Na
podlagi 118., 119. in v povezavi s 108. členom
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17) ter 158. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski
svet Občine Slovenske Konjice na 3. seji 27. 2. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za večstanovanjsko stavbo v
Prelogah |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(podlaga občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
večstanovanjsko stavbo v Prelogah – v nadaljevanju OPPN. |
(2) OPPN je izdelalo podjetje BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p.
Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica s številko projekta 15/17 –
OPPN. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve za gradnjo v območju
obdelave, ki se načrtuje z OPPN, in sicer umestitev načrtovane ureditve
v prostor, zasnovo stanovanjskih stavb in pogoje priključevanja objektov
na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, etapnost izvedbe, velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in
pogojev po izgradnji objektov in ureditvi okolja. |
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni del, grafični
del in priloge. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE
NAČRTUJEJO Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM |
|
3. člen |
|
(opis območja obdelave in načrtovane
prostorske ureditve) |
|
Za
območje A površine razpršene poselitve znotraj UN1 je potrebno izdelati
OPPN, ker PIP ne predvideva gradnje večstanovanjskega objekta. |
|
III. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
Območje OPPN obsega parcelne številke 576/3, 577/7, *164 in *239 vse
k.o. 1105 Škalce in ostale okoliške, ki bodo potrebne za izvedbo
prostorskih ureditev in ureditev komunalnih priključkov. |
|
5. člen |
|
(vplivno območje) |
|
(1) Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in lahko vključuje
ureditve izven območja, ki so potrebne za izvedbo priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
(2) Območje je povezano z naseljem z državno cesto, ki poteka vzdolž
severne meje območja obravnave. V zahodnem delu območja stoji stara
večstanovanjska stavba Spodnje Preloge 26, v katero so priključeni
osnovni komunalni vodi. |
(3) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela
negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in ne bo
predstavljala dodatno obremenitev na že vzpostavljeno prometno,
komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo bo potrebno ustrezno
dograditi in razširiti oziroma zgraditi na novo. |
(4) Vplivi novogradenj z vidika varnosti pred požarom, z vidika
varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja, z vidika varnosti pri
uporabi objektov in vplivi hrupa v okolju, bodo v okviru dovoljenih
ravni. |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE
UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
(1) V ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih objektov in njihova
rekonstrukcija, dozidava in nadzidava ter rušitev obstoječih objektov in
nadomestna gradnja. Sprememba namembnosti obstoječih objektov je možna v
skladu z vrstami dejavnosti iz 8. člena. |
(2) Dovoljena so redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih
objektih, kakor tudi dozidava. |
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu z
veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost
oziroma razvrščanje objektov. |
|
7. člen |
|
(vrste objektov) |
|
(1) Večstanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekti v skladu z veljavnim predpisom. |
|
8. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
Nova
stanovanja so namenjena izključno bivanju. |
|
9. člen |
|
(pogoji za lego, velikost in oblikovanje
objektov) |
|
Lega
objekta na zemljišču in višinska umestitev |
(1) Lega nove večstanovanjske stavbe je določena z gradbeno linijo in
gradbeno mejo, ki sta razvidni iz situacije. |
(2) Gradbena linija je oddaljena 2 m od severne stranice stavbe Spodnje
Preloge 26, s čimer zagotovimo odmik najmanj 3.5 m od meje parcele z
državno cesto. Na njo je postavljena severna stranica stavbe, dovoljeni
so le manjši odmiki delov fasad. |
(3) Gradbena meja je linija, ki je fasadna stena stavbe ne sme
presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje umaknjena v notranjost. |
(4) Pri umeščanje večstanovanjske stavbe ter vseh nezahtevnih in
enostavnih objektov se upošteva FZ je 0,4, ki ne sme biti prekoračen (FI
je 0,4 in OBP je 30 %). |
(5) Nadomestna gradnja oziroma nova gradnja se umesti na mestu poprej
odstranjenega obstoječega objekta Spodnje Preloge 26. |
Velikost in zmogljivost |
(1) Tloris nove večstanovanjske stavbe je znotraj gradbene meje
podolgovat, približnega tlorisa 18.30 m x 15.30 m s toleranco ± 1.0 m v
razpoložljivih smereh. Daljša stranica stavbe je vzporedna z državno
cesto in z obstoječo stavbo. |
(2) Konstrukcija stavbe je klasična ali montažna. |
(3) V stavbi je predvidenih do največ 14 stanovanjskih enot. |
(4) Višinski gabarit je vkopana klet, pritličje, nadstropje in
izkoriščeno podstrešje. Višina stavbe je prilagojena višini sosednje
