Na
podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2) je Občinski svet Občine Cerkno na 8.
redni seji dne 29. 11. 2007 sprejel |
|
S T A T U T
Občine Cerkno |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Občina Cerkno (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna
skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bukovo,
Cerkljanski vrh, Cerkno, Čeplez, Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Gorje,
Jagršče, Jazne, Jesenica, Labinje, Laznica, Lazec, Orehek, Otalež,
Planina pri Cerknem, Plužnje, Podlanišče, Podpleče, Police, Poljane,
Poče, Ravne pri Cerknem, Reka, Straža, Šebrelje, Travnik, Trebenče,
Zakojca in Zakriž.
Sedež občine je v Cerknem, Bevkova ulica 9.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
|
Na območju Občine Cerkno so ustanovljene krajevne skupnosti (v
nadaljnjem besedilu: krajevne skupnosti). Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti občine so določeni s tem
statutom in odlokom občine.
Imena in območja krajevnih skupnosti so:
1. KS Bukovo, ki obsega območja naselij Zakojca in Bukovo.
2. KS Cerkno, ki obsega območja naselij Cerkno, Poljane, Labinje, Čeplez
in Planina.
3. KS Gorje, ki obsega območja naselij Gorje, Poče, Trebenče in Laznica.
4. KS Novaki, ki obsega območja naselij Gorenji Novaki in Dolenji
Novaki.
5. KS Orehek, ki obsega območja naselij Orehek in Jesenica.
6. KS Otalež, ki obsega območja naselij Plužnje, Lazec, Otalež, Jazne in
Travnik.
7. KS Podlanišče, ki obsega območja naselij Podlanišče, Cerkljanski vrh
in Podpleče.
8. KS Ravne - Zakriž, ki obsega območja naselij Ravne in Zakriž.
9. KS Straža, ki obsega območja naselij Straža, Police, Reka in Jagršče.
10. KS Šebrelje, ki obsega območja naselja Šebrelje. |
|
3. člen |
|
Občina Cerkno v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja
javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge
iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne
sklade, javne zavode, javna podjetja.
Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
|
6. člen |
|
Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom.
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Cerkno, v notranjem krogu pa naziv organa
občine – Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Občinska
volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
Občina podeljuje zaslužnim občanom, organizacijam in drugim, občinska
priznanja in nagrade ter naziv častni občan, v skladu s posebnim
odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup,
gradnjo in prenovo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki
se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za
potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami,
– opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
|
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe.
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
|
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
|
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti.
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora.
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe.
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
|
12. člen |
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina
opredeljenih navzočih članov. |
|
13. člen |
|
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine,
objavo kataloga informacij javnega zančaja, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov.
Splošni akti občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente,
ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje šestnajst članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega
sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v
vseh občinskih organih. |
|
15. člen |
|
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom.
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
16. člen |
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z
zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom in imenuje predstavnike občine v
njihove skupščine ali svete,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi
ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18. člen |
|
Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje.
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni
red seje predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z
novimi točkami.
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
19. člen |
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč
pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in
odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
|
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in
direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
21. člen |
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet na predlog župana ali člana občinskega sveta pred izvedbo
glasovanja.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
22. člen |
|
Razloge za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja
zakon.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
|
2.1 Odbori in komisije občinskega
sveta |
|
23. člen |
|
Občinski svet lahko določi s statutom ali ustanovi s sklepom eno ali več
komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega
delovnega telesa in imenovanju predsednika in članov določi občinski
svet tudi njegove naloge. |
|
24. člen |
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in
štiri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki jih komisiji določi občinski svet. |
|
25. člen |
|
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za malo gospodarstvo in turizem,
– odbor za družbene in društvene dejavnosti ter socialno politiko,
– odbor za komunalno dejavnost in cestno infrastrukturo,
– odbor za varstvo in urejanje okolja ter prostorsko načrtovanje,
– odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja,
– statutarno-pravna komisija.
Stalni odbori in komisije imajo predsednika in 4 do 6 članov. Število
članov posameznega stalnega delovnega telesa občinskega sveta in
imenovanje se določi s sklepom, delovno področje pa s poslovnikom
občinskega sveta. |
|
26. člen |
|
Predsednika in člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja.
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
28. člen |
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
|
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana
se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi poročila občinske
volilne komisije o izidu glasovanja za župana odloči o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana
oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Kadar občinski svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne
odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana
opravlja najstarejši član občinskega sveta.
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno.
O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi seji. |
|
30. člen |
|
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o
pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine
ne določa drugače,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov
občinske uprave in organov skupne občinske uprave, skupaj z drugimi
župani občin ustanoviteljic,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti. |
|
31. člen |
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z županom
tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet. |
|
35. člen |
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36. člen |
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37. člen |
|
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave
oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
39. člen |
|
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in izkušnje s finančno-računovodskega, ekonomskega ali pravnega
področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave,
delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
občinskih proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni
odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
|
41. člen |
|
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu.
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno
obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto.
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami.
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za
posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o
izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima
pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki
mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog
poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe,
predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila
in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga
pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti
pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
|
43. člen |
|
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki
je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu
dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne
skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z
akti občinskega sveta in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon,
ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi
katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik.
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
45. člen |
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava.
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje
ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira
na poročilo notranje revizijske službe. |
|
46. člen |
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. |
|
47. člen |
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu s pravilnikom občinskega sveta. Izvedencu in
drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
48. člen |
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
|
5. Drugi organi občine |
|
49. člen |
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
50. člen |
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
IV. OBČINSKA UPRAVA |
|
51. člen |
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom.
Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določi župan. |
|
52. člen |
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
53. člen |
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem
postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave ali drugega
medobčinskega organa odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
54. člen |
|
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah ali za
opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. |
|
55. člen |
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
56. člen |
|
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti lahko odloča samo uradna
oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh dejanj in ima opravljen
strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
57. člen |
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
58. člen |
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v
občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana
pa odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
V. OŽJI DELI OBČINE |
|
59. člen |
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov z območja ožjega dela
občine, na katerem se za predlog opredeli vsaj 15 odstotkov volivcev s
tega območja.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
60. člen |
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije),
pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s
premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje
njihovih nalog. |
|
61. člen |
|
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih
opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. V pravnem prometu nastopa
v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, katerih vrednost presega
vrednost kot je določena z vsakoletnim proračunom občine, so veljavni le
ob predhodnem pisnem soglasju župana. |
|
62. člen |
|
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi
volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta.
Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni
uslužbenec v občinski upravi, javni uslužbenec v službi ožjega dela
občine in član nadzornega odbora občine. Določbe zakona in tega statuta,
ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se
smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne
skupnosti.
Funkcija člana sveta je častna. |
|
63. člen |
|
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče bivši predsednik najkasneje
dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge,
ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Svet na predlog predsednika
izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in
opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na
kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
|
64. člen |
|
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom
naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in krajane ter oblikuje svoja stališča in
mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine,
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj
za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali
odlokom drugače določeno.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje
zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
|
65. člen |
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
66. člen |
|
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi krajevna skupnost s
pomočjo občine.
Izvajanje administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti ter
njihovih svetov zagotavlja krajevna skupnost sama.
Finančne in računovodske naloge za potrebe krajevnih skupnosti lahko
opravlja občinska uprava, če s tem soglaša svet krajevne skupnosti. |
|
67. člen |
|
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Odločitve sveta krajevne skupnosti o razpolaganju in
gospodarjenju z nepremičninami skupnosti so veljavne, ko nanje da
soglasje občinski svet.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino
oziroma na nove krajevne skupnosti z lastnostjo pravne osebe, ki
nastanejo z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih krajevnih skupnosti. |
|
68. člen |
|
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne
skupnosti.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih
načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu
svetu predlagajo njihovi sveti.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso
zajeti v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren svet
krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o
posebnem transakcijskem računu skupnosti izda župan.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni
odbor občine. |
|
69. člen |
|
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane oziroma ni sklepčen,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali
če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna
uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
VI. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV
PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
70. člen |
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
71. člen |
|
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
72. člen |
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. Če župan ne skliče zbora občanov v 30 dneh po pravilno
vloženi zahtevi ga lahko skliče tisti, ki je pobudo za sklic občanov
dal. |
|
73. člen |
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
74. člen |
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko
zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 30 odstotkov volivcev z
območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru.
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
75. člen |
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
76. člen |
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
77. člen |
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
potrjen ali zavrnjen oziroma so bile potrjene ali zavrnjene njegove
posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem
je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
78. člen |
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj 15% volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča ter podpis.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
79. člen |
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
zakonsko določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
80. člen |
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
81. člen |
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
82. člen |
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
83. člen |
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
84. člen |
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če se je zanjo izrekla
večina glasovalnih upravičencev, ki so glasovali v občini oziroma v delu
občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel, pod pogojem, da se jih
je glasovanja udeležila večina.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca
njegovega mandata. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
85. člen |
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
86. člen |
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
87. člen |
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave (npr. režijski obrat),
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z javno-zasebnim partnerstvom. |
|
88. člen |
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
89. člen |
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod
ali javno podjetje za izvajanje javne službe. |
|
90. člen |
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako
določa zakon. |
|
91. člen |
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
92. člen |
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
93. člen |
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupni javni zavod ali
javno podjetje za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
94. člen |
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnem javnem zavodu ali
javnem podjetju, ki je ustanovljeno za območje dveh ali več občin,
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
95. člen |
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE
OBČINE |
|
96. člen |
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
97. člen |
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
98. člen |
|
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine.
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan.
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
99. člen |
|
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
100. člen |
|
Za pripravo in izvrševanje občinskega proračuna je župan odgovoren
občinskemu svetu.
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna
občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence
občinske uprave.
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna praviloma v mesecu
juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z
zakonom. |
|
101. člen |
|
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.
Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. Občinski svet ga lahko sprejme po hitrem
postopku. |
|
102. člen |
|
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša,
se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep
velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša. |
|
103. člen |
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
104. člen |
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo.
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu. |
|
105. člen |
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem.
Občinski svet lahko sprejme zaključni račun po hitrem postopku. |
|
106. člen |
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
107. člen |
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
|
108. člen |
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančno-računovodska služba občine. |
|
109. člen |
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
110. člen |
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
pravilniki, uredbe in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
111. člen |
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
112. člen |
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
113. člen |
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
114. člen |
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
115. člen |
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi,
če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
2. Posamični akti občine |
|
116. člen |
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
117. člen |
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
X. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC
POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
118. člen |
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
119. člen |
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
120. člen |
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
121. člen |
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
122. člen |
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
XI. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
123. člen |
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
124. člen |
|
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih
sprejeli organi Občine Idrija, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
125. člen |
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Cerkno
(Uradni list RS, št. 48/95). |
|
126. člen |
|
Določbe 25. člena, ki govori o stalnih delovnih telesih občinskega
sveta, se začnejo uporabljati ob nastopu mandata novega občinskega
sveta. |
|
127. člen |
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 0007-0002/2007 |
Cerkno, dne 29. novembra 2007 |
|
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l.r. |