|
Na podlagi 46. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89,
Uradni list RS, št. 71/93), 2. in 6. člena
zakona o urejanju in planiranju prostora v prehodnem obdobju (Uradni
list RS, št. 48/90) in na podlagi
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93,
47/93, 71/93, 44/97) ter
zakona o dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v
prostor (Uradni list SRS, št. 37/85, Uradni list RS, št. 71/93) ter
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 29/86, Uradni list RS, št.
26/90, 18/93, 44/97) ter 7., 16. in 110. člena
statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski
svet občine Dobrepolje na 16. seji dne 9. 5. 2000 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o zazidalnem načrtu – ZN za stanovanjsko območje
Predstruge in za del ureditvenega načrta – UrN Predstruge |
|
|
I. SPLOŠNA
DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev odloka o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen
1996 (Uradni list RS, št. 11/98) sprejme zazidalni načrt za stanovanjsko
območje Predstruge in del Ureditvenega načrta Predstruge, ki ga je
izdelala Fakulteta za arhitekturo, št. naloge 2514-98-600139, v maju
2000. |
|
|
2. člen |
|
|
Zazidalni načrt za stanovanjsko območje Predstruge
in del ureditvenega načrta za Predstruge vsebuje: |
|
|
I. TEKSTUALNI DEL |
|
|
T1 |
Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in
del ureditvenega načrta za Predstruge, |
T2 |
Obrazložitev in utemeljitev prostorskih pogojev za izvajanje
posegov v prostor na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko
območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge z
vključeno oceno stroškov za izvedbo načrta, |
T3 |
Soglasja pristojnih organov, |
T4 |
Posebne strokovne podlage skupaj z grafičnim delom in
obrazložitvijo. |
Gradivo pod drugo, tretjo in četrto alineo je v
prilogi k odloku in se šteje za njegov sestavni del. |
|
|
II. GRAFIČNI DEL |
|
|
Posebne strokovne podlage (priloga k obrazložitvi) |
|
|
A1 |
Morfološka analiza grajene strukture v merilu 1:1000, |
A2 |
Vizualno percepcijska analiza v merilu 1:1000, |
A3 |
Analiza prometne mreže v merilu 1:1000, |
A4 |
Izkoriščenost prostora v merilu 1:1000, |
A5 |
Analiza namenske rabe prostora v merilu 1:1000, |
A6 |
Lastniško parcelne strukture v opredeljenem območju v merilu
1:1000, |
A7 |
Analiza problemov v naselju v merilu 1:1000, |
A8 |
Izhodišča in usmeritve za urejanje obstoječe zazidave, ter
oblikovanje nove v merilu 1:1000, |
A9 |
Predlog ureditve – predlog zazidalnega načrta za območje
stanovanjske cone za |
|
Predstruge v merilu 1:1000. |
Predlog zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge |
|
|
O1 |
Prikaz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine za območje zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge, |
O2 |
Geodetska podlaga z vrisano mejo območja v merilu 1:1000, |
O3 |
Razdelitev območja na morfološke enote z elementi regulacije,
statusom objektov ter etapnostjo zazidave v merilu 1:1000, |
O4 |
Prometna ureditev v merilu 1:1000, |
O5 |
Ureditev zelenih površin v merilu 1:1000, |
O6 |
Zbirna karta komunalnih vodov in vris potrebnih prestavitev in
novih vodov javne infrastrukture v merilu 1:1000, |
O7 |
Načrt parcelacije in novo številčenje parcel v merilu 1:1000. |
Maketa |
|
|
M1 |
Maketa območja s prikazanim osnutkom zazidalnega načrta za
stanovanjsko območje |
|
Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge v merilu
1:1000. |
3. člen |
|
|
Zazidalni in ureditveni načrt določata poleg
splošnih določil še: |
|
|
II. |
Mejo
območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in
dela ureditvenega načrta Predstruge, |
III. |
Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve
objektov ali drugih posegov v prostor, |
IV. |
Merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, |
V. |
Merila in pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje, |
VI. |
Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel oziroma
funkcionalnih zemljišč, |
VII. |
Merila in pogoje za prometno opremljanje, |
VIII. |
Merila in pogoje za urejanje zelenih površin, |
IX. |
Merila in pogoje za komunalno opremljanje, |
X. |
Pogoje za varovanje okolja, |
XI. |
Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine, |
XII. |
Zaporednost izvajanja, |
XIII. |
Tolerance pri gabaritih, |
XIV. |
Obveznosti investitorjev in izvajalcev, |
XV. |
Končna določila. |
II. MEJA
OBMOČJA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO OBMOČJE PREDSTRUGE IN DELA
UREDITVENEGA NAČRTA PREDSTRUGE |
|
|
4. člen |
|
|
Meja območja zazidalnega načrta za stanovanjsko
območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge: |
|
|
(karta O2) |
|
|
Celotno območje se nahaja v k.o. Cesta. Meja
obravnavanega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge poteka kot je opisano
v nadaljevanju. |
|
|
Začetno točko predstavlja križišče regionalne ceste
R-647 z železnico, ki se v naravi kaže kot južni vogal parcele s parc.
št. 2353/1 (regionalna cesta R-647). Meja poteka od te točke po južnem
robu te parcele vse do točke, ko meja prečka cesto in se naveže na južni
del parcele s parc. št. 1226/29 (ki meji na parcelo s parc. št.
1226/10). V tej točki se zasuka skoraj za 90° in se nadaljuje proti
severu, seka parcelo s parc. št. 1226/29, ter se naveže na skrajno
zahodno točko obstoječe občinske (gozdne ceste) s parc. št. 1226/22 ter
en del poteka po robu te parcele (rob s parcelo s parc. št. 1226/40).
Potem seka parcelo s parc. št. 1226/9 in se obrne proti vzhodu, seka
parcelo s parc. št. 1226/13 ter se naveže na severni rob obstoječe
občinske (gozdne) ceste s parc. št. 1226/22. Meja od tu poteka proti
vzhodu, prečka parcelo s parc. št. 1226/22 in se poveže na zgornji rob
parcele s parc. št. 1226/2 (meja med parcelama s parc. št. 1226/2 in
1226/14). Meja poteka proti vzhodu vse dokler ne prečka občinske
(gozdne) ceste, ter se priključi na zgornji rob parcele s parc. št.
1457/7 (meja med parcelama s parc. št. 1457/7 in 1457/3). Od tu se še
vedno nadaljuje proti vzhodu ob robu parcele s parc. št. 1457/6 (meja
med parcelama s parc. št. 1457/6 in 1457/3), se na skrajnem severnem
robu te parcele obrne proti jugu ter se nadaljuje ob robu parcele s parc.
št. 1457/6 (meja med parcelama s parc. št. 1457/6 in 1457/2), prečka
parcelo s parc. št. 1457/5 in se poveže na severni rob parcele s parc.
št. 1229/3, potuje po meji te parcele (meja med parcelama s parc. št.
1229/3 in 1457/1). Meja potuje v smeri jug, se nadaljuje po robu parcele
s parc. št. 1229/2, potem po parceli s parc. št. 1229/12, parc. št.
1229/11 (od te točke meja s parcelo s parc. št. 1233/1), se naveže na
severni rob parcele s parc. št. 1231, poteka po tej meji ter seka južni
vogal parcel s parc. št. 1233/1 in se poveže s severno točko parcele s
parc. št. 1234/1, se nadaljuje ob njenem vzhodnem robu (meja med
parcelama s parc. št. 1234/1 in 1234/10) ter naveže na mejo parcele s
parc. št. 1238. Od tu poteka meja zazidalnega območja v smeri jug, seka
parcelo s parc. št. 1238 po sredini. Na južnem delu prečka občinsko
cesto s parc. št. 1382/1, se naveže na njen južni rob in poteka po njem
v smeri zahod (meja med parcelama s parc. št. 1382/1 in 2377/1). Tu se
naveže na skrajni vzhodni rob parcele s parc. št. 1245/1 in poteka po
njenem južnem robu proti zahodu. Poveže se na parcelo s parc. št. 1382/4
in poteka po njenem južnem robu v smeri zahod vse dokler se ne naveže na
južni rob parcele s parc. št. 2353/10 in od tu na začetno točko parcele
s parc. št. 2353/1 (regionalna cesta R-647). |
|
|
Meja med zazidalnim načrtom za stanovanjsko območje
Predstruge in delom ureditvenega načrta Predstruge poteka kot je opisano
v nadaljevanju. |
|
|
Začetno točko predstavlja stičiščna točka
regionalne ceste R-647 (parc. št. 2353/1) s parcelo s parc. št. 1226/75,
ki se v naravi kaže kot južni vogal na zahodnem delu opredeljenega
območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
ureditvenega načrta Predstruge. Meja od te točke poteka proti severu in
seka parcelo s parc. št. 1226/75, se priključi na zahodni rob parcele s
parc. št. 1226/86. Nadalje poteka po meji s parcelo s parc. št. 1226/64,
nadaljuje po robu parcele s parc. št. 1226/56 in potem po parc. št.