stavbe in ne sme presegati višine 13.50 m nad koto pritličja. |
(5) Nulta kota stavbe (kota pritličja) se smiselno naveže na obstoječo
pozidavo in javni prostor ter dovozno cesto. |
(6) Nadomestna gradnja oziroma nova gradnja ne sme presegati velikosti v
tem OPPN načrtovane večstanovanjske stavbe. |
Arhitekturno oblikovanje |
(1) Stavba bo arhitekturno oblikovana, s povzemanjem kvalitetnih
oblikovalskih elementov sosednje stavbe. |
(2) Odprtine na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije
stavbe in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) stavbam, barve na
fasadah naj bodo v svetlih in nevsiljivih zemeljskih tonih. |
(3) Streha je simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35° do 45°. Smer
slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Dovoljena je izvedba
frčad in čopov na strehi. |
(4) Strešna kritina je opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru
drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim
obstoječim stavbam. |
|
10. člen |
|
(pogoji za posege na obstoječih
objektih) |
|
(1) Za velikost in oblikovanje dozidav k obstoječi stavbi je potrebno
poleg določil tega odloka za dopustno izrabo prostora in lego objektov
upoštevati naslednje pogoje: |
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo stavbo, lahko
tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom, s pogojem, da s
tlorisno površino ne presega: |
– 40 % tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta večja od
130 m2; |
– višinski gabarit je lahko le enak osnovni stavbi ali nižji; |
– streha: naklon in kritina usklajena s streho osnovne stavbe; |
– FZ
= 0,4 in ne sme biti prekoračen. |
(2) Nadzidava obstoječega objekta Spodnje Preloge 26 ni mogoča. |
|
11. člen |
|
(pogoji za zunanjo ureditev) |
|
(1) Dovoz na območje obravnave bo urejen iz javne poti. |
(2) Ob stari stanovanjski zgradbi in novogradnji se uredi parkirišče za
obstoječe in nove stanovalce. Dve parkirni mesti za invalide se
predvidita v okviru novega parkirišča. Vozne površine in parkirišče se
protiprašno utrdi in obrobi z robniki. |
(3) Zaradi višinske razlike med predvideno ureditvijo dovozne ceste in
parkiriščem za stanovalce obstoječega in predvidenega objekta, je na
južni strani predvidena izvedba podpornega zidu po celi dolžni proti
južnim sosedom parc. št. 576/14, 576/10 in 576/8 vse k.o. Škalce. Oporni
zid se zgradi v oddaljenosti od 2.0 m do 2.5 m do meje s sosedi (zaradi
neravne linije meje). Na krono zidu se postavi zaščitna ograja višine
min. 1.20 m. Status zemljišča med mejo s sosedi in zidom, zemeljsko
brežino oziroma »zeleno bariero«, se določi naknadno. |
(4) Okolica objekta oziroma zelene površine na parceli se lahko zasadi
le z drevesnimi in grmovnimi vrstami avtohtonih vrst. |
|
12. člen |
|
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov) |
|
Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, z upoštevanjem
dopustnega faktorja pozidanosti. Oblikovanje zunanje podobe teh objektov
je podrejeno glavni zgradbi, z možnostjo izvedbe dvokapne strehe istega
naklona, ravne strehe ali enokapnice. |
Za
odmike nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji pogoji: |
– Zunanje ureditve objektov morajo biti odmaknjene 4,0 m in ne manj kot
2,0 m od najbližje točke parcelne meje javne poti, medtem ko ograja in
živa meja ne sme zmanjševati preglednosti, kjer se zahteva odmik 1,0 m. |
– Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj
izpostavljeni del objekta). Če je odmik objekta manjši, je treba pred
začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih
zemljišč. |
– Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,5 m, če je
odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno
pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob
ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
– Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni
najmanj 2,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti
pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče
javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje
preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne
ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje
pridobiti pogoje geomehanika. |
– Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta,
zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih
utrjenih pohodnih površin ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 2 m od
najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši,
če s tem soglaša lastnik sosednje parcele. |
– Manjši odmiki od zgoraj določenih morajo biti utemeljeni z dokazili in
soglasji lastnikov sosednjih zemljišč. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE,
ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN
OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO |
|
13. člen |
|
(gradnja v varovalnem pasu R II
430/0280) |
|
(1) Lokacija obravnave se nahaja v varovalnem pasu državne ceste
regionalne ceste II. reda št. 430 na odseku 0280 Slovenske
Konjice–Stranice od km 1,190 do km 1,260 (levo v smeri stacionaže).
