
zagotavlja
sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
-
sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo in |
-
opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12.
Ureja javni
red v občini tako, da: |
-
sprejema
ustrezne splošne akte, |
-
določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
-
organizira
občinsko redarstvo, |
-
opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno in |
-
opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8.
člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki
se nanašajo na: |
–
inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
–
ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
–
določanje
namembnosti prostora, |
–
gospodarjenje
s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
–
evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
–
mrliško
ogledno službo in |
–
ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9.
člen |
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe. |
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz
svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. Organi občine |
|
1. Skupne določbe |
|
10.
člen |
(1) Organi občine so: |
-
občinski svet,
|
-
župan in
|
-
nadzorni odbor
občine. |
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v
skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi
akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo
zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11.
člen |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom,
s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
(5) Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma
notranje organizacijske enote. |
(6) Občinsko upravo vodi tajnik občine, usmerja in nadzoruje pa jo
župan. |
|
12.
člen |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina
navzočih članov. |
|
13.
člen |
(1) Delo organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in
postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti
ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno-pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14.
člen |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje sedem članov. |
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov
občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega
sveta ter traja do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20
dneh po izvolitvi članov občinskega svet,
če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v
10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
15.
člen |
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
(2) Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z
zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
16.
člen |
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta,
odloke in druge splošne akte občine ter sprejema mnenja o vsebini
zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
–
sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
–
sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
–
sprejme odlok
o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
–
v sodelovanju
z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
–
odloča o na
občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
–
nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
–
potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
–
imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
–
imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
–
določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat in ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
–
odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom
ali z odlokom ni določeno drugače, |
–
odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
–
razpisuje
referendum, |
–
s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnin članov občinskega sveta
in plačil za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,
|
–
določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
–
ustanavlja
javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v
skladu z zakonom, |
–
imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane
drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
–
določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
–
sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
–
določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
–
sprejme odlok
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
–
lahko sprejme
akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja
določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa in |
–
odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17.
člen |
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s
funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja
funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18.
člen |
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje,
nima pa pravice glasovanja. |
(2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan. |
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo
brez posebnega pooblastila vodi najstarejši prisotni član občinskega
sveta. |
(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni
red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
(6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo
podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje
in izvedbo seje. |
|
19.
člen |
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč
pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in
odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
20.
člen |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter
predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni
red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega
sveta. |
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu
seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
21.
člen |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22.
člen |
(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
(4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
(5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega
sveta določa zakon. |
|
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
|
23.
člen |
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega
sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
24.
člen |
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane,
ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
–
občinskemu
svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge
organe, ki jih imenuje občinski svet, |
–
občinskemu
svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, |
–
izdaja odločbe
oziroma sklepe o sejninah in plačilih ter o letnem dopustu za občinske
funkcionarje in |
–
obravnava
druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
25.
člen |
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
-
Odbor za
družbene dejavnosti zajema področja: zdravstvo, socialna vprašanja,
stanovanjska vprašanja, vzgojo in izobraževanje, kulturo in prosveto,
otroško varstvo, šport in rekreacijo, prireditve in proslave; |
-
Odbor za
gospodarsko infrastrukturo, zajema naslednja področja: infrastruktura in
energetika, urejanje javnih površin in pokopališč, gradnja, prostorsko
planiranje, varstvo okolja, naravna in kulturna dediščina, celostno
urejanje podeželja in obnova vasi; |
-
Odbor za
gospodarstvo zajema naslednja področja: gospodarstvo in industrijo, obrt
in podjetništvo, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo, gospodarska
interesna združenja in društva, občinska lastnina; |
-
Odbor za
zaščito in reševanje zajema naslednja področja: požarno varnost,
reševanje in civilno zaščito, obrambo, naravne, elementarne in druge
nesreče; |
-
statutarno-pravna komisija, |
-
komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri članov. Delovno področje
in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se
določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
26.
člen |
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov
in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za
člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik. |
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27.