1226/76. Vse te parcele predstavljajo jugovzhodni rob s parcelo parc.
št. 1226/8. V nadaljevanju meja prečka parcelo s parc. št. 1226/23 in se
priključi na parcelo s parc. št. 1468/1 (meja s parcelo parc. št.
1226/2). Potem meja zavije deloma proti jugu in poteka po vzhodni
stranici parcele s parc. št. 1468/2, nadaljuje po meji parcele s parc.
št. 1467/2, parc. št. 1467/1. Vse do te točke je to meja s parcelo parc.
št. 1226/2. Nadalje seka parcelo s parc. št. 1226/3 in se nadaljuje po
meji parcele s parc. št. 1226/5, ki na severni strani predstavlja rob z
naslednjimi parcelami, po katerih poteka meja: parc. št. 1226/74,
1226/73, 1226/72, 1464/3, 1464/1. Potem meja zavije proti vzhodu in gre
po meji med parcelama s parc. št. 1459/2 ter parc. št. 1226/39. Meja
zavije proti jugu ter gre po severnem robu naslednjih parcel, ki mejijo
s parcelo parc. št. 1229/3: parcele s parc. št. 1229/16, 1229/21,
1229/2. Na tej točki se priključi na mejo območja, ki v naravi
predstavlja vzhodni del obravnavanega območja ZN in UrN Predstruge, in
sicer na vzhodno robno točko parcel s parc. št. 1229/2 in 1229/3. |
|
|
III.
FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE OBJEKTOV ALI
DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
Opredelitev funkcije in pogojev za razvoj
obstoječega dela naselja Predstruge (območje UrN): |
|
|
(karta O3) |
|
|
Temeljna usmeritev za razvoj obravnavanega območja
obstoječega dela naselja je preoblikovanje njegove monofunkcionalne
podobe (spalno naselje) v bolj kompleksno predmestno urbano obliko s
postopno urbanistično, krajinsko in prometno-komunalno sanacijo ter
njegovo arhitekturno-programsko preobrazbo v smiselnih povezavah z
ureditvami v ožjem in širšem vplivnem območju. |
|
|
V okviru obstoječega dela naselja so še vedno
pasovi neizrabljenih površin, ki naj bi bili namenjeni predvsem
stanovanjski gradnji v kombinaciji z dopolnilno dejavnostjo. Za to vrsto
gradnje veljajo enaka določila in pogoji kot za stanovanjsko gradnjo v
predelu, ki je opredeljen z zazidalnim načrtom. |
|
|
Na zahodnem delu območja je predvidena širitev v
namene javne dejavnosti, ki niso moteči za tovrstno okolje: razne
trgovine in storitvene dejavnosti. |
|
|
Širitve z gradnjo v namene obrti ali večjih
dejavnosti (razen za obstoječe strukture v območju UrN) niso dopustne,
ker se v okviru teh programov odpira v bližini naselja nova obrtna cona.
Možne pa so dopolnitve obstoječih dejavnosti v skladu s kriteriji in
pogoji, kot jih postavlja naslednji dokument. |
|
|
6. člen |
|
|
Opredelitev funkcije in pogojev za razvoj
stanovanjskega območja Predstruge (območje ZN): |
|
|
(karta O3) |
|
|
Obravnavano območje zazidalnega načrta za
Predstruge predstavlja največjo možnost gradnje v celotni dobrepoljski
dolini, kjer so drugače možnosti širitve naselij minimalne za enega do
dva objekta oziroma samo kot dopolnilna gradnja znotraj naselja. V
okviru območja je predviden prostor za javni program: na skrajnem
zahodnem delu opredeljenega območja je prostor namenjen trgovskim
dejavnostim s spremljajočimi objekti in programom, v osrednjem delu
območja pa je prostor namenjen rekreativnemu, igralnemu programu
(utrjeno in naravno igrišče) s parkovno ureditvijo ter možnostjo
postavitve sakralnega objekta in obeležja. Pomembna točka je definiranje
celovitosti območja zazidave s povezovanjem na obstoječi del naselja,
predvsem v smislu izgrajenosti infrastrukturnega omrežja ter definiranja
minimalne gradbene parcele z možnostjo združevanja posameznih enot v
večjo enoto (po dve parceli se lahko, je priporočljivo, združita in iz
tega nastane ena enota, pri čemer je pomembna definicija dostopa do
objekta in sama maksimalna dimenzija objekta, ki ne sme presegati
določenih gabaritov – podrobne definicije v nadaljevanju). Zazidalno
območje je namenjeno kompleksnemu razvoju in vzdrževanju različnih
funkcij: stanovanjskih, povezovanje z javnim centrom (UrN),
rekreacijskih, itd. |
|
|
7. člen |
|
|
Splošni pogoji za urbanistično oblikovanje in
arhitektonsko oblikovanje objektov: celotnega območja ZN in UrN
Predstruge: |
|
|
– stavbno zemljišče mora biti primerno za gradnjo,
v primeru pogojno primernih tal za izgradnjo (na pobočjih) morajo biti
predhodno pridobljeni geotehnični pogoji v zvezi z načrtovanim posegom, |
|
|
– pri lociranju novogradenj se morajo upoštevati
predpisani odmiki od prometnic in vodotokov ter komunalnih in
energetskih vodov, odmik novega objekta od parcelne meje mora biti
takšen, da ni motena sosednja posest oziroma, da je to v skladu z
urbanistično zasnovo tega dokumenta; in sicer, da je možno vzdrževanje,
ter da so upoštevani požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični
pogoji, |
|
|
– lociranje in oblikovanje novogradenj mora biti
podrejeno prostorskim dominantam in pogledom v prostoru in sicer v
volumnu, oblikovanju in uporabi materialov, |
|
|
– ureditev okolice novogradenj se določi v
lokacijski dokumentaciji in mora biti v skladu z elementi tega
zazidalnega načrta in ureditvenega načrta, |
|
|
– v izjemnih primerih je nujno potrebno zahtevati
dodatna strokovna mnenja in soglasja s strani pristojnih inštitucij,
predvsem zaradi presoje vplivov na okolje (specifičnost območja), |
|
|
– ne glede na definirani varstveni režim, je
potrebo pri prenovi ali rušitvi starih objektov ter spremembi
namembnosti in vsebine ter pri drugih posegih, upoštevati navodila
Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine (LRZVNKD), specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije
in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na omejen prostor tudi
razpoložljiv prostor za parkirišča, |
|
|
– pri načrtovanju novih objektov in prenovi
obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o projektiranju objektov
brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87), |
|
|
– na podlagi zakona o varstvu pred požarom (Uradni
list RS, št. 71/93) in pravilnika o požarnovarnostnih zahtevah, ki jih
je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri
projektiranju, gradnji rekonstrukcij in vzdrževanju objektov (Uradni
list SRS, št. 42/85) je potrebno v okviru izvajanja zasnove zazidalnega
načrta za opredeljeno območje upoštevati prostorske, gradbene in
tehnične ukrepe varstva pred požarom ter s tem zagotoviti: pogoje za
varen odmik ljudi, živali in premoženja; potrebne odmike med objekti
oziroma v lokacijski dokumentaciji definirati za posamezno morfološko
enoto potrebno protipožarno ločitev med objekti; prometne in delovne
površine za intervencijska vozila; vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje in pri tem upoštevati SIST – slov. standarde, |
|
|
– gradbena linija objektov pri izvajanju
zazidalnega in ureditvenega načrta mora biti oddaljena od osi skrajnega
tira po zakonu o temeljih varnosti v železniškem prometu ( Uradni list
SFRJ, št. 26/91) in po pravilniku za graditev gradbenih objektov ali
drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem
progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list