Območje se nahaja izven naselja, omejitev hitrosti je 90 km/h. povprečna
dnevna obremenitev prometa PDLP znaša 11.400 vozil/dan (Promet 1916 –
vir DRSI). |
(2) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati vso veljavno področno
zakonodajo našteto pod točko 1. v smernicah. |
(3) Območje je zdaj dostopno preko obstoječega cestnega priključka javne
ceste oziroma poti JP 888731 Spodnje Preloge–Mušič, ki poteka do
obstoječih stanovanjskih hiš in parcel kmetijskega zemljišča. Za potrebe
novega večstanovanjskega objekta je treba sprojektirati in izvesti
rekonstrukcijo obstoječega cestnega priključka JP na mesti zdajšnjega
cestnega priključka na regionalno cesto RIII-430/0280 v km 1,260 (po
gis-u levo v smeri stacionaže ceste) skladno s predpisano zakonodajo. |
(4) Na osnovi izdelane kapacitetne analize »Prometna analiza cestnega
priključka po izgradnje večstanovanjskega objekta v naselju Preloge«
(izdelal PLANUM d.o.o. št. elaborata 1608/18 junij 2018) lahko
zaključimo, da predvideno križišče s predlagano geometrijo, z ali brez
levozavijalnega pasu na GPS nudi zadostno prepustnost iz vseh prometnih
smeri ob koncu planske dobe 20 let (leta 2038) in je, gledano s prometno
tehničnega vidika, ustrezno. |
(5) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati: |
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost
državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega
državne ceste potekajo, |
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere in varno odvijanje prometa, |
– načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in
gradnje ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo
upravičenosti njihove graditve, |
– da
s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti
interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma
moteno redno vzdrževanje državne ceste. |
(6) Grafični del ureditve območja »večstanovanjske stavbe v Prelogah«
mora vsebovati »prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja
objekta na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro«. V
prikazu morajo biti vrisane vse predvidene spremembe prometnega režima
vključno s prometno signalizacijo na državni cesti in v njenem
varovalnem pasu. Predviden odmik novogradnje od parcele regionalne ceste
(pri obstoječi AP), ki znaša 3,50 m je zadosten. |
(7) Posegi na območju OPPN (gabariti in zunanje ureditve) ne smejo
ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne
smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih. Upoštevati je
potrebno predpisan prostor za postavitev prometne signalizacije in
opreme (2 m od zunanjega roba pločnika ob vozišču regionalne ceste). |
(8) Znotraj meje cestnega sveta in preglednega trikotnika izvoza na
priključku JP ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, reklamnih
panojev, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na
območju državne ceste. |
(9) Odvodnjavanje državne ceste zaradi ureditve predmetnega območja ne
sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda z območja ne sme
pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti
speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega
telesa. Ureditev odvodnjavanja območja ne sme povzročiti spremembe
oziroma poslabšati obstoječega odvodnjavanja državne ceste. |
(10) Na območju rekonstruiranega priključka oziroma križišča je potrebno
predvideti ustrezno razsvetljavo v skladu z 59. členom Pravilnika o
projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1 in
36/18). |
(11) Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste so dolžni
investitorji oziroma upravljavci komunalnih vodov, za vse komunalne
vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno
telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za
infrastrukturo skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice ter za
nove cestne priključke, pa pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v
zvezi ureditvi priključkov na državno cesto, skladno z Zakonom o cestah
in Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih
skupnosti ter Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih
lokalnih skupnosti. |
(12) Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih
stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa,
tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih
dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za
20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po
kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom,
svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti
upravljavca državne ceste. |
(13) Za varnost prometa in zavarovanje delovišča v skladu s predpisi o
varstvu pri delu je odgovoren investitor, ki mora upoštevati tudi zakon
o varnosti cestnega prometa. |
(14) Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh
del pri gradnji ter je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki
bi nastala na državni cesti ali bi bila povzročena uporabnikom te ceste
zaradi tehnologije izvajanja del. |
(15) V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, da bi to
zahtevale prometno varnostne razmere, je investitor posegov oziroma
naročnik (pripravljavec) prostorskih aktov, dolžan posege na tangiranem
območju uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste in zahtevami
upravljavca državne ceste. Zaradi posega ne sme biti ogrožena stabilnost
cestnega telesa, prav tako ne sme biti ovirano vzdrževanje ceste,
odvodnjavanje ceste, preglednost idr., rešitve morajo zagotavljati
prometno varnost – utemeljiti. Vsi posegi morajo biti usklajeni z
morebitno izdelano projektno dokumentacijo ureditve državne ceste ali
občinske ceste. Vse rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem
državnih cest ali občinskih cest – pogoje in zahteve upravljavca ceste
je treba upoštevati pr načrtovanju posegov na obravnavanem območju. |
(16) Pri eventuelnih posegih v cestni svet in parcele državne ceste so
dolžni investitorji oziroma upravljavci komunalnih vodov, za vse
komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni
svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS
za infrastrukturo skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice. |
(17) Investitor si mora za posamezne posege in objekte v varovalnem pasu
regionalne ceste pridobiti soglasje na osnovi PGD pred pričetkom
izvajanja del. |
(18) Direkcija RS za infrastrukturo ne bo zagotavljala nobenih dodatnih
ukrepov varstva za predmetno območje in oziroma za nove objekte, kot
tudi ne zaščite pred morebitnimi vplivi, ki so posledica obratovanja
regionalne ceste (tresenje, pluženje, izpuhi, sol, sneg in podobno ...),
zato mora biti projektna dokumentacija izdelana na podlagi doseženih
stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa,
tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih
dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za
20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po
kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom,
svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti
upravljavca državne ceste. |
(19) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal zaščite pred vplivi, ki
so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v
območju ureditvenega območja. |
|
14. člen |
|
(priključevanje na javno pot) |
|
(1) Do nove večstanovanjske stavbe se izdela nova dovozna cesta s
priključevanjem na JP 888731 Spodnje Preloge–Mušič ob upoštevanju Zakona
o cestah, Gradbenega zakona, Pravilnika o projektiranju cest in
Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste z vsemi spremembami in
dopolnitvami. |
(2) Širina cestnega priključka na občinsko cesto javno pot naj bo med
5.0 m in 7.0 m, in mora biti v nadaljnjem načrtovanju detajlneje
obdelana, kjer bo potrebno obdelati tudi odsek občinske ceste –
denivelacija nivelete ceste v območju priključka. |
(3) Parkiranje za stanovalce se predvidi na lastnem zemljišču, kjer se
zagotovi najmanj 25 PM (23+2 PM/invalide). |