člen |
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov
in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za
člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik. |
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
28.
člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29.
člen |
(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na
neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi
seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora obvestiti občinski
svet na prvi naslednji seji. |
|
30.
člen |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
–
predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
–
izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
–
skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
–
odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, |
–
skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
–
predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko
pooblasti tajnika občine za te naloge, |
–
imenuje in
razrešuje tajnika občine, vodje organov občinske uprave oz. notranjih
organizacijskih enot in direktorja skupne občinske uprave, skupaj z
drugimi župani občin ustanoviteljic. |
–
usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave in |
–
opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah
iz državne pristojnosti. |
|
31.
člen |
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32.
člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
-
skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in |
-
uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih |
-
nesreč, |
-
imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
|
-
zaščito, |
-
sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
-
vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
-
določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja |
-
in pomoči in
organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
-
ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju |
-
občine, |
-
sprejema akte
in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
-
v primeru
nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih |
-
prebivalcev in |
-
predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, |
-
dolžnost v
civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33.
člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34.
člen |
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje župan, ki ga lahko tudi
razreši. |
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. |
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O tem obvesti občinski svet. |
|
35.
člen |
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36.
člen |
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37.
člen |
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
(3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
(4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske
volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred
potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
(5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega
sveta. |
(6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z
izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega
župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
38.
člen |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
-
opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
-
nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna in |
-
nadzoruje
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
39.
člen |
(1) Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje
občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta,
župan, podžupan, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave ter
člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov
ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih
sredstev. |
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
(4) Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40.
člen |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. |
(3) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
(4) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Žetalah 4. Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine. |
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig, ki je okrogle
oblike. Na zunanjem krogu žiga je napis Občina Žetale, v notranjem pa
napis Nadzorni odbor. V sredini žiga je grb Občine Žetale. |
|
41.
člen |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program. |
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad
proračunom in zaključnim računom proračuna občine, v okviru programa
dela pa predvsem izvaja nadzor finančnih načrtov in zaključnih računov
uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki
ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa morata biti obrazložena. |
(4) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu
in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za
preteklo leto. |
(5) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter
drugimi organi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih
sredstev in drugimi osebami. |
(6) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42.
člen |
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov
ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in
po potrebi na podlagi druge pridobljene dokumentacije. |
(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno
osebo uporabnika proračuna. |
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43.
člen |
(1) Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz
nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
–
je odgovorna
oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izven-zakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izven-zakonska skupnost prenehala, |
–
je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe ali |
–
če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
|
44.
člen |
(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je
določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi predlog poročila o nadzoru in ga posreduje nadzornemu odboru,
ki ga sprejme. Predlog poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine
kot poročilo o nadzoru. |
(2) Nadzorni odbor pošlje sprejeti predlog poročila o nadzoru
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga
poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru
odločiti v roku 15 dni. |
(3) Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi,
občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. |
|
45.
člen |
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati ugotovitve o nadzoru, ocene,
mnenje ter priporočila oziroma predloge. |
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
(4) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
(10) Priporočila
vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma
smotrnosti (za |
gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S
priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
46.
člen |
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila
obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
47.
člen |
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in
predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni
in drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in
lokalno samoupravo ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.
|
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje
občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz
pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost
poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki
jih je ustanovila občina. |
|
48.
člen |
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih
ugotovitvah. |
|
49.
člen |
1) Delo nadzornega odbora je javno. |
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o
nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki
jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot
razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo
javnega značaja. |
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
50.
člen |
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje
pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
|
51.
člen |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta. Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu. Izvedencu in
drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s pogodbo o delu ali
avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
52.
člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
|
5. Vaški odbori |
|
53.
člen |
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb občanov posameznih
naselij in zaradi zadovoljevanja lokalnih interesov se za področje
naselij: Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale ustanovijo vaški
odbori kot posvetovalna telesa Občinskega sveta
Občini Žetale. Vaške odbore
ustanovi občinski svet s sklepom, v katerem določi tudi njihovo sestavo.