SRS, št. 2/87). |
|
|
8. člen |
|
|
Opis arhitekturnih in urbanističnih pogojev za
usmeritve razvoja celovitosti obravnavanega območja zazidalnega načrta
za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta
Predstruge: |
|
|
(karta O3) |
|
|
Na območjih, kjer je predvidena dopolnitev
obstoječe gradnje veljajo pravila zapolnjevanja oziroma dopolnitve
gradnje na enak način kot velja za že postavljene objekte. Dovoljene so
novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene
morfološke enote. Z zapolnjevanjem strukture dosežemo večjo
izkoriščenost stavbnih zemljišč, boljšo prometno dostopnost do stavbnih
enot in kvalitetnejšo urbanistično zasnovo naselja. Novogradnje in
nadomestne gradnje in drugi posegi v prostor kvalitetnejše pozidave,
morajo težiti k večji homogenosti posameznih morfoloških enot (glej
karto O3, morfologija), zato je dopustna le gradnja istovrstnih
objektov, ki se prilagajajo okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam,
oziroma se povezujejo v zaokrožene celote. Novogradnje se gradijo na
gradbenih parcelah, ki so po obliki in velikosti prilagojene parcelnemu
vzorcu, ki je značilen za obravnavano območje. Novi posegi v prostor
morajo biti usklajeni z urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi
značilnostmi kraja. Obravnavano območje ZN in UrN je potrebno notranje
urejati v skladu z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja, to je v
skladu z obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih
parcel in načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo. Obliko, barvo
ter velikost streh ter orientacijo slemen je potrebno prilagoditi
splošni podobi naselja ali njegovega posameznega dela. |
|
|
Na območjih namenjenih novi pozidavi (glej karto
O3, morfologija) je mogoča gradnja objektov, ki niso nujno vezani na tip
obstoječe gradnje, temveč izhajajo iz upoštevanja temeljnih topografskih
in klimatskih pogojev ter iz funkcije objekta. Oblikujejo se novi tipi
morfoloških enot, ki sledijo po svoji strukturi in teksturi namenu
objektov (stanovanjska gradnja) in se v materialih naslanjajo na lokalne
izvore (enodružinske hiše v zelenju in podobno). Pomembno je grupirati
posamezne tipe objektov v razpoznavne prostorske enote. Na območju je
potrebno upoštevati kvalitetne zelene površine (vrtače in gozd) in
izoblikovati zelene cezure med posameznimi morfološkimi enotami v
naselju ter tako preprečiti zlivanje naselja v nepregledno in amorfno
urbano strukturo. |
|
|
Znotraj predvidenega naselja (širitve ZN) je
potrebno ohraniti posamezne skupine gozdnega drevja ali posamezno drevo,
predvsem avtohtonih vrst – hrast, bukev, gaber, češnja… kot popestritev
bivalnega okolja (krajinsko-estetska funkcija). |
|
|
9. člen |
|
|
Glede na funkcijo se območje zazidalnega načrta za
stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge
členi v več morfoloških – ureditvenih enot (karta O3), in sicer: |
|
|
Morfološka enota A: območje ureditvenega načrta |
|
|
Območje obstoječe novejše enodružinske stanovanjske
gradnje je namenjeno ohranjanju pretežno stanovanjske funkcije ter
vključevanju manjših dopolnilnih dejavnosti. V ureditev tega območja so
vključene vse obstoječe dejavnosti pod pogojem, da odgovarjajo vsem
kriterijem, ki so definirani s tem odlokom. Na ta način je možna tudi
minimalna širitev obstoječega (v okviru posameznih že definiranih
gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč), za kar pa so potrebna
predhodna soglasja vseh mejnih sosedov. Možno je zgoščanje in kakovostno
preoblikovanje obstoječe gradbene strukture ter oblikovanje novih
drobnih uslužnostnih programov v povezavi z družinskim podjetništvom,
pod naštetimi zgornjimi pogoji. |
|
|
A1: območje obstoječih enodružinskih stanovanjskih
in proizvodnih objektov |
|
|
Območje ohranja svoj današnji karakter s tem, da se
dopolni in izkoristi še proste površine namenjene stanovanjski gradnji
(kot dopolnilna gradnja) in dopolnilnim gradnjam za že obstoječe
dejavnosti. Na tem območju so predvidene manjše zapolnitve z
individualno gradnjo na podolgovatih parcelah. Vsi objekti in
pripadajoče parcele se napajajo iz občinske ceste ter iz obstoječih
priključkov na regionalno cesto R-647. |
|
|
A2: območje enodružinskih stanovanjskih objektov –
dvojčki |
|
|
Osrednji prostor predstavlja nova zazidava, ki je
oblikovana kot dvojčki: čim večja ohranitev zunanjih zelenih površin.
Objekti se napajajo iz občinske ceste. Osrednji notranji prostor je
namenjen zelenju oziroma oblikovanju velikih atrijev. Dimenzije objektov
in parcel so definirane kot minimalne dimenzije, ki odgovarjajo
konfiguraciji prostora. Možno je združevanje parcel, in sicer na ta
način: površina dveh parcel postane ena parcela, dovoz je definiran kot
osrednji prostor, dimenzija objekta zajema maksimalno dovoljeno
površino, ki je namenjena dvojčku (zaželene so manjše površine v primeru
postavitve enega objekta – glej strokovne podlage, poglavje parcelacije,
katalog elementov). |
|
|
A3: območje enodružinskih stanovanjskih objektov,
zapolnitev obstoječe strukture – dvojčki |
|
|
Oblikuje se nova zazidava, ki upošteva obstoječe
objekte in njihovo razmestitev v prostoru. Oblikovana je kot dvojčki:
čim večja ohranitev zunanjih zelenih površin. Objekti se napajajo iz
obstoječe občinske ceste in vzpostavljene nove ceste. Dimenzije objektov
in parcel so definirane kot minimalne dimenzije, ki odgovarjajo
konfiguraciji prostora. Možno je združevanje parcel, in sicer na ta
način: površina dveh parcel postane ena parcela, dovoz je definiran kot
osrednji prostor, dimenzija objekta zajema maksimalno dovoljeno
površino, ki je namenjena dvojčku (zaželene so manjše površine v primeru
postavitve enega objekta– glej strokovne podlage, poglavje parcelacije,
katalog elementov). |
|
|
A4: območje enodružinskih stanovanjskih objektov,
rob zazidave – individualna gradnja |
|
|
Morfološka enota A4 ustvarja zahodni rob zazidave,
ki je v prostor postavljena na ta način, da se usmerja kot sosednje
morfološke enote in hkrati nudi večjo pretočnost v odprti prostor
(zeleni rob območja). Pozidava se napaja iz občinske ceste, spodnje tri
parcele pa imajo svojo dovozno pot. |
|
|
Infrastrukturna (prometna) pretočnost je omejena, s
čimer se ohranja značaj posameznih morfoloških enot. Dopušča pa se tudi
možnost bodoče prometne povezanosti z obstoječo cesto, s čemer bi bile
oškodovane mejne parcele. |
|
|
A5: samostojni objekti |
|
|
To območje morfološke enote se ohranja v takšni
obliki kot je danes. Možne so razne dozidave in dopolnitve obstoječe
gradnje, niso pa dopustne večje širitve. |
|
|
Morfološka enota B: območje zazidalnega načrta |
|
|
Območje širitve obstoječe enodružinske stanovanjske
gradnje je namenjeno širitvi z načinom organizirane gradnje za
stanovanjske namene. |
|
|
B1: območje enodružinskih stanovanjskih objektov,
osrednji prostor – dvojčki |
|
|
Osrednji prostor oblikuje nova zazidava, ki je
oblikovana kot dvojčki: čim večja ohranitev zunanjih zelenih površin.
