Na podlagi 23. in drugega odstavka 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) in 43. člena statuta Občine Tolmin (Ur. gl. 2/99 in PN - Ur. objave 38/03) je Občinski svet občine Tolmin na seji dne 19.7.2004 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990–2000 za območje Občine Tolmin

1. člen

(uvodne določbe)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 4/89, Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 14/87, Uradni list RS, št. 40/92, 20/94, 63/99), ki se nanašajo na:

- spremembo namenske rabe prostora – širitev ureditvenih območij naselij na pobudo občanov;

- digitalizacijo in vektorizacijo dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Tolmin;

- spremembo namenske rabe prostora – širitev ureditvenih območij naselij za ureditve športnih igrišč, - gradnje kmetijsko gospodarskih objektov - hlevov, gradnja skladišča lesa ob obrtni coni, ureditev - parkirišča za tovorna vozila ter ureditev kampov;

- postavitev malih hidroelektrarn;

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

1. V poglavju »II. Strategija globalnega družbenoekonomskega razvoja občine« se v točki »1.1 Prebivalstvo« dopolnijo naslednje tabele in besedila:

Ob popisu aprila 2002 je štela 12.198 prebivalcev z gostoto 32 preb/km² ali 32 preb/naselje (www.sigov.si/popis2002/).

Tabela 1: Gibanje števila prebivalstva v občini Tolmin in v Sloveniji med leti 1961 in 2001

Vir: Statistični letopis 1991

V zadnjih tridesetih letih je območje občine Tolmin konstantno beležilo upad števila prebivalstva. Tudi naravno in selitveno gibanje prebivalstva je bilo v zadnjih nekaj letih negativno (Tabela 2).

Tabela 2: Naravno in selitveno gibanje v občini Tolmin med leti 1996 in 2000

Vir: Statistični letopisi RS 1997-2003

Občina Tolmin ima po pričakovanjih, saj se nahaja v manj razvitem delu Slovenije z velikim deležem sredogorja, neugodno starostno strukturo z nadpovprečnim deležem starejšega prebivalstva in podpovprečnim deležem mladih. Povprečna starost občana dosega kar 40,3 let.

Tabela 3: Nekateri demografski podatki občine Tolmin in primerjava s Slovenijo leta 1999

Vir: Popis prebivalstva 2002

Prebivalstvo je skoncentrirano v naseljih ob rečnih dolinah. V višjih legah, v Tolminskem hribovju, in planotah, se naselja in zaselki v zadnjih tridesetih letih stalno praznijo.

V sedemdesetih letih se je številčno najbolj povečalo občinsko središče – Tolmin, ki pa je v zadnjem desetletju že beležil negativno rast.

V devetdesetih letih so se najbolj povečala naselja v dolini v bližini Tolmina: Volče, Prapetno, Poljubinj, Modrej, Kozaršče. Lahko bi ta trend opisali kot suburbanizacija, ki se bo v prihodnje verjetno nadaljevala.

Tabela 4: Gibanje števila prebivalstva po naseljih med leti 1971 in 2002

Vir: Orožen-Adamič, 1995; www.sigov.si/popis2002/

2.

3. člen

(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)

1. V poglavju 4.2 Gozdarstvo se na koncu prvega odstavka črta pika in jo nadomesti z dvopičjem, ter dodajo tri alineje, ki se glasijo:

- »Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Tolmin (2001 – 2010)

- Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Most na Soči (2001 – 2010)

- Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske območja Tolmin (2001 – 2010).«

- V poglavju 4.3 Surovinske dejavnosti se doda nov odstavek, ki se glasi:

- »Kot potencialna nahajališča se upoštevajo naslednji prostori:

- potencialni prostor cementnega laporja (L) med Tolminskim lomom in Mostom na Soči

- potencialni prostor naravnega kamna (M) Bača pri Modreju

- potencialni prostor tehničnega kamna ploščatega volčanskega apnenca med Dolenjo Trebušo  in - Slapom ob Idrijci ter severno od Modreja

potencialni prostor tektonsko zdrobljenega dolomita med Ljubinjem in Podmelcem

potencialni prostor pobočnega grušča med Modrejem in zahodno od Modrejce.

Za realizacijo peskokopov, njihovo sanacijo in drugih območij izkoriščanja in raziskavo mineralnih surovin se za posamezna zaključena območja izdelajo prostorsko izvedbeni akti, ki bodo opredeljevali pogoje odpiranja in sanacijo novih ter sanacijo obstoječih pridobivalnih območij.

Posamezni površinski kopi so evidentirani in prikazani v kartografskem delu prostorskih zasnov srednjeročnega plana.