Podrobnejša opredelitev vaških odborov se določi s poslovnikom
Občine
Žetale. |
|
54.
člen |
Vaški odbori zlasti dajejo mnenja in predloge o lokalnih zadevah javnega
pomena, ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti
lokalnega pomena, izdelujejo program dela, ki se nanaša na zadeve
lokalnega pomena in opravljajo druge naloge. |
|
55.
člen |
Občinski svet lahko predhodno pridobi mnenje vaškega odbora, kadar
odloča o zadevah, ki zadevajo interese lokalne skupnosti, za katero je
ustanovljen vaški odbor. |
|
56.
člen |
(1)
Vaški odbori pri občinskem svetu štejejo sedem članov. Svetniki
občinskega sveta so člani vaških odborov glede na svojo stalno
prebivališče, ostale člane imenuje občinski svet izmed občanov.
|
(2)
Delo vaškega odbora vodi predsednik, ki ga imenuje občinski svet izmed
svetnikov
občinskega sveta iz naselja, za katerega je ustanovljen vaški odbor.
Kolikor naselje, za katerega je ustanovljen vaški odbor v občinskem
svetu, nima svetnika, se predsednik vaškega odbora imenuje izmed občanov
naselja. Predsednik vaškega odbora je za svoje delo odgovoren občinskemu
svetu. |
(3)
Delo vaških odborov usklajuje tajnik
občine. |
|
6. Občinska uprava |
57.
člen |
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
58.
člen |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino
ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
59.
člen |
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in
pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v
upravnem postopku. |
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne
občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
60.
člen |
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave izdaja tajnik
občine po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za
pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih zadevah. |
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
61.
člen |
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
62.
člen |
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega
postopka. |
|
63.
člen |
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske
uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
64.
člen |
(1) O izločitvi javnega uslužbenca v občinski upravi odloča direktor
občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o zadevi tudi
odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih
zadevah. |
(2) O izločitvi župana ali direktorja občinske uprave odloča občinski
svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
|
7. Drugi organi
občine |
|
65.
člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
66.
člen |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
IV. Neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
|
67.
člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
68.
člen |
(1) Občani na zboru občanov: |
-
obravnavajo
pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža
ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
-
obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
-
obravnavajo
pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine
oziroma za spremembo njihovih območij, |
-
predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
-
opravljajo
naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
-
imenujejo in
razrešujejo člane vaških odborov, |
-
dajejo
predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
-
oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari in |
-
obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
|
69.
člen |
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za posamezno naselje. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta. |
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj
pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v naselju pa na zahtevo
najmanj pet odstotkov volivcev v tem naselju. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
70.
člen |
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
71.
člen |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
iz naselja občine, za katero je zbor sklican. |
(3) Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj
polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
(4) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
72.
člen |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
73.
člen |
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2) Najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda
volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo
splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve
na referendumu. |
|
74.
člen |
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt
občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
75.
člen |
(1) Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(2) Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(3) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(4) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega
odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
76.
člen |
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
77.
člen |
(1) Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s
četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva
ustavno-sodno presojo take zahteve. |
(2) Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa,
v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
(5) 15 dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
78.
člen |
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
79.
člen |
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe
referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko
iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z
zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni
referendum |
|
80.
člen |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta,
ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi Referendumi |
|
81.
člen |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o
drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
82.
člen |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcev za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
83.
člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
V. Občinske javne
službe |
|
84.
člen |
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
-
neposredno v
okviru občinske uprave, |
-
z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
-
z dajanjem
koncesij in |
-
s
sofinanciranjem zasebnih dejavnosti, ki so v javnem interesu
(javno-zasebno partnerstvo). |
|
85.