Objekti se napajajo iz občinske ceste. Osrednji notranji prostor je
namenjen zelenju oziroma oblikovanju velikih atrijev. Dimenzije objektov
in parcel so definirane kot minimalne dimenzije, ki odgovarjajo
konfiguraciji prostora. Možno je združevanje parcel, in sicer na ta
način: površina dveh parcel postane ena parcela, dovoz je definiran kot
osrednji prostor, dimenzija objekta zajema maksimalno dovoljeno
površino, ki je namenjena dvojčku (zaželene so manjše površine v primeru
postavitve enega objekta– glej strokovne podlage, poglavje parcelacije,
katalog elementov). |
|
|
B2: območje enodružinskih stanovanjskih objektov –
individualna gradnja |
|
|
Morfološka enota B2 ustvarja zahodni rob zazidave,
ki je v prostor postavljena na ta način, da se usmerja kot sosednje
morfološke enote in hkrati nudi večjo pretočnost v odprti prostor
(zeleni rob območja). Pozidava se napaja iz občinske ceste in nove
dovozne (dvosmerne) ceste. |
|
|
B3: območje enodružinskih stanovanjskih objektov,
rob zazidave – individualna gradnja v gozdu |
|
|
Morfološka enota B3 ustvarja severni in vzhodni rob
zazidave. Oblikuje in koristijo se robne podolgovate parcele, ki imajo
dostop iz občinske ceste. Pozidava je tako oblikovana, da deloma ohranja
zelene površine gozda: manj gosta zazidava v zelenju s prilagajanjem
obstoječemu drevju. Na ta način se oblikuje organski rob gradnje med
zelenimi površinami. |
|
|
Morfološka enota C: območje javnih funkcija znotraj
ZN in UrN |
|
|
Znotraj opredeljenega območja ZN in UrN so
predvideni manjši posegi v namene javnih – centralnih funkcij kot
dopolnitev stanovanjske gradnje celotnega naselja Predstruge. |
|
|
Predviden je prostor za manjše javne dejavnosti
(zunanje igrišče, naravna parkovna ureditev, objekt za trgovine,
pošto... sakralni objekt) z urejenimi servisnimi površinami: parkirišče,
trg pred javnimi trgovskimi objekti, utrjeno igrišče in igrišče na
prostem (zelene površine). |
|
|
C1: območje javnih (centralnih) dejavnosti |
|
|
Območje je locirano na zahodnem delu obravnavanega
območja ob regionalni cesti. Dostop do objektov je po občinski cesti, ki
se napaja iz regionalne ceste. V ta sklop sodijo objekti z javnim
programom kot je: trgovine, pošta … Prostor predvideva tudi urejeno
manjše parkirišče. |
|
|
C2: območje namenjeno rekreacijskemu in parkovnemu
programu |
|
|
Morfološka enota C2 je locirana na južnem delu ZN
Predstruge (del pa v območju UrN) za stanovanjsko območje, in sicer na
predelu, kjer je teren te oblike (vrtače), da ne dopušča večjih posegov
v naravno krajino. Utrjene površine, ki so namenjene igrišču in
parkirišču so postavljene na robni pas, ki še ne posega v konfiguracijo
terena (ohranitev vrtač), zunanji prostor pa se čimbolj ohrani v naravni
obliki, z upoštevanjem kvalitetnega drevja ohranitev posameznih dreves
in gozdnih površin). V okviru te morfološke enote je predvideno manjše
zunanje utrjeno igrišče, manjše naravno igrišče, parkovna ureditev za
igranje in podoben program ter parkirišče ob cesti. V predelu morfološke
enote C2, ki pade v območje urejanja z UrN je predviden manjši sakralni
objekt ter obeležje ob križanju nove in stare občinske ceste. Celotno
območje enote C2 se ureja kot parkovna površina z ureditvenimi posegi. |
|
|
IV. MERILA
IN POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
10. člen |
|
|
V opredeljenem območju zazidalnega načrta za
stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za
Predstruge, so do dokončne realizacije dopustna: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela na vseh objektih in
napravah, |
|
|
– novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave
in nadzidave objektov in naprav, ki so predvideni za rušenje ali
preureditev, če so posegi v skladu s smernicami zazidalnega načrta, |
|
|
– postavitve začasnih objektov in naprav po
posebnem preudarku, |
|
|
– odstranitve objektov in naprav, ki so predvidene
za rušenje, |
|
|
– gradnje in ureditve prometnih, komunalnih in
energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze, |
|
|
– postavitve, prestavitve in ureditve spominskih
plošč in spomenikov, |
|
|
– ureditev javnih in zasebnih talnih površin, |
|
|
– ureditve zelenih površin skladno z ureditveno
situacijo in drugimi merili ter pogoji za urejanje tega območja, |
|
|
– na območjih predvidenih za gradnjo novih objektov
in ureditev ni dopustno izvajanje nikakršnih posegov, ki bi kakorkoli
ovirali bodoče gradnje in ureditve, |
|
|
– na objektih, ki so z načrtom predvideni za
rušenje, so dopustna nujno potrebna vzdrževalna dela; prezidave,
dozidave in nadzidave ter druga dela, ki bi povečala gradbeno vrednost
objekta niso dopustna, |
|
|
– na območju ni dopustna dejavnost, ki bi presegala
maksimalno dovoljeno raven hrupa 55 dB. |
|
|
V. MERILA IN
POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
|
11. člen |
|
|
Za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje so obvezna naslednja merila in pogoji, ki so prikazani v
grafičnem delu zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in
dela ureditvenega načrta za Predstruge, in sicer: |
|
|
– regulacijska linija: to je linija, ki omejuje
površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je
določena v grafičnem prikazu, |
|
|
– gradbena linija: določa skrajni zunanji rob, do
katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu, |
|
|
– meja morfološke enote: določa območje parcel,
gradbenih ali ne, za katera veljajo ista pravila in pogoji ter faznost
izgradnje oziroma ureditve, |
|
|
– horizontalni gabariti: definirani so dolžina in
širina ter odmiki od regulacijske linije, ki so podani v zazidalni
situaciji in podrobno opisani v tem odloku oziroma v strokovnih
podlagah, ki so osnova tega dokumenta, |
|
|
– vertikalni gabariti: definirana je etažnost
objektov, ki so podani v zazidalni situaciji in podrobno opisani v tem
odloku oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta, |
|
|
– prečni profili ulic: so dimenzije, ki so podane
in dimenzionirane v zazidalni situaciji, |
|
|
– arhitekturni elementi: enostavni volumetrični
objekti z dvokapno streho, ki upoštevajo karakteristike obstoječega
prostora. Podrobno so podani v nadaljevanju tega tekstualnega dela
oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta, |
|
|
– trgi in parki in ostale zelene površine: so
elementi zunanje ureditve, ki so razvidni iz zazidalne situacije in
podrobno opredeljeni v nadaljevanju tega tekstualnega dela oziroma v
strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta. |
|
|
12. člen |
|
|
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje |
|
|
Vsa načrtovanja in izvedba posegov v območju
zazidalnega načrta naselja Predstruge morajo potekati v sodelovanju in
pod nadzorom občinske službe za prostor Občine Dobrepolje oziroma
občinske inšpekcije (z upoštevanjem strokovnih podlag dokumenta
zazidalnega načrta), kar pomeni varovanje tlorisne zasnove, gradbene
linije in posameznih ambientov, varovanje stavbnih gmot, višinskih
gabaritov, arhitekturnih detajlov, struktur fasad, naklona in rastra
strešne kritine ter varovanje ožje okolice naselja. |
|
|
Osnovna urbanistična usmeritev v oblikovanju
širšega vplivnega območja zazidalnega načrta naselja Predstruge temelji
na zamisli o preoblikovanju danes tipičnega spalnega naselja v
polifunkcionalen, kompleksen predmestni urbani vzorec, ki je sestavljen
iz različnih struktur nove pozidave. Ta sistem bo bolje odgovarjal
potrebam sodobnosti, ki teži k individualnosti in fragmentiranosti. Novi
vzorec naselja se v osnovnih gabaritih in gradbenih črtah naslanja na
obstoječo zazidavo, ki jo kvalitetno dopolnjuje. |
|
|
13. člen |
|
|
Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje in
prenovo objektov: |
|
|
Pri lokaciji objektov je potrebno upoštevati
obstoječo gradbeno črto, gabarit objekta, namembnost, smer daljše
stranice, določen tip objekta in smer dovoza. |
|
|
Pri vseh predvidenih objektih, ki so prizidani
obstoječim, je obvezno potrebno upoštevati obstoječe gabarite objekta
(npr. simetrična dvokapna streha z opečno kritino). Ostali objekti se
oblikovno prilagajajo novim arhitekturno-urbanističnim rešitvam in novi
namembnosti (stanovanjske hiše, garaže, javni objekti). |
|
|
Pri prenovi obstoječih objektov je potrebno
upoštevati navodila LRZVNKD, specifično tipologijo stavbe, primernost
lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na možnost
spreminjanja namembnosti (možnosti dopolnilne gradnje) tudi omejen
razpoložljiv prostor za parkirišča. |
|
|
Pri načrtovanju novih objektov in prenovi
obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o projektiranju objektov
brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87), posebno pri
oblikovanju javnih objektov. |
|
|
14. člen |
|
|
Merila in pogoji za krajinsko oblikovanje |
|
|
Ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi
in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru. Varovati je potrebno
poglede na značilni gabarit naselja, vedute panoramskih pogledov vzdolž
glavnih komunikacij. Vse ureditve peš in kolesarskih poti morajo biti
izvedene sonaravno, z uporabo naravnih materialov in avtohtonih
rastlinskih vrst (poti v zaledje, gozd… rekreacija ter površine, ki so
temu namenjene). Parkirne površine naj bodo izvedene v travnatih ploščah
in zasenčene z drevjem. Nujno je potrebno upoštevati obliko terena z
vrtačami in manjšimi gozdnimi površinami ter travniki. Nova poselitev
stanovanjskih objektov naj bo prilagojena strukturi terena. |
|
|
VI. MERILA
IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL OZIROMA FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
15. člen |
|
|
Opredelitev gradbenih parcel oziroma funkcionalnih
zemljišč: |
|
|
(karta O3) |
|
|
Pri zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje
Predstruge in delu ureditvenega načrta za Predstruge je najpomembnejši
element definiranje parcelne strukture, ki bi omogočala poljubno
kombiniranje za različne želje novih prebivalcev: |
|
|
– zgostitev obstoječe grajene strukture
stanovanjskih objektov. Oblikovno – kubusno so definirani isti objekti v
predvideni morfološki enoti urejanja; |
|
|
– ohranitev posameznih samostojnih kmetij skupaj s
kmetijskimi površinami (na vzhodnem območju območja urejanja); |
|
|
– nova zazidava sledi izhodišču krožnega sistema
infrastrukture iz katere je speljan mrežni sistem parcelacije. Ogrodje
sistema se prilagaja razgibanosti terena in zelenim površinam (gozd,
vrtače). Pozidava je dimenzijsko manjša od obstoječe, pri čemer so možne
kombinacije različnih prostostoječih objektov. Vse oblike pa izhajajo iz
ugodne orientacije terena ter urejene prometne mreže; |
|
|
– nove površine za zazidavo izhajajo iz koriščenja
prostora z ureditvijo maksimalnega števila minimalno dimenzionirane
parcele: 400 m2. Po teh izhodiščih je na novo izpostavljenih 120 (maks.;
min. št. 88) stavbnih parcel v rastru 15 m oziroma 18 m. Parcele se
lahko združujejo po 2- ali 3-rastrski polji in so na ta način lahko
krajše v globino. Vse to je odvisno od trenutnega povpraševanja po novih
gradnjah; |
|
|
– dovozne poti so vse orientirane na novo občinsko
cesto. Vse parcele so tako postavljene, da imajo direkten dostop iz
občinske ceste. Dovozne poti so na privatnih stavbnih zemljiščih. Če se
v globino nadaljuje več stavbišč je dovozna pot organizirana na robu
parcel; |
|
|
– definirane so možne oblike in dimenzije objektov
ter ugodne postavitve na parcelo. Maksimalna dimenzija novega
stanovanjskega objekta je 10 m x 7 m tlorisne površine; kubus pa je
definiran kot P + 1 + M (maks.). Tudi v teh primerih je možno
združevanje parcel in glede na to povečava osnovne tlorisne površine.