(4) Zunanje ureditve objektov morajo biti odmaknjene 4,0 m in ne manj
kot 2,0 m od najbližje točke parcelne meje javne poti, medtem ko ograja
in živa meja ne sme zmanjševati preglednosti, kjer se zahteva odmik 1,0
m. |
|
15. člen |
|
(vodovod) |
|
(1) JKP d.o.o. je upravljavec javnega vodovoda v naselju Spodnje
Preloge. Nameravana gradnja se bo vršila v varovalnem pasu javnega
vodovoda DN 200 mm, zato je potrebno pred začetkom del naročiti
zakoličbo. Če se izkaže, da bo potrebna zaščita vodovoda, se le-ta po
navodilih upravljavca izvede na stroške investitorja. |
(2) Nov objekt se priključi na sekundarni javni vodovod dimenzije DN 200
mm. V sklopu priključitve se izvede še priključitev obstoječega objekta
na naslovu Spodnje Preloge 26. |
(3) Investitor je dolžan poravnati vse stroške izvedbe priključka po
ponudbenem predračunu upravljavca vodovoda. |
(4) Vodomer (glavni) se vgradi v novi AB vodomerni jašek dimenzije
2500x1200x1500 mm (dxšxv). V jašku je potrebno predvideti kombinirani
vodomer, lovilec nesnage, protipovratni ventil, zasun pred in za
vodomerom, montažno demontažni kos ... Pokrov jaška in vstopna lestev
morata biti inox kvalitete. Jašek mora biti odvodnjavan in se izvede v
zelenici izven objekta, na zemljišču v lasti investitorja. |
(5) Vsako stanovanje mora imeti svoj ločen vodomer, po katerem
upravljavec obračunava porabljeno vodo. Ostali tehnični pogoji izvedbe
in obratovanja so navedeni v smernicah od tč. 6. do 12. |
|
16. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Predmetna gradnja je umeščena v aglomeraciji Slovenske Konjice štev.
9800, ki je opremljena z ločenim sistemom javne kanalizacije, zaključene
s CČN Slovenske Konjice Id 2510. |
(2) Na območju obravnave je potrebno zgraditi novo interno vodotesno
kanalizacijo v ločenem sistemu. |
(3) Odpadne vode se priključijo na javni kanal iz UKC PVC DN 250 mm v
obstoječem jašku z GK koordinatama odpadne Y=531792.20 X=133656.46.
Priključitev se izvede na vrhu mulde v jašku. V primeru priključitve
podkletenega objekta je investitor dolžan urediti odvodnjavanje odpadne
vode iz kleti na lastne stroške s pomočjo črpalke / s črpanjem. |
(4) Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je
potrebno pred izpustom v kanalizacijo mehansko obdelati (ustrezno
dimenzioniran lovilec olj tipa SIST EN 858-2 in usedalnik) skladno s
17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in
98/15). Le-te se v nadaljevanju s strešnimi vodami vodijo po novi
meteorni interni kanalizaciji ustreznega premera cevi v obstoječi jašek
meteorne kanalizacije na lokaciji Y=531843,42 X=133609,65, ki je
izpuščena preko cestnega prepusta v vodotok Koprivnico. |
(5) Čiste meteorne vode se lahko tudi ponika preko ustrezne
ponikovalnice v podtalje, v kolikor je iz geotehničnega mnenja/poročila
ugotovljena ustrezna sestava terena z ugotovitvijo vpliva ponikanja na
sosednje objekte in možnost proženja plazov. |
(6) V OPPN je obdelan hišni priključek in interna meteorna kanalizacija.
Natančna navodila za izvedbo hišnega priključka so v smernicah. |
|
17. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Na obravnavanem območju so elektroenergetski vodi in objekti v lasti
Elektro Maribor d.d. in sicer 0,4 kV nizkonapetostno omrežje iz PRISTAVA
2 (t-712). Predvidena priključna moč je ocenjena na podlagi tabele Ta-77
Elektro Maribor cca 70 kW (13 x 3 x 25 A). |
(2) Pri pripravi OPPN je potrebno za področje distribucije električne
energije upoštevati vso predpisano področno zakonodajo in predpise. |
(3) Za izvedbo napajanja območja z električno energijo bo potrebno: |
– zgraditi nov nizkonapetostni kabelski izvod iz transformatorske
postaje PRISTAVA 2 (t-712) do predvidenega objekta, |
– pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, preko katerih bo potekala
trase novega NN voda. |
(4) Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati
v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi
predpisi in standardi ter pridobiti gradbeno dovoljenje.