člen |
Na območju Občine Žetale se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe
opravljajo naslednje dejavnosti: |
–
oskrba s pitno
vodo, |
–
odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
–
zbiranje
komunalnih odpadkov, |
–
odvoz
komunalnih odpadkov, |
–
obdelava mešanih komunalnih odpadkov, |
–
odlaganje
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
–
urejanje in
čiščenje javnih površin, |
–
vzdrževanje
občinskih javnih cest, |
–
pomoč, oskrba
in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. |
|
86.
člen |
Občina lahko organizira naslednje izbirne lokalne gospodarske javne
službe, ki jih določi z odlokom, na področjih: |
1.
upravljanja s
pokopališči, urejanja ter vzdrževanja pokopališč in izvajanja pogrebnih
storitev, |
2.
oskrbe z
energetskimi plini in oskrbe s toplotno energijo, |
3.
vzdrževanja
prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih
cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu
odvijanju prometa skozi naselja. |
|
87.
člen |
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
88.
člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
89.
člen |
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom, ob upoštevanju pogojev, določenih z
zakonom. |
|
90.
člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
91.
člen |
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah
javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin,
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
92.
člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
VI. Premoženje in
financiranje občine |
|
93.
člen |
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Občinski svet sprejme na predlog župana letni program prodaje
občinskega finančnega premoženja in letni načrt pridobivanja in
razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem občine. Sprejeti
letni program odprodaje občinskega finančnega premoženja in letni načrt
pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem
izvršuje župan na osnovi vsakokratnega sklepa. Odločitev o odtujitvi
nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja
občine odloča župan. |
(4) Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana
spremeni in dopolni letni načrt iz prejšnjega odstavka. |
(5) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
urejajo stvarno premoženje države, pokrajin in občin. |
(6) Za brezplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
94.
člen |
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
95.
člen |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katero se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
96.
člen |
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt
razvojnih programov. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih
programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi
predpisi. |
|
97.
člen |
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugimi splošnim aktom občine. |
(3) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne
uslužbence občinske uprave. |
(4) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu
juliju, o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo
mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
98.
člen |
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. |
(2) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja in predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(3) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
99.
člen |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
100.
člen |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
101.
člen |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se med proračunskim letom spremeni delovno področje neposrednega
uporabnika proračuna, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev
za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne
prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva
prerazporedijo, prenese neporabljena sredstva v splošno proračunsko
rezervo. |
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati
občinskemu svetu. |
102.
člen |
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem. |
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po njegovem sprejemu. |
|
103.
člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
104.
člen |
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina,
se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana
občinski svet. |
|
105.
člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina
pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
106.
člen |
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru
občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
107.
člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VII. Splošni in posamični akti občine |
|
1. Splošni akti
občine |
108.
člen |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
109.
člen |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
110.
člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
111.
člen |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
112.
člen |
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
113.
člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
114.
člen |
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
115.
člen |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti
občine |
116.
člen |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
117.
člen |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
VIII. Varstvo občine in pravic
posameznikov in organizacij |
118.
člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
119.
člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
120.
člen |
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne
akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z
dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi
občine. |
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
121.
člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
122.
člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
IX. Nadzor nad zakonitostjo dela |
123.
člen |
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih
in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo
župan, občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
X. Prehodne in končne
določbe |
|
124.
člen |
(1)
Do izdaje predpisov Občine Žetale se uporabljajo predpisi in drugi
splošni akti, ki so na dan sprejetja tega statuta veljali na območju
Občine Žetale. |
(2)
Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu s tem statutom, je
potrebno uskladiti najkasneje do 30. 6. 2011. |
|
125.
člen |
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku, kot je
določen za njegov sprejem. |
|
126.
člen |
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut Občine Žetale
(Uradni list RS, št. 24/99, 11/01, 5/03 in 24/04). |
|
127.
člen |
Ta
statut
začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 032-01-0022/2010-3 |
Datum: 22.3.2010 |
|
Občina Žetale |
|
Župan Anton
BUTOLEN, l. r. |
|