Kubus ostane v dimenziji vedno P +1 + M. Za vse navedene dimenzije so
dopustna odstopanja do ±1 m; |
|
|
– v območju je predviden manjši centralni prostor
na zahodnem delu obravnavanega območja z javnim programom za potrebe
ožje lokacije in naselja Predstruge: trgovski in podoben javni program… |
|
|
16. člen |
|
|
Določila zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge se nanašajo na
naslednje morfološke enote, ki vsebujejo naslednje parcele (ob
konkretnem primeru jih je nujno potrebno še enkrat preveriti na
pripadajočem kartografskem gradivu, ki je sestavni del tega odloka). |
|
|
Celotno območje ZN za stanovanjsko območje
Predstruge in del UrN za Predstruge se nahaja v k.o. Cesta. |
|
|
Morfološke enote so grafično označene na karti O3. |
|
|
Morfološka enota A1: |
|
|
cele parcele s parc. št: 1223/2, 1223/3, 1223/4,
1223/5, 1223/6, 1223/7, 1223/8, 1223/9, 1223/10, 1223/11, 1223/12,
1223/14, 1226/1, 1226/4, 1226/7, 1226/24, 1226/27, 1226/28, 1226/30,
1226/31, 1226/38, 1226/39, 1226/43, 1226/46, 1226/47, 1226/48, 1226/49,
1226/50, 1226/51, 1226/53, 1226/54, 1226/56, 1226/57, 1226/58, 1226/59,
1226/60, 1226/62, 1226/64, 1226/66, 1226/67, 1226/68, 1226/69, 1226/72,
1226/73, 1226/74, 1226/75, 1226/76, 1226/77, 1226/78, 1226/81, 1226/85,
1226/87, 1229/4, 1229/5, 1229/7, 1229/8, 1229/10, 1229/14, 1229/15,
1229/16, 1229/17, 1229/21, 1229/26, 1229/27, 1464/3, 1467/1, 1467/2,
1468/1, 1468/2, 1468/3, 1470, 2379/2, 2379/3, 2379/4, 2379/5; |
|
|
del parcel s parc. št.: 1226/69, 1229/10, 2353/1,
2353/4, 2353/10. |
|
|
Morfološka enota A2: |
|
|
del parcel s parc. št.: 1223/1, 1223/13, 1226/2,
1226/3, 1226/69, 1466. |
|
|
Morfološka enota A3: |
|
|
cele parcele s parc. št: 1229/1, 1229/10, 1229/13,
1229/18, 1229/19, 1229/20, 1229/23, 1229/24, 1229/25, 1230/1, 1244/1,
1244/3; |
|
|
del parcel s parc. št.: 1229/9, 1231, 1232, 1234/1,
1234/5, 1238, 1244/2. |
|
|
Morfološka enota A4: |
|
|
cele parcele s parc. št: 1229/2, 1229/6, 1229/11,
1229/12; |
|
|
del parcel s parc. št.: 1229/9, 1229/10, 1231,
1232, 1233/1, 1234/1, 1234/5, 1238. |
|
|
Morfološka enota A5: |
|
|
cele parcele s parc. št: 1234/11, 1245/1, 1382/4; |
|
|
del parcel s parc. št.: 1234/5, 1238, 1382/1. |
|
|
Morfološka enota B1: |
|
|
cele parcele s parc. št: 1226/26, 1460, 1461; |
|
|
del parcel s parc. št.: 1226/2, 1459/1. |
|
|
Morfološka enota B2: |
|
|
del parcel s parc. št.: 1226/8, 1226/9, 1226/13,
1226/22. |
|
|
Morfološka enota B3: |
|
|
cele parcele s parc. št: 1229/3, 1457/6, 1457/7; |
|
|
del parcel s parc. št.: 1226/14, 1457/5. |
|
|
Morfološka enota C1: |
|
|
del parcel s parc. št.: 1226/8, 1226/22, 1226/29,
1226/75. |
|
|
Morfološka enota C2: |
|
|
cele parcele s parc.št: 1226/5, 1226/74, 1464/1,
1464/2; |
|
|
del parcel s parc. št.: 1226/3, 1229/3, 1457/5,
1459/1, 1459/2, 1459/3, 1466. |
|
|
VII. MERILA
IN POGOJI ZA PROMETNO OPREMLJANJE |
|
|
17. člen |
|
|
Merila in pogoji za prometno urejanje območja
zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
ureditvenega načrta za Predstruge: |
|
|
(karta O4) |
|
|
Pri zasnovi zazidalnega načrta za stanovanjsko
območje Predstruge je najpomembnejši element notranja ureditev in
členitev prostora (opredelitev stanja) ter definiranje dobrih povezav in
komunikacij za funkcioniranje ter dobro pretočnost prostora: |
|
|
– obstoječe občinske poti predstavljajo izhodiščno
ogrodje, na katerem se izgradi in uredi prometna mreža na obravnavanem
območju; |
|
|
– nova infrastrukturna mreža je vzpostavljena na
osnovi nedograjenega obstoječega stanja, ki služi kot izhodišče.
Definiran je krožni sistem, ki povezuje vse posamezne parcele v celovito
cono. Osnovna poteza mreže je prepletanje oziroma prehajanje ene
krožnice v drugo. Na ta način se sistem nadaljuje tudi preko meje tega
zazidalnega območja in se hkrati lahko poljubno dograjuje; |
|
|
– notranja mreža občinskih cest in dovozov je
podrejena krožni strukturi osnovnega prometa. Tudi obstoječa gradnja se
naveže na promet v notranjosti; |
|
|
– nova mreža parcelne strukture je urejena na ta
način, da je možno kombiniranje različnih velikosti in dimenzij. Hkrati
je od teh kombinacij odvisna povezava z občinsko cesto. Vse parcele so
tako orientirane, da je možna direktna povezava z eno od notranjih
občinskih cest zazidalnega območja. Na predelu, kjer je več parcel
(odvisno od potreb novih prebivalcev) je na račun privatne parcele
urejena skupna dovozna pot; |
|
|
– dimenzije občinskih cest za dvosmerni promet na
območju zazidalnega načrta so naslednje: celotno cestišče je 6 m – 2 x
2,25 m cestišče, 2 x 0,75 m pločnik na obeh straneh; |
|
|
– dimenzije notranje ceste, enosmerni promet, na
območju zazidalnega načrta so naslednje: 4 m celotno cestišče – 3 m
cestišče in 1 m pločnik na eni strani; |
|
|
– pri definiranju cestnih profilov je nujno
potrebno upoštevati merila, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka
požara v naseljih, določila po zakonu o varstvu pred požarom (Uradni
list RS, št. 71/93). V tem okviru je predvidena najmanjša dimenzija
cestnega profila 3 m, ki zagotavlja nemoteno uporabo cestišč za
intervencijske poti. V okviru tega ZN in UrN ni posebej predvidenih
intervencijskih poti, ki služijo samo temu namenu; |
|
|
– na območju, ki je predvideno za ureditev javnega
programa je predvideno urejeno parkirišče. V okviru tega območja je
predviden tudi prostor za kontejnerje (odlaganje odpadkov); |
|
|
– na območju C1: območje javnih – centralnih
dejavnosti, je predvidena intervencijska pot, ki se napaja iz območja
ploščadi ter navezuje na križišče z regionalno cesto R-647. Druga
možnost intervencije na to območje je preko območja parkirišča, ter tudi
iz notranje občinske ceste (notranja enosmerna cesta stanovanjskega
območja); |
|
|
– povezava območja z regionalno cesto R-647, odsek
1368 Mlačevo–Rašica v naselju Predstruge je urejena preko treh križišč z
občinskimi cestami območja; |
|
|
– ureditev zgoraj omenjenega odseka obstoječe
regionalne ceste R-647: ureditev križišč z občinskimi cestami in
ureditev privatnih zelenih površin (dvorišča, vrtovi, zelenice...). V
tem predelu je predviden enoten ozelenjen pas; |
|
|
– vsi novo predvideni in urejeni priključki na
regionalno cesto R-647 se morajo projektirati po predpisih in upoštevati
naslednje zakone: zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in
uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98); |
|
|
– cestni priključki morajo biti pravokotni na os
ceste, pregledni (izračunan preglednostni trikotnik) in izgrajeni v
niveleti z javno cesto; |
|
|
– za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na
regionalno cesto R-647 oziroma rekonstrukcijo obstoječih, je investitor
dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje Direkcije RS,
za ceste v smislu 54. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št.