Za opredelitev novih ali obstoječih območij izkoriščanja mineralnih surovin morajo biti predhodno izdelane strokovne podlage, vključno z masnimi bilancami potreb po določeni mineralni surovini in s celovito presojo vplivov tovrstnih posegov na okolje.«

2. V poglavju 4.6 Turizem se na koncu sedmega odstavka doda naslednje besedilo:

»Kamp Šorli – ureditev gostinsko turističnega objekta, campinga in rekreacijskih površin.

 Kamp Gabrje – ureditev campinga in rekreacijskih površin.

 Kamp Volarje – ureditev campinga.«

3. V poglavju 4.5 Vodno gospodarstvo se dodajo alineje, ki se glase:

» - Načrtovanje novih posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi prostora z upoštevanjem vodnih in priobalnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij, ter z upoštevanjem drugih specifičnih delovanja vodnega sistema.

- Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.

- Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanja človeških življenj je treba zadrževati vodo na mestu nastanka, aktivirati razpoložljive retencijske površine, izvajati ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno urejati erozijska območja v povirjih in drugih nestabilnih območjih.

- Razvoj je potrebno usmerjati izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih območij ter uvajati posebne režime rabe na teh območjih s tem, da jim damo poseben pomen (vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-4. razred po kategorizaciji urejanju vodotokov)

- Vse padavinske odpadne vode iz zaledja ali iz območja morajo biti neškodljivo za tretje osebe speljane v kanalizacijo za odvajanje padavinske odpadne vode oziroma naravni odvodnik preko peskolovov in lovilcev olj in maščob.

- Čiste padavinske vode s strešin se lahko ponikne, če to dovoljujejo sama tla, podana mora biti hidrogeološka presoja o možnosti ponikanja padavinskih odpadnih voda v tla.

- Vse onesnažene padavinske odpadne vode s ceste, parkirišč in manipulacijskih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št.35/96).

- Iztoki jarkov in kanalov v vodotok morajo biti urejeni z iztočnimi glavami in tlakovanjem brežine in dna vodotoka na mestu izpusta.

- Potrebno je izdelati hidravlični izračun odtočnih količin padavinskih, zalednih odpadnih voda in preveriti pretočno sposobnost naravnih odvodnikov za te količine oziroma vpliv teh dodatnih količin na poplavno varnost dolvodno.

- Vse komunalne odpadne vode morajo biti odvajane v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav, morajo biti posebej onesnažene torej eventuelne tehnološke odpadne vode pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma predčiščene do tiste mere, ki jih sistem dopušča.

- Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

- Gradnjo objektov javne infrastrukture

- Gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih

- Ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda

- Ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave

- Gradnjo objektov potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih

- Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem

- Gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

- Pri načrtovanju trajnih objektov ter objektov prometne infrastrukture ureditvenega območja mora biti zagotovljena poplavna varnost pred vdorom in poplavljanjem meteornih in kanalizacijskih visokih voda najmanj 100-letne povratne.

- Vsi objekti (kleti, greznica, čistilna naprava, itd,..) morajo biti načrtovani na način, da bodo varni pred poplavljanjem zunanjih, drenažnih in povratnih kanalizacijskih voda.

- Infrastrukturni objekti, naprave, dostopne poti, iztoki, pomoli, itd., ki segajo v poplavno območje morajo biti grajeni in zaščiteni pred erozijo poplavnih voda.

- Gradnja mostov-propustov v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena mora biti varnost objektov pred stoletnimi visokimi vodami(Q₁₀₀) z zagotovitvijo minimalno 1,0 m varnostne višine. Kot obvezna strokovna podlaga mora biti izdelana presoja vpliva vseh predvidenih gradenj na vodni režim. Presoja vpliva na vodni režim naj obsega:

- hidrotehnično dokumentacijo s hidravličnimi izračunu in oceno novih odtočnih razmer in poplavnosti na celotnem območju ureditve

- rešitve, ki preprečujejo zadrževanje in dvig gladin poplavnih voda.

- Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano.

- V kolikor območja posegov mejijo na priobalno zemljišče ali ležijo na vplivnem območju površinskih voda, mora biti sestavni del načrtovanja tudi hidrološko hidravlična analiza vodnega režima s podatki o merodajni maksimalni pričakovani visoki vodi (Q₁₀₀), iz katerih bo razvidna stopnja poplavne varnosti območja pred izgradnjo objektov in po njej.

- Vsi objekti (kleti, greznica, čistilna naprava, itd,..) morajo biti načrtovani na način, da bodo varni pred poplavljanjem.

- Ažurirati je obstoječa in vključiti nova ogrožena območja po:

- Poplavnih območij

- Erozijskih območij

- Plazljivih in plazovitih območij ter upoštevanje prepovedi, omejitev in zapovedi, ki so za navedena območja predpisane.