Elektroenergetska infrastruktura bo projektno obdelana v posebni mapi. |
|
18. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
TK omrežja v upravljanju Telekom Slovenije d.d. |
(2) Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo
z zakoličbo. |
(3) Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno
zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih
predstavnika Telekom Slovenije d.d.. |
(4) S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje
in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. možnost
priključitve na obstoječe. V TK kabelskih ceveh in jaških ne smejo
potekati vodi drugih komunalnih naprav brez soglasja Telekom Slovenije
d.d.. |
(5) Za trase novih TK vodov, ki bodo sprejem televizijskih programov v
klasični in HD kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP
telefonije tudi izgradnjo najetih privatnih in
informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere,
daljinski nadzor ...), brezžične dostopovne tehnologije (WI-FI) naj se v
sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvidi zgraditev
kabelske kanalizacije s PVC premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški
in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm. |
(6) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in
ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in
možnosti v projektnih pogojih in v sodelovanji s predstavnikom Telekom
Slovenije d.d.. |
(7) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave
PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih
vodov. |
|
19. člen |
|
(ogrevanje in priprava sanitarne tople
vode) |
|
(1) V bližini OPPN je delno že zgrajeno plinovodno omrežje. Novo
plinovodno omrežje se predvidi iz naselja S32 po trasi, določeni v
projektni dokumentaciji: |
– glede na lokacijo bodočega objekta so možni tudi drugi koridorji, |
– lahko se predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja, |
– pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeno območje je
potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi
komunalnimi vodi, |
– novi objekt naj se priključi na omrežje zemeljskega plina, |
– plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo sanitarne tople
vode, tehnologijo in hlajenje. |
(2) Obvezna priključitev na plinovodno omrežje velja za uporabnike,
katerih inštalirana moč ogrevanja presega 50 kW. |
(3) Kot energent za ogrevanje se variantno predvidi možnost vgradnje
toplotne črpalke (zrak: voda) oziroma uporaba drugega obnovljivega vira
energije, ob upoštevanju energetsko varčne gradnje in Pravilnika o
učinkoviti rabi energije v stavbah. |
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
20. člen |
|
(parcelacija) |
|
Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi
te stavbe (3. člen ZUreP-2) in se bo po potrebi določila v postopku
parcelacije po zaključeni gradnji. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE
KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVA NARAVE |
|
21. člen |
|
(kulturna dediščina in varstvo narave) |
|
Objekti se ne nahajajo v zavarovanem območju kulturne dediščine in ne v
zavarovanem območju narave. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA IN NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
|
22. člen |
|
(vpliv posega na vodni režim) |
|
Omenjen poseg se ne nahaja v vodovarstvenem ali poplavnem območju. |
|
23. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Na površinah razpršene poselitve (A) morajo vsi ukrepi zaščite proti
hrupu zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III.