29/97); |
|
|
– pri posegih, ki tangirajo regionalno prometno
omrežje in naprave je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa; |
|
|
– pri nadaljnji projektni obdelavi je v bodoče
potrebno predvideti gradnjo avtobusnega postajališča izven vozišča
kategoriziranih cest in v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih za
projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list
SRS, št. 17/82); |
|
|
– na celotni trasi cest, kot tudi znotraj samega
kompleksa, se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna
prometna signalizacija v skladu s pravilnikom o prometnih znakih na
cestah (Uradni list SFRJ št. 48/81, 59/81) in zakonom o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98). |
|
|
18. člen |
|
|
Prometni režim in vrste prometa (glej grafično
prilogo dokumenta) |
|
|
Vse cestne površine so v asfaltu razen površin trga
in parkirišča (glej karto morfoloških enot, enota C1), kjer je
predvidena kombinacija asfalta, betonskih plošč in granitnih plošč. Pri
izvajanju rekonstrukcije trga na enoten talni nivo je potrebno
upoštevati kote vhodov v obstoječe objekte ter istočasno urediti
prilagoditve novih nivojev z obstoječimi. Pri načrtovanju novih objektov
je potrebno upoštevati pravilnik o projektiranju objektov brez
arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87), posebno pri
oblikovanju javnih objektov. |
|
|
19. člen |
|
|
Ureditev prometnih površin |
|
|
Kolesarski promet in pešpoti sledijo cestam in
glavnim povezavam. Predvidene so tudi kolesarske in pešpoti globlje v
krajinsko zaledje naselja. |
|
|
Za kolesarski in peš promet je v nadaljnji
projektni obdelavi potrebno predvideti posebne hodnike, ki morajo biti
dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni (regionalna cesta
R-647). Izvedba hodnika za pešce se predvidi tudi ob notranji cesti, s
tem ko se kolesarski promet odvija po cesti. Elemente za pločnik in
kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi
predpisi. |
|
|
VIII. MERILA
IN POGOJI ZA UREJANJE ZELENIH POVŠIN |
|
|
20. člen |
|
|
Merila in pogoji za urejanje zelenih površin: |
|
|
(karta O5) |
|
|
Pomemben element je ureditev zelenih površin s
čimer se vzpostavi ureditev prostora, ki ni usmerjena zgolj v
opredelitev površin za pozidavo z novimi stanovanjskimi objekti. Pri tem
je pomembno poudariti, da so zelene površine del bivalnega okolja, ki
vpliva na njegovo kvaliteto in ugodnejši ambient: |
|
|
– ohranitev zelenih površin, manjših gozdnih
površin na lokaciji; območje vrtače se ohrani kot zeleni otok; |
|
|
– ob regionalni cesti R-647 se uredi enoten zeleni
pas (živa meja), ter uredi dvorišča na notranji strani; |
|
|
– podrobnejše se predvidi ureditev centralnega dela
območja z javnim programom, ter zunanje spremljevalne površine namenjene
igriščem. Uredi se povezava z zaledjem, gozdom. Koristi se tudi bližnja
vrtača za razne elemente igralnih površin; |
|
|
– na robovih lokacije so predvidene površine, ki se
ne koristijo za pozidavo, temveč kot zelene cezure med posameznimi
prostorskimi elementi; |
|
|
– pri posameznih parcelah je gradacija zunanjega
prostora definirana na ta način: dovozna pot, dvorišče, zelenica, zelena
površina z okrasnim drevjem, na zadnji strani zelenjavni in sadni vrt; |
|
|
– deli parcel s parc. št. 1226/6, 1226/8, 1226/9 in
1226/13 so v naravi dokaj kvalitetni gozdovi smreke, bukve s primesjo
ostalih listavcev (hrast, gaber, češnja …). V sestojih ni nobenih
izjemnih dreves na katera bi morali biti posebej pozorni, ali ostalih
objektov naravne in kulturne dediščine. Kljub temu je potrebno znotraj
predvidenega območja obravnavanega v tej nalogi ohraniti posamezne
skupine gozdnega drevja kot skupino ali posamezno drevo, predvsem
avtohtonih vrst kot popestritev bivalnega okolja. |
|
|
IX. MERILA
IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE |
|
|
21. člen |
|
|
Splošna merila in pogoji za komunalno opremljanje
stanovanjske cone Predstruge: |
|
|
(karta O6) |
|
|
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati
določila 16., 17. in 18. člena odloka o pogojih odvajanja in čiščenja
odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje (Uradni list
SRS, št. 43/86). Pri urejanju območja je potrebno tudi 10. člen odloka o
pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 29/91) ter zakon o zdravstveni inšpekciji (Uradni
list RS, št. 99/99). |
|
|
Zmogljivosti vodnega vira zadoščajo potrebam za
pitno vodo, s čimer je zagotovljena oskrba s higiensko neoporečno vodo. |
|
|
Obravnavano območje zazidalnega in ureditvenega
načrta se bo s pitno vodo oskrbovalo iz primarnega cevovoda LŽ izvedbe
preseka 200 mm, ki poteka ob južnem robu območja med regionalno cesto in
železniško progo. Na tem je predvidena enotna ureditev novega
vodovodnega omrežja za celotno območje. |
|
|
Celotno območje je pokrito z mrežo nadzemnih
hidrantov, ki se priključujejo na glavni sekundarni cevovod. Sistem mora
biti izveden v tej obliki, da omogoča ter zagotavlja zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
|
|
Odpadne vode iz območja zazidalnega načrta in
ureditvenega načrta naj bi se priključile na povezovalni kanalizacijski
kolektor, ki bo potekal iz naselja Predstruge do naselja Videm in naprej
do Bruhanje vasi, kjer bo locirana čistilna naprava. Pred izvedbo ČN, so
posamezniki vezani na individualne rešitve (greznice). Kanalizacija
celotnega obravnavanega območja se izvede v ločenem sistemu. Občina mora
pristopiti k projektiranju končne rešitve čiščenja odpadnih voda iz
širšega območja Predstrug in izdelavi projektov. Na območju Predstrug se
predvideva izgradnja večjega industrijskega kompleksa, zahodno od
obravnavanega načrta. Potrebno je izvesti sintezo in predvideti skupen
kanalizacijski sistem s čistilno napravo, ki bo vključevala obe coni.
Druga varianta je odvod odpadnih voda do Vidma in od tam po že zgrajeni
kanalizaciji proti predvideni čistilni napravi pri Bruhanji vasi. |
|
|
Glede na predvideno gradnjo stanovanjskih objektov
bo potrebno za omenjeno območje zgraditi novo transformatorsko postajo.