- Pred vsakršnim posegom je nujno detajlno raziskati geološko strukturo terena in stabilnostno stanje celotnega območja. Za plazljivo območje je določiti zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:

- zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

- poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

- izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

- krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

5. V poglavju 5.4 Energetika se doda:

Kot obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije se upoštevajo sledeči objekti za razdeljevanje in prenos električne energije:

- RTP 110/20 kV Tolmin,

- DV 2x110 (35+20) kV Tolmin – Kobarid (šifra: D-1129),

- DV 110 kV Tolmin – Cerkno (šifra: D-1059) in

- DV 110 kV Doblar – Tolmin (šifra: D-1005/2)

ter rezerviran koridor za prenosni elektroenergetski daljnovod:

- DV 2x400 kV Okroglo – Udine

Upošteva se širino elektroenergetskega koridorja daljnovoda (Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči – Ur.l. RS št. 14/03), ki znaša:

- za napetostni nivo 400 kV: skupno 50m (po 25m levo in desno od osi DV),

- za napetostni nivo 110 kV: skupno 30m (po 15m levo in desno od osi DV)

Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje GSJ Prenos električne energije.

Za vse objekte (novogradnje, dozidave, nadzidave objektov, namenjenih za stalno oz. začasno bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenskem okolju (Ur.l. RS št. 70/96).

Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija.

Izgrajeni bosta mali HE in sicer na vodotoku Bača in novo zajetje ter prestavitev strojnice na potoku Prošček.

6. V poglavju 10. Ljudska obramba in družbena samozaščita se zamenja naslov poglavja, ki se glasi:

»Poglavje 10. Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.«

Na področje obrambe se doda naslednji odstavki, ki se glase:

»Cilji na področju obrambe, ki se posredno nanašajo na občino Tolmin:

Zagotavljanje obrambe države

Zasnova razvoja dejavnosti in zasnova namenske rabe ter zasnov območij varovanj in omejitev s področja obrambe:

Za obrambo so perspektivna naslednja območja:

- Vojašnica Tolmin, območje izključne rabe

- Kozaršče, območje izključne rabe

- Šentviška gora, območje izključne rabe in območje nadzorovane rabe.

Območje nadzorovane rabe: varovalni pas območij izključne ali možne izključne rabe, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih razlogov ali tehničnih zahtev.

Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

Elemente varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se določijo in prikažejo iz občinskega načrta zaščite in reševanja.«

7. V poglavju  Naravna dediščina se obstoječe zamenja s sledečim besedilom:

Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Tolmin« (ZRSVN, OE Nova Gorica, oktober 2001) in »Dopolnitev naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Tolmin« (ZRSVN, OE Nova Gorica, februar 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Tolmin.

Kot obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije so opredeljeni sledeči deli narave:

8. V poglavju Kulturna dediščina se obstoječe zamenja s sledečim besedilom:

» Poleg obstoječih objektov in območij varovanja kulturne dediščine, navedenih v Strokovnih podlagah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana(ZVNKD Gorica, januar 2001), se upoštevajo naslednje dopolnitve (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica, december 2003):

Strokovne podlage so z dopolnitvami priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Tolmin.

9. člen

1. V kartografskem delu dolgoročnega plana se spremenijo in dopolnijo naslednji listi, in sicer:

1. Zasnova kmetijskih zemljišč, v merilu 1:25000

2. Zasnova gozdov, v merilu 1:25000

3. Zasnova vodnega gospodarstva, v merilu 1:25000

4. Zasnova rudnin, v merilu 1:25000

5. Zasnova naravne dediščine, v merilu 1:25000

6. Zasnova kulturne dediščine, v merilu 1:25000

7. Zasnova sanacij, v merilu 1:25000

8. Zasnova poselitvenih območij, v merilu 1:25000

9. Zasnova prometne infrastrukture, v merilu 1:25000

10. Zasnova energetike, v merilu 1:25000

11. Zasnova obrambe, zaščite in reševanja, v merilu 1:25000

2. V kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu planu se vsebina navedenih kart PKN v merilu 1:5000 ustrezno spremeni in dopolni:

Tolmin

34, 35, 46, 47, 48

Bohinjska Bistrica

31, 35

Kanal

7, 9, 10, 17, 18, 30, 40

Cerkno

1, 2, 3, 21, 22, 31, 32

Nova Gorica

10

Idrija

1, 2

10. člen

 (končne določbe)

Spremenjen in dopolnjen Odlok ter kartografski del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Tolmin, se hranita in sta na vpogled pri občinski upravi Občine Tolmin, na oddelku za okolje in prostor.

11. člen

 (pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati takoj.

Št.: 35003-0001/00

Tolmin, 19.7.2004

Župan Občine Tolmin:

Ernest Kemperle