stopnjo zahtevnosti varstva pred hrupom. |
(2) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času. |
(3) Viri hrupa na posameznem območju stopenj varstva pred hrupom ne
smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom glede na
podrobnejšo namensko rabo prostora, določene v skladu z veljavno uredbo
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Pri načrtovanju, gradnji in
obratovanju vseh objektov, naprav in omrežij, se predvidijo ustrezni
ukrepi za zmanjšanje vplivov hrupa na okolje v času gradnje in
obratovanja. |
|
24. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Pri umeščanju objektov in drugih posegov v prostor se potrebno
upošteva predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. |
(2) Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih
vrednosti. Objekti se bodo ogrevali z energentom brez prekomernih
škodljivih emisij v zrak. |
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno
onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in
transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem
in suhem vremenu, |
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala, |
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste, |
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo
za prevoz. |
|
25. člen |
|
(odvoz odpadkov) |
|
Investitor je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti
ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih
odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev odjemnega mesta
mora zadostiti določilom Odloka o ravnanju s komunalnimi in drugimi
vrstami odpadkov v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 46/18)
in Tehničnega pravilnika o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v
Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 67/18) ter ustrezati vsem
sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito
proti vetru. Skupno odjemno mesto mora biti podobnega videza kot pri
ostalih večstanovanjskih objektih v občini in mora biti opremljeno z
vrati na zaklep. |
|
26. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Kanalizacija in priključki morajo biti izvedeni vodotesno. Pri
izvedbi del v času gradnje je potrebno upoštevati vse predpise iz
področja varovanja okolja. |
(2) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba
med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora
odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina. |
(3) V primeru intenzivnejšega posega v zemeljske mase je predhodno
potrebno pridobiti mnenje geomehanika. |
(4) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki
so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo
dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah
ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije
prahu. |
|
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
27. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Območje obravnave ne leži v poplavnem, erozivnem ali drugače
ogroženem območju. |
(2) Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne
ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni
pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,125 g. |
(3) Objekt se ne bo ogreval z lahkim kurilnim oljem, tako da ne obstaja
nevarnost razlitja nevarnih snovi. |
(4) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na
minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad: |
– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije, |
– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov ter |
– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost
naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v
naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s
katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi
odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. |
(2) V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom so v ureditveni zasnovi
upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od
meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom
preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. |
(3) Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so
zagotovljena na dvoriščih zgradb z dovozom iz nove dovozne ceste in
javne poti. |
(4) Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, dovozno
cesto in zelenice. |
(5) Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz javnega
vodovoda. |
|
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
29. člen |
|
(etapnost gradnje) |
|
Izvedba OPPN je možna v več medsebojno neodvisnih etapah, ki pa morajo
biti funkcionalno zaključene. |
|
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALKSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
30. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, hidrotehničnih,
hidroloških, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične
rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, gradbeno-tehničnega,
prometno-tehničnega okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika. |
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz
prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne
smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na
sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z
dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v
katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja. |
(3) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov načrtovanih stanovanjskih
stavb je možno v območju za pozidavo, pri čemer pozidanost gradbene
parcele z nezahtevnimi in enostavnimi objekti ne sme presegati 40 %
njene velikosti. |
(4) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev
strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki,
sončni kolektorji …) in v naklonu strešine za 10 %. |
(5) Dopustno je preoblikovanje zarisanih gradbenih parcel z odstopanjem
pri površini parcele za ±10 %. |
(6)Dopustno
je preoblikovanje površin za parkiranje in manipulacijo, dostopov in
vhodov skladno s potrebami investitorja. |
(7) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga
križanja in poteki gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra, ki niso določena s tem odlokom. |
(8) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se lokacija nove
stavbe in potrebnih naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od
podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše
stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z
določbami tega člena. |
(9) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s
programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture,
izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane
ureditve. |
|
XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV
IN IZVAJALCEV |
|
31. člen |
|
(obveznost investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Financiranje izgradnje infrastrukture poteka v dogovoru med občino,
investitorjem in upravljavci energetskih in komunalnih naprav ter ceste. |
(2) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti
upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve
posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih
podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del. |
(3) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in
organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in voda. |
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
32. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je na vpogled v Občini Slovenske Konjice in UE Slovenske Konjice. |
|
33. člen |
|
Za
nadzor nad ravnanjem po tem odloku je pristojna inšpekcijska služba. |
|
34. člen |
|
Po
realizaciji tega OPPN se območje ureja z OPN Občine Slovenske Konjice. |
|
35. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-0032/2017 |
Slovenske Konjice, dne
27. februarja 2019 |
|
Župan |
Občine Slovenske Konjice |
Darko Ratajc l.r. |