Visokonapetostni 20 kV daljnovod proti Velikim Laščam bo potrebno
pokabliti in to od nove TP ob cesti proti obstoječi transformatorski
postaji Predstruge in naprej do novega odcepnega droga. |
|
|
Nizkonapetostno omrežje se izvede kabelsko v
kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo, za katero je potrebno
predvideti prižigališče ob novi TP. |
|
|
Telefonski priključki naj se navežejo na obstoječi
telefonski jašek, ki se napaja iz telefonske centrale Videm. |
|
|
22. člen |
|
|
VODOVOD |
|
|
Obstoječe stanje |
|
|
Območje Občine Dobrepolje je oskrbljeno s pitno
vodo iz vodovodnega sistema Rob–Dobrepolje. Vodno zajetje je locirano v
sosednji Občini Velike Lašče in oskrbuje s pitno vodo iz globokih
dolomitnih vrtin tudi območje Občine Velike Lašče. Voda je kvalitetna in
ustreza vsem predpisanim zahtevam. Večina obstoječih vodovodov je
azbestno cementnih in polietilenskih, v zadnjem času pa nekvalitetne
odseke intenzivno zamenjujejo z litoželeznimi ductilnimi cevmi. Cevovodi
so dimenzionirani za normalno oskrbo in požarno varstvo. |
|
|
Obravnavano območje zazidalnega in ureditvenega
načrta se s pitno vodo oskrbuje iz primarnega cevovoda LŽ izvedbe
preseka 200 mm, ki poteka ob južnem robu območja med regionalno cesto in
železniško progo. Iz njega sta izvedena dva sekundarna voda PE izvedbe
preseka 90 mm. Cevovoda se razvejata v cevi manjših profilov, ki
oskrbujejo posamezne obstoječe objekte. Pritiski v cevovodu znašajo do 6
barov. |
|
|
Tehnični opis predvidenega stanja |
|
|
Na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko
območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge je predvidena
enotna ureditev novega vodovodnega omrežja za celotno območje. |
|
|
Predvideva se izgradnja novega omrežja v LŽ ductil
izvedbi. Novopredvideno omrežje se navezuje na primarni cevovod LŽ 200
mm na dveh obstoječih priključkih na južnem delu območja. Za zagotovitev
boljšega kroženja vode in manjših hidravličnih izgub je na severnem delu
območja predvidena dodatna navezava na primarni vodovod. |
|
|
Skozi celotno območje poteka iz južnega priključka
cevovod profila 125 mm (odsek 1), ki napaja vse ostale prečne zanke in
se navezuje na novopredvideni severni priključek. |
|
|
Cevovodi v prečnih ulicah ob katerih so nameščeni
hidranti so profila 100 mm, cevovodi v ulicah brez hidrantov pa so lahko
tudi manjšega preseka (80 mm). Vsi cevovodi so krožno povezani, le
posamezne skupine obstoječih objektov imajo predvideno enostransko
napajanje s cevmi manjšega preseka (60 mm). |
|
|
Celotno območje je pokrito z mrežo nadzemnih
hidrantov, ki se priključujejo na glavni sekundarni cevovod profila 125
mm oziroma na stranske cevovode profila 100 mm. |
|
|
Vodovodno omrežje je speljano v celoti v pločniku
in z zadostnim odmikom od fekalne kanalizacije (3m). Le na odsekih, kjer
ni možno zagotoviti ustreznega odmika od fekalne kanalizacije poteka
vodovod v robu parcel. |
|
|
Staro omrežje se v celoti opusti, vodovodni
priključki do obstoječih objektov se obnovijo in navežejo na novo
omrežje. |
|
|
Za izvedbo vodovoda je potrebno izdelati projektno
dokumentacijo PGD in PZI. |
|
|
23. člen |
|
|
KANALIZACIJA |
|
|
Obstoječe stanje |
|
|
Obravnavano območje še nima urejenega javnega
sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Posamezni
objekti imajo greznice za odpadno vodo in ponikovalnice za padavinsko
vodo. |
|
|
Tehnični opis predvidenega stanja |
|
|
Na podlagi idejnih študij in projektnih rešitev za
izvedbo kanalske mreže in sistema čiščenja dobrepoljske doline naj bi se
odpadne vode iz območja zazidalnega načrta in ureditvenega načrta
priključile na povezovalni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal iz
naselja Predstruge do naselja Videm in naprej do Bruhanje vasi, kjer bo
locirana čistilna naprava. Pred izvedbo skupne ČN, ki ne bo namenjena
samo funkcioniranju obravnavanega območja ZN in UrN v tem dokumentu,
temveč širšega prostora, so posamezniki vezani na individualne rešitve
(greznice). |
|
|
Kanalizacija celotnega območja se izvede v ločenem
sistemu. Kanali so predvideni v prometnih površinah in sledijo naravnim
padcem terena. Meteorni in fekalni kanali potekajo v vzporednih trasah,
z ločenimi revizijskimi jaški. |
|
|
a) Fekalna kanalizacija |
|
|
Fekalna kanalizacija in jaški na njej morajo biti
izvedeni vodotesno iz SBC, duktil ali PVC cevi. Posamezni fekalni kanali
se priključujejo na glavni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal ob
južnem delu območja med cesto in železnico in se bo zaključil s skupno
čistilno napravo. |
|
|
Predvideno je posamično priključevanje posameznih
objektov na meteorni in fekalni kanal. |
|
|
Kanalizacijski priključki na sekundarne fekalne
kanale so lahko priključeni direktno na cev, vendar morajo biti izvedeni
s fazonskimi kosi pod kotom 45° v smeri toka. Na vsaki parceli mora biti
izveden revizijski jašek, ki omogoča čiščenje posameznega priključka. |
|
|
Odpadne vode, ki se spuščajo v javno kanalizacijo
morajo ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Kolikor odpadne vode ne ustrezajo uredbi je potrebno predvideti ustrezno
predčiščenje. |
|
|
Vsi gostinski lokali morajo biti opremljeni z
maščobolovilci. |
|
|
Vsi novi objekti se morajo takoj po izgradnji
kanalizacijskega omrežja priključiti nanj, obstoječi objekti pa
najkasneje v roku 6 mesecev. |
|
|
b) Meteorna kanalizacija |
|
|
Padavinske vode z utrjenih površin se priključujejo
na meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in
lovilcev olj, v skladu s pogoji upravljalca vodotokov. |
|
|
Peskolovi na cestnih in ostalih tlakovanih
površinah morajo imeti lovilno globino najmanj 750 mm in skupno globino
1500 mm ter presek 450 mm. Peskolovi za vodo s strešnih površin se
izvedejo iz BC preseka 300 mm in globine 1000 mm. Da bi zmanjšali
količine padavinske vode in s tem dimenzije meteornih kanalov ter
visokovodne konice, se predvideva ponikanje strešnih vod po predhodnem
čiščenju v peskolovih v ponikovalnice oziroma ponikovalne jarke s
priključitvijo prelivov na meteorne kanale so predvideni ob posameznih
objektih. |
|
|
Revizijski jaški so preseka 800 mm, na mestih
vklapljanja drugih kanalov pa 1000 mm. Največja dovoljena razdalja med
jaški je 70 m. |
|
|
Priključki na meteorne kanale so lahko direktno na
cev, vendar morajo biti izvedeni s fazonskimi kosi pod kotom 45° v smeri
toka. |
|
|
Glede na faznost izvedbe posameznih območij cone se
bo temu prilagajala tudi izgradnja meteornih in fekalnih kanalov ter
priključevanje na skupno čistilno napravo. |
|
|
Vrsta in profili cevi, objekti, revizijski jaški in
natančni odmiki od ostalih infrastrukturnih vodov bodo določeni s
posebnim projektom PGD in PZI. |
|
|
24. člen |
|
|
ELEKTRIČNA ENERGIJA IN JAVNA RAZSVETLJAVA |
|
|
Obstoječe stanje |
|
|
Na območju celotnega obravnavanega predela za
stanovanjsko območje Predstruge potekata visokonapetostni 20 kV
daljnovod in 20 kV kablovod. |
|
|
Območje se napaja preko nizkonapetostnega omrežja
iz obstoječe transformatorske postaje Predstruge. |
|
|
Predvideno stanje |
|
|
Glede na predvideno gradnjo stanovanjskih objektov
je potrebno za omenjeno območje zgraditi novo transformatorsko postajo,
ki naj bo locirana v križišču, na koncu obstoječega visokonapetostnega
20 kV kablovoda. Visokonapetotni 20 kV daljnovod proti Velikim Laščam je
potrebno pokabliti in to od nove TP ob cesti proti obstoječi
transformatorski postaji Predstruge in naprej do novega odcepnega droga.
Prav tako je potrebno pokabliti visokonapetostni kablovod proti Vodicam
od nove TP do novega odcepnega droga. Vse pokablitve se izvedejo v
kabelski kanalizaciji (3+2 Fi 110). |
|
|
Transformatorska postaja se zgradi kabelska z
visokonapetostnim Sf6 blokom, ki naj ima tri vodne in eno
transformatorsko celico, transformator 630 kVA in nizkonapetostno vodno
polje. |
|
|
Nizkonapetostno omrežje se izvede kabelsko v
kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo, za katero je potrebno
predvideti prižigališče ob novi TP. |
|
|
Nizkonapetostno omrežje se preko razdelilno
priključnih omaric vzanka (možnost dvostranskega napajanja odjemalcev).
