|
Na podlagi 17. člena statuta Občine Zavrč (Uradni list RS,
št. 25/95) je Občinski svet občine Zavrč na 1. izredni seji dne 12. 1.
1996 sprejel |
|
|
P O S L O
V N I K |
|
|
Občinskega
sveta občine Zavrč |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik določa organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov sveta (v nadaljevanju: svetniki). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. |
|
|
Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih teles je javno. Javnost dela se
lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih
dokumentov oziroma materialov tako predpisano z zakonom, iz drugih
razlogov ali če tako sklene občinski svet. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega
telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet in njegova delovna telesa pri svojem delu uporabljajo
žig in pečat Občine Zavrč, ki sta okrogle oblike, standardne velikosti,
z napisom: “Občina Zavrč”, v sredini je simbol občine, ki je določen z
odlokom o grbu in zastavi. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik sveta
preteklega mandata najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni
sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši
novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta
najstarejši prisotni svetnik. Na njegov predlog lahko svet odloči, da
vodi sejo drugi član sveta. |
|
|
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov, na predlog
najmanj četrtine svetnikov, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije
bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana. |
|
|
10. člen |
|
|
Na prvi seji svet obravnava poročilo o izidu volitev v
občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana.
Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso
sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu. |
|
|
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
11. člen |
|
|
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
12. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost: |
|
|
– udeleževati se sej sveta, |
|
|
– sodelovati pri delu delovnih teles, katerih člani so,
udeležujejo se lahko tudi sej drugih delovnih teles in na njih
razpravljajo, ne morejo pa glasovati, |
|
|
– postavljati vprašanja županu in občinski upravi ter
zahtevati informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave,
delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo
in odločanje v svetu. |
|
|
Če svetnik to zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje
oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
svetnikov |
|
|
13. člen |
|
|
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov. |
|
|
14. člen |
|
|
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in
postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru
mora svetnik, na opozorilo predsednika, vprašanje oziroma pobudo
dopolniti. |
|
|
15. člen |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na
seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik
občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude svetnikov. |
|
|
16. člen |
|
|
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, delovnemu
telesu ali tajniku občine. Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na
seji sveta. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj
posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Odgovor mora biti podan v
pisni obliki na prvi naslednji seji. |
|
|
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno
vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje v petnajstih dneh po
tem, ko je bilo vprašanje postavljeno, razen če svet v posameznih
primerih ne določi drugačnega roka. |
|
|
17. člen |
|
|
Na ustno ali pisno postavljena vprašanja na sami seji
sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje
postavljeno. |
|
|
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna
vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil
vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. |
|
|
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje postavljeno
obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj, mora
nanj odgovoriti pisno najmanj tri dni pred prvo naslednjo sejo. |
|
|
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico
postaviti dopolnilno vprašanje. |
|
|
18. člen |
|
|
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da
se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet sprejme odločitev, da se o odgovoru opravi
razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red
prve naslednje seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu,
delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali
za sprejem določenih ukrepov. |
|
|
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega
sveta. |
|
|
20. člen |
|
|
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski
upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko
je bila pobuda dana. |
|
|
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora
predsednik sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni
red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni
zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji
sveta. O tem odloči svet z glasovanjem. |
|
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
21. člen |
|
|
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih
član je. |
|
|
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega
telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost
obvestiti predsednika sveta, v njegovi odsotnosti pa sekretarja sveta
oziroma predsednika delovnega telesa, najpozneje do začetka seje. |
|
|
Svetnik, ki pristojnih zaradi višje sile ali drugih
razlogov, ne more obvestiti o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je mogoče. |
|
|
22. člen |
|
|
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na
seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji
izostali neupravičeno. |
|
|
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta,
mora predsednik sveta na to opozoriti svet in tudi politično stranko,
katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne
udeleži sej sveta. |
|
|
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih
ukrepih, se lahko opravi obravnava tudi v okviru točke dnevnega reda
seje sveta. |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1. Program dela,
sklicevanje sej, posredovanje in udeležba na seji |
|
|
23. člen |
|
|
Seje sveta sklicuje predsednik sveta. |
|
|
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s
programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog
drugih predlagateljev, določenih s statutom občine. |
|
|
24. člen |
|
|
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik
sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, predsedniki delovnih
teles in tajnikom občine. |
|
|
V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana
in občinske uprave, predloge delovnih teles in druge predloge za
razpravo in odločanje v svetu. |
|
|
Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca
januarja za tekoče leto. |
|
|
25. člen |
|
|
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo
pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4
članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča. |
|
|
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega
predlagatelja ne skliče seje sveta v roku 10 dni od prejema zahteve,
lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati priloži
tudi ustrezno gradivo. |
|
|
26. člen |
|
|
Vabilo za sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda se
pošlje svetnikom najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za
uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo sveta lahko skliče
predsednik sveta tudi v krajšem roku. |
|
|
Vabilo za sklic seje sveta skupaj z gradivom se pošlje
tudi županu, tajniku, članom nadzornega odbora in po potrebi članom
statutarnopravne komisije. |
|
|
27. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne
točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta. Glede
na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi
nemotenega procesa dela na seji potrebna. Po odločitvi predsednika sveta
so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe. |
|
|
28. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik
sveta, ki se pri tem posvetuje z županom. Predlog dnevnega reda lahko
predsedniku sveta predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetniku tudi gradivo za sejo. |
|
|
29. člen |
|
|
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom
ni bilo izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega mnenja oziroma ni
zavzel stališča župan ali pristojno delovno telo sveta, kadar le-ta
nista bila predlagatelja. |
|
|
30. člen |
|
|
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik
sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu
predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je
predsednik sveta na seji navzoč. |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta
udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši
prisotni svetnik. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan in tajnik občine imata pravico udeleževati se sej
sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. |
|
|
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki
niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet
z glasovanjem. |
|
|
32. člen |
|
|
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na
seji sveta. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
33. člen |
|
|
Ko predsednik začne sejo, obvesti svet o zadržanosti
svetnikov. Nato ugotovi sklepčnost. |
|
|
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na
sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnilo v zvezi z delom
na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
34. člen |
|
|
Preden svet preide k obravnavi ostalih točk dnevnega reda,
odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
35. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
hitri postopek sprejemanja odlokov. |
|
|
Zadeve, za katere župan tako predlaga, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje
seje. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
36. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem
vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
37. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ 15 minut. |
|
|
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki,
kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika
praviloma ne sme biti krajša kot 10 minut. Svet lahko sklene, da
posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa. |
|
|
38. člen |
|
|
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem
redu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z govorom, mu predsednik lahko vzame besedo. |
|
|
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru
odloči svet brez razprave. |
|
|
Določbe o vodenju oziroma poteku seje, dolžine razprave,
vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za
vse druge (župana, tajnika idr.), ki sodelujejo na seji sveta. |
|
|
39. člen |
|
|
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Nato
poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
|
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
40. člen |
|
|
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi
pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V
primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
41. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločati na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
42. člen |
|
|
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
43. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne
sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. |
|
|
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. |
|
|
Govornika lahko opomni na dnevni red ali mu seže v besedo
le predsednik. |
|
|
44. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje, če s tem soglaša
večina prisotnih svetnikov. |
|
|
45. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši
red seje. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče
svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
|
|
46. člen |
|
|
Svetnik, ki se mu izreče ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
47. člen |
|
|
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši
red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
48. člen |
|
|
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, sejo sveta prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
49. člen |
|
|
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča
večina vseh članov sveta. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska
večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
najmanj dve tretjini vseh svetnikov. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v
sejni sobi (dvorani). |
|
|
50. člen |
|
|
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje,
pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
|
|
51. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
Svet sprejme odločitev s tajnim glasovanjem, če tako
sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
|
|
52. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
53. člen |
|
|
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko
posamezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti”
sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “vzdržan”. |
|
|
54. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na
predlog predsednika ali 1/4 članov sveta. |
|
|
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta
kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali
“vzdržan”. |
|
|
55. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne
toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z
žigom sveta. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo
“ZA” ali besedo “PROTI”. |
|
|
56. člen |
|
|
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svetnikov,
ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna
administrativnotehnična opravila opravlja sekretar sveta, v njegovi
odsotnosti pa tajnik občine. |
|
|
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika,
glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov
sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico. Ko
svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
57. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svetnika
ugotovijo izid glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic |
|
|
število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri
glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano
večino, ali pa predlog ni izglasovan. Pri glasovanju o kandidatih pa,
kateri kandidat je izvoljen. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se
sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
58. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov
sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov
izrekla “za” njen sprejem. |
|
|
59. člen |
|
|
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali
na predlog predsednika. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
60. člen |
|
|
Celotni potek seje sveta se snema s tonsko snemalno
napravo. Na osnovi tako posnete seje se naredi zapisnik, ki vsebuje
prisotnost, imena razpravljalcev, izide glasovanja o posameznih zadevah
in sklepe, ki so bili sprejeti. |
|
|
Svetnik lahko zahteva, da se določena njegova izjava ali
razprava dobesedno navede v zapisnik. |
|
|
61. člen |
|
|
Predlog zapisnika podpišejo: predsedujoči in sekretar
sveta. Odpravke sklepov je treba posredovati predlagateljem posameznih
gradiv in drugim pristojnim v čim krajšem roku po končani seji. |
|
|
62. člen |
|
|
Za pravočasnost sestavitve zapisnika, pravilnost podatkov
v njem in hrambo zapisnika je odgovoren sekretar sveta. |
|
|
Zapisniki in vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali
njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu občinske uprave. |
|
|
6. Predsednik in podpredsednik sveta |
|
|
63. člen |
|
|
Predsednik sveta predvsem: |
|
|
– sklicuje in vodi seje sveta, |
|
|
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materijali za
obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta, |
|
|
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet, |
|
|
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta, |
|
|
– po predsednikih delovnih teles koordinira delo med
posameznimi delovnimi telesi, |
|
|
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in
občinsko upravo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in
naloge, ki mu jih določi svet. |
|
|
64. člen |
|
|
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu,
ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem
pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. |
|
|
65. člen |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne
more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika
podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati
nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik. |
|
|
7. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
66. člen |
|
|
Občinski svet za opravljanje strokovnih in
administrativnih opravil pri pripravi in vodenju sej sveta in njegovih
teles izmed delavcev občinske uprave imenuje sekretarja sveta. |
|
|
Sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in
svetu. |
|
|
Sekretarju preneha funkcija s konstituiranjem novega
sveta. |
|
|
8. Delovna telesa sveta |
|
|