Mesta merilnih naprav (števci električne energije) naj bodo na parcelnih
mejah v prostostoječih omaricah, če ne bo drugače definirano v
elektroenergetskih soglasjih. |
|
|
Javno razsvetljavo je potrebno predvideti celonočno
in polnočno, svetilke naj bodo izbrane glede na tehnične zahteve kakor
tudi glede na vremenske razmere. |
|
|
Mesta kandelabrov naj se določijo po potrebah
infrastrukture in stanovalcev. Vse prestavitve, pokablitve obstoječih
elektro naprav, kakor tudi nov nizkonapetostni razvod, razvod javne
razsvetljave in mesta svetilnih teles (kandelabrov) bodo določena v
elektro projektu, posebnim projektom PGD in PZI. |
|
|
25. člen |
|
|
PTT OMREŽJE |
|
|
Telefonski priključki naj se navežejo na obstoječi
telefonski jašek, ki se napaja iz telefonske centrale Videm. Izgradnja
notranjega telefonskega omrežja naj se izvede v telefonski kanalizaciji,
skupaj z izgradnjo ostalih potrebnih kanalizacij in ob upoštevanju
ustreznih predpisov. |
|
|
V času gradnje je potrebno zagotoviti nemoteno
telefonsko povezavo. |
|
|
Eventualne prestavitve obstoječih telefonskih
naprav, kakor vse detajle notranjega telefonskega omrežja se določi v
posebnem projektu skupaj z upravljalcem. |
|
|
26. člen |
|
|
OGREVANJE IN PLINOVOD |
|
|
Na območju ZN za stanovanjsko območje Predstruge in
del UrN za Predstruge plinifikacija z zemeljskim plinom ni izvedljiva. |
|
|
Ogrevanje stanovanj in sanitarne vode v njih se
izvede za vsakega posebej, možna pa je tudi izgradnja skupinskih
kotlovnic in toplotnih postaj (glede na faznost in zaključenost
posameznih morfoloških enot). |
|
|
Kot primarni vir energije naj se uporabi kurilno
olje ali utekočinjen plin (možnost tudi kurjenje z drvi, ki je sicer
manj primerno). V obeh primerih pa je potrebno pri projektiranju načina
ogrevanja upoštevati ustrezne pravilnike. |
|
|
X. POGOJI ZA
VAROVANJE OKOLJA |
|
|
27. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom, onesnaževanjem zraka in voda |
|
|
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je
potrebno za celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del
UrN za Predstruge, poskrbeti za ohranitev zelenih površin in zasaditev
novega zelenega enotnega varovalnega pasu ob glavni regionalni cesti
R-647, odsek 1368 Mlačevo–Rašica ter na območju parkirišča. |
|
|
V območju je potrebno upoštevati maksimalno
dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč. |
|
|
Pri tem je potrebno upoštevati tudi uredbo o hrupu
v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ter uredbo
o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 66/96). |
|
|
Ohranjati je potrebno značilnosti kraškega terena
(vrtače) ter obstoječo ozelenjenost območja. Zasipavanje vrtač je na
kraškem terenu nezaželeno. |
|
|
V primerih nevarnosti požara, je funkcionalne
površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v primeru požara s
posebnimi zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih
intervencijskih sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok. |
|
|
XI. MERILA
IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
28. člen |
|
|
Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne
dediščine: |
|
|
(karta O3, O5) |
|
|
Pri izvajanju posegov in ureditev na območju, za
katerega veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine Zavoda
za varstvo naravne in kulturne dediščino, je potrebno upoštevati
navodila LRZVNKD. V upravnem postopku je potrebno zagotoviti sodelovanje
pristojne varstvene službe. |
|
|
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je
potrebno za celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del
UrN za Predstruge, poskrbeti za ohranitev zelenih površin in zasaditev
novega zelenega enotnega varovalnega pasu ob glavni regionalni cesti in
parkirišču. Za vse večje posege je potrebno pridobiti tudi poprejšnje
soglasje pristojnega inšpektorja za varstvo okolja. |
|
|
V območju je potrebno upoštevati maksimalno
dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč. Pri tem je potrebno
upoštevati uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 45/95) ter uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v
naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96). |
|
|
Ohranjati je potrebno značilnosti kraškega terena
(vrtače) ter vse kvalitetne elemente zelenih površin. |
|
|
V primeru nevarnosti požara, je funkcionalne
površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v požaru s posebnimi
zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih intervencijskih
sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok. |
|
|
XII.
ZAPOREDNOST IZVAJANJA |
|
|
29. člen |
|
|
Zazidalni načrt je mogoče izvajati v več medsebojno
neodvisnih fazah: |
|
|
(karta O3) |
|
|
Prenova in novogradnje lahko potekajo neodvisno in
na faznost izgrajevanja niso vezane, vendar je smiselno posamezne
morfološke enote medsebojno uskladiti (na primer: ureditev kanalizacije
in popločenje javnih površin). |
|
|
V okviru obravnavanega območja zazidalnega načrta
za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge
je za izvedbo in izgradnjo območja predvidena faznost izgradnje, ki se
nanaša na definirane funkcionalne celovitosti območja, in sicer: |
|
|
– izgradnja infrstrukturnega omrežja ter v tem
okviru določitev javnih, skupnih površin ter območja koridorjev javne
rabe; |
|
|
– izgradnja primarnih, glavnih vodov komunalne
opremljenosti celotnega območja (vodovod, kanalizacija, elektrika,
telefon); |
|
|
– definirati vse zgoraj naštete elemente v tej
obliki, da je možno v fazi izgradnje posameznega morfološkega območja
nemoteno omogočena komunalna in infrastrukturna opremljenost vsake
posamezne parcele, |
|
|
– v tem okviru naj ima vsaka parcela predhodno
predvidene priključke za posamezne vode komunalnega in infrastrukturnega
opremljanja. |
|
|
Izgradnja celovitosti območja naj sledi morfološkim
in funkcionalnim enotam, in sicer: |
|
|
– I. faza izgradnje: zapolnitev obstoječih površin
dela UrN: A1, A2, A5; |
|
|
– I. faza: ureditev območij javnih prostorov: C1,
C2; |
|
|
– II. faza: nova zazidava v okviru UrN: A3, A4: |
|
|
– III. faza: nova zazidava v okviru ZN: B1; |
|
|
– IV. faza: nova zazidava v okviru ZN: B2; |
|
|
– V. faza: nova zazidava v okviru ZN: B3. |
|
|
30. člen |
|
|
Režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne
zazidajo v prvi etapi: |
|
|
Namembnost površin in objektov, ki se z načrtom
spreminjajo, ostaja do izvedbe nespremenjena. |
|
|
Ko bo prišlo do zapolnitve obstoječega območja
zazidalnega načrta se bodo odprle nove površine zazidave (zahodno od
območja), ki se bodo urejale po enakem sistemu kot območje, ki je
obravnavano v tem odloku. Nujno bo potrebno upoštevati infrastrukturni
sistem kot je obravnavan v tem odloku (v tekstualnem in grafičnem delu)
in predstavljen v strokovnih podlagah. |
|
|
XIII.
TOLERANCE PRI GABARITIH |
|
|
31. člen |
|
|
Tolerance pri gabaritih, ki jih pri lokacijskem
dovoljenju lahko dopusti upravni organ: |
|
|
(karta O3 in O4) |
|
|
Manjše odmike dovoljuje občinska služba za prostor
Občine Dobrepolje oziroma občinska inšpekcija v dogovoru z izdelovalcem
dokumenta zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
ureditvenega načrta Predstruge. |
|
|
XIV.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
32. člen |
|
|
Obveznosti investitorjev in izvajalcev |
|
|
Pri izvajanju rekonstrukcij cest je treba predhodno
preveriti ustreznost oziroma dotrajanost obstoječih komunalnih vodov ter
jih po potrebi obnoviti. |
|
|
Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno
izvajanje komunalne infrastrukture, ki je razdeljena na dva dela:
opremljenost celovitega območja ter opremljenost posameznih parcel
(stvar izvedbe posameznika). |
|
|
Izvajanje posameznih posegov in ureditev načrta
spremlja strokovna organizacija, ki je izdelala Zazidalni načrt za
stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge. |
|
|
XV. KONČNE
DOLOČBE |
|
|
33. člen |
|
|
Zazidalni načrt za stanovanjsko območje Predstruge
in del ureditvenega načrta je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem
organu Občine Dobrepolje. |
|
|
34. člen |
|
|
Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna občinska
služba za prostor Občine Dobrepolje oziroma občinska inšpekcija. |
|
|
34. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
Z njegovo veljavo prenehajo veljati merila in
pogoji za urejanje z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih
ureditvenega območja naselja Predstruge za območje Zn in UrN, ki je
obravnavano v tem odloku, objavljeno v Uradnem listu RS (Uradni list RS,
št. 39/98). |
|
|
Št. 35 005-1/98 |
|
|
Dobrepolje, dne 9. maja 2000. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Dobrepolje |
|
|
Anton Jakopič l. r. |
|