67. člen |
|
|
Delovna telesa delajo na sejah. |
|
|
Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa
na lastno pobudo, na zahtevo sveta ali župana. |
|
|
Predsednik mora sklicati sejo na pobudo najmanj 25% članov
delovnega telesa. Če predsednik te zahteve ne upošteva, skliče sejo
predsednik sveta. |
|
|
68. člen |
|
|
Pisno vabilo z dnevnim redom za sejo mora biti vročeno
članom najkasneje tri dni pred sejo. Vabilu mora biti priloženo tudi
potrebno gradivo. |
|
|
Izjemoma sme predsednik v nujnih in upravičenih primerih
sklicati sejo v krajšem roku kot je to določeno v prejšnjem odstavku. |
|
|
Na sejah sodelujejo tudi predstavniki predlagateljev
gradiva. |
|
|
69. člen |
|
|
Delovno telo obravnava zadeve pred sejo sveta. |
|
|
70. člen |
|
|
Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa
podpredsednik. |
|
|
Seja je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov. |
|
|
71. člen |
|
|
Delovno telo sprejema odločitve z večino prisotnih članov. |
|
|
Posamezni član ima pravico tudi do ločenega mnenja, ki se
zapiše v zapisnik. |
|
|
Glasovanje je javno. |
|
|
O poteku seje delovnega telesa se vodi zapisnik, za
katerega poskrbi sekretar sveta. Glede vsebine, oblike, in pravočasne
sestavitve zapisnika, pravilnosti podatkov, potrjevanja in hrambe, se
smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisnikih sveta. |
|
|
72. člen |
|
|
Delovno telo v okviru svojega delovnega področja daje
svetu mnenja in predloge. |
|
|
Delovno telo za poročanje na seji sveta določi
poročevalca. |
|
|
V. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
73. člen |
|
|
Svet sprejema naslednje akte: statut občine, poslovnik o
delu občinskega sveta, proračun občine in zaključni račun proračuna,
prostorske in druge plane razvoja občine, odloke, odredbe, pravilnike,
navodila in sklepe. |
|
|
74. člen |
|
|
Statut občine, poslovnik občinskega sveta, prostorski in
drugi plani razvoja občine in občinski proračun se sprejemajo po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejemanje odlokov. Zaključni
račun proračuna in vsi drugi akti (razen odlokov), ki jih sprejema svet
in niso navedeni v določbi prvega odstavka tega člena, se sprejemajo na
eni obravnavi, pri čemer se ne uporablja amandmajski način sprejemanja
oziroma dopolnjevanja teh aktov. |
|
|
2. Sprejemanje odloka |
|
|
75. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan,
delovno telo, svet ali najmanj 5% volivcev v občini. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta. |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah, tudi kadar sam ni
predlagatelj. |
|
|
76. člen |
|
|
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in
županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 5 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
77. člen |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. V prvi obravnavi se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka ter o finančnih in drugih posledicah sprejetja odloka. |
|
|
78. člen |
|
|
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene: |
|
|
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih
rešitvah (členih), |
|
|
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih
poglavjih, |
|
|
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih. |
|
|
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet: |
|
|
– odloči, da se opravi druga obravnava v predloženem
besedilu, |
|
|
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj
upošteva pri pripravi za drugo obravnavo, |
|
|
– odloči, da se odlok ne sprejme. |
|
|
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje,
določi rok za začetek druge obravnave. |
|
|
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme je postopek končan. |
|
|
79. člen |
|
|
V drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako je
upošteval razpravo k odloku v prvi obravnavi, zlasti, kako so upoštevane
pripombe, mnenja in predlogi, ki so bili dani v prvi obravnavi in
katerih pripomb, mnenj in predlogov predlagatelj ni upošteval in zakaj. |
|
|
Predlagatelj mora navesti tudi morebitne drugačne rešitve
v odloku, ki odstopajo od tistih iz prve obravnave odloka. |
|
|
80. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve svetniki, delovna telesa in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
81. člen |
|
|
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in vsebini, kot
naj bi bil sprejet ter obrazložen. |
|
|
Amandma mora biti predsedniku občinskega sveta predložen v
takšnem roku, da ga bo lahko predložil svetnikom najmanj en dan pred
sejo, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
Na sami seji lahko predlaga amandma vsak član sveta in
župan. |
|
|
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k
vsakemu amandmaju. |
|
|
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo
sveta. |
|
|
82. člen |
|
|
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem
amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev. |
|
|
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka
glasovanja o amandmaju. |
|
|
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi,
kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog
odloka v celoti. |
|
|
Če se ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med
posameznimi členi odloka, lahko svet predlaga amandmaje za uskladitev. |
|
|
Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji,
glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odloka |
|
|
83. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče
ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, ali če na osnutek – prvo
branje, ni pripomb, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. |
|
|
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku da
predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
odloka na isti seji. |
|
|
84. člen |
|
|
O predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku odloči
svet ob določanju dnevnega reda. |
|
|
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po
hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za
prvo obravnavo odloka. |
|
|
85. člen |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
4. Sprejemanje
statuta, odlokov in drugih aktov |
|
|
86. člen |
|
|
Statut občin sprejme svet z dvetretjinsko večino vseh
svetnikov. |
|
|
Poslovnik občinskega sveta sprejme svet z dvetretjinsko
večino navzočih svetnikov. |
|
|
Odloke in vse druge akte, razen tistih iz prvega in
drugega odstavka tega člena sprejema svet z večino glasov navzočih
svetnikov, vendar najmanj z eno tretjino glasov vseh svetnikov, če v
statutu ni drugače določeno. |
|
|
87. člen |
|
|
Statut, poslovnik, odloki in drugi akti, ki jih sprejema
svet, se lahko spremenijo oziroma dopolnijo po postopku in na način, kot
je s tem poslovnikom predpisan za njihov sprejem. |
|
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
88. člen |
|
|
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli
oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
|
|
Svet pred glasovanjem odloči, ali se bo izvedlo javno ali
tajno glasovanje. |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
89. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti
listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda
“za” ali “proti”. |
|
|
90. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina
svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina. |
|
|
91. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišjo oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
92. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
2. Volitve predsednika
in podpredsednika sveta |
|
|
93. člen |
|
|
Kandidata za predsednika in podpredsednika sveta predlaga
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Kandidata lahko predlaga tudi skupina svetnikov. |
|
|
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh
članov. |
|
|
3. Imenovanje
predsednikov in članov delovnih teles |
|
|
94. člen |
|
|
Delovna telesa sveta voli svet na podlagi liste kandidatov
za predsednika in člane delovnega telesa. Listo kandidatov določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na predlog
poslanskih skupin. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji volijo člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do
izvolitve vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
4. Imenovanje tajnika
sveta |
|
|
95. člen |
|
|
Tajnika sveta imenuje svet na predlog župana z javnim
glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov navzočih svetnikov. |
|
|
5. Postopek za
razrešitev |
|
|
96. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje
po enakem postopku, kot je določen za volitve in imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Če komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna
tudi za predlaganje njihovih razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo
razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je
določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje. |
|
|
6. Odstop svetnikov in
funkcionarjev občine |
|
|
97. člen |
|
|
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani
nadzornega odbora ter drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana
predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti na prvi
naslednji seji sveta. |
|
|
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim
in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni
sklep o odstopu. |
|
|
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan
opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot
6 mesecev po dani odstopni izjavi. |
|
|
VII. RAZMERJA SVETA DO
ŽUPANA |
|
|
98. člen |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
99. člen |
|
|
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih
obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne
zadeve. |
|
|
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh
vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in
o njih izrazi svoje stališče in mnenje. |
|
|
100. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na
vsaki seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu zaposleni v
občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu je potrebno
posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
101. člen |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. |
|
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
|
102. člen |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta pravilnik. |
|
|
103. člen |
|
|
Javnost se s sej organov občine izključi v primeru, kadar
je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz
drugih razlogov tako predpisano z zakonom ali če tako sklene svet. |
|
|
104. člen |
|
|
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske
uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost
oziroma za javna občila. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
IX. RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
105. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne
more odločiti, prekine sejo in naloži komisiji za statut in poslovnik,
da pripravi razlago posamezne določbe poslovnika. |
|
|
Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za statut in
poslovnik, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje. Vsak svetnik
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za statut
in poslovnika, ki jo je dala komisija za statut in poslovnik, odloči
občinski svet. |
|
|
X. KONČNA DOLOČBA |
|
|
106. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme svet in
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 012-1/96 |
|
|
Zavrč, dne 19. januarja 1996. |
|
|
Predsednik Občinskega sveta
občine Zavrč
Ivan Pongrac l. r. |
|