Na podlagi
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 6/08, 81/09, 84/11) in
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) je Občinski svet Občine
Borovnica na 23. redni seji dne 22. 5. 2014 sprejel |
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
Občine Borovnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(namen) |
(1) Ta odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode na območju Občine Borovnica (v nadaljevanju: odlok), ureja način
opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske vode (v nadaljevanju: javna služba) tako, da
določa: |
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko
razporeditev, |
– pogoje izvajanja javne službe, |
– izvajanje javne službe na območjih, ki so opremljena z javno
kanalizacijo, |
– izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno
kanalizacijo, |
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov, |
– financiranje javne službe, |
– meritve in obračun, |
– vrste in obseg objektov in naprav za izvajanje javne službe,
|
– nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe in |
– druge elemente, potrebne za izvajanje javne službe. |
Namen odloka je: |
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe, |
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej
na varovanje voda, |
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in
nadzora izvajanja javne službe. |
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in
naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Internem pravilniku o
tehnični izvedbi ter uporabi javnega kanalizacijskega sistema v Občini
Borovnica (v nadaljevanju: Interni pravilnik). |
2. člen |
(pomen izrazov) |
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
a) Izvajalec gospodarske javne službe (v nadaljevanju: izvajalec) je
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., ki ima v najemu
objekte in naprave za izvajanje gospodarske javne službe odvajanje in
čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in jih vzdržuje.
|
b) Upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja je pravna oseba, ki
zagotavlja pogoje za izvajane gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na njenem oskrbovanem
področju. |
c) Uporabnik javne službe je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je
lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna komunalna voda.
|
d) Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju
gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju,
pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi
voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti,
če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu.
Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska
odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali
mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je
po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu,
njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina
ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne
presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina
ne presega količine nevarnih snovi, predpisane v veljavni zakonodaji.
|
e) Padavinska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
f) Mešan kanalizacijski sistem je sistem, ko odvajamo komunalno in
padavinsko odpadno vodo skupaj v enem kanalu. |
g) Ločen kanalizacijski sistem je sistem, ko odvajamo komunalno odpadno
vodo posebej v kanalu za komunalno odpadno vodo in padavinsko odpadno
vodo posebej v kanalu namenjenem padavinskim odpadnim vodam.
|
h) Javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo. Je v lasti občine in v upravljanju pri izvajalcu
javne službe. Javna kanalizacija so tudi infrastrukturni objekti in
naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne
kanalizacije. |
i) Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so
namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v
javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
|
j) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od
mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška, ki se praviloma
nahaja ob parcelni meji nepremičnine, ki je priključena na javno
kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji
stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
|
k) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov
ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi,
lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode,
zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so
namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi
odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih
kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na
komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske
odpadne vode. |
l) Sekundarno kanalizacijsko omrežje je sistem kanalov ter z njimi
povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki
olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode,
zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so
namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na
območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju
industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem
delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno
omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo
ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno
omrežje. |
m) MKČN je mala komunalna čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne
vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih
ekvivalentov, skladno z zakonom, ki ureja male komunalne čistilne
naprave (v nadaljevanju: MKČN). |
n) Obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav in je obratovala na dan uveljavitve te uredbe (dne 1.
11. 2007). |
o) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju:
kataster GJI) je sistem zbirk prostorskih podatkov, katere na nivoju
države vodi GURS. Občina pooblasti IJS za vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture, posredovanje podatkov državnim organom
v skladu z zakonodajo in plača stroške povezane s tem. |
p) Kataster izvajalca javne službe (v nadaljevanju: kataster IJS) je
sistem zbirk podatkov, ki vsebuje vse spremembe na javnih vodih in
hišnih priključkih, ki so posledica posegov v komunalno infrastrukturo.
V primerih novogradenj in vzdrževanja komunalne infrastrukture stroške
povezane z vpisom sprememb v kataster IJS, poravna lastnik voda.
|
q) Populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za
obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v
nadaljnjem besedilu: BPK(5)). |
II. VRSTA IN OBSEG STORITEV TER PROSTORSKA OPREDELITEV JAVNE SLUŽBE |
3. člen |
(javna služba) |
(1) Javna služba na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, obsega: |
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, |
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se s
streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo, |
– vodenje evidenc v skladu z veljavno zakonodajo, |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in
pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali
padavinska odpadna voda s streh. |
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati naprave
iz drugega odstavka 13. člena tega odloka. |
(3) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske
odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo tudi
če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v
komunalni ali skupni čistilni napravi. |
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v
okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z
uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
|
(5) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v
naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za
stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja
zagotoviti: |
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove
vsebine v komunalni čistilni napravi, |
– prevzem blata iz MKČN in obstoječih (pretočnih) greznic ter njegovo
obdelavo najmanj enkrat na tri leta, |
– izvedbo prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene
obratovanja za MKČN v skladu z uredbo, ki ureja monitoring in izdelavo
ocene obratovanja, |
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak
ter druge evidence v skladu z veljavno zakonodajo. |
4. člen |
(izvajalec in uporabnik javne službe) |
(1) Občina Borovnica je lastnica objektov in naprav za odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje
javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju Občine
Borovnica v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. |
(2) Izvajalec javne službe ter upravljavec objektov in naprav za
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem
območju Občine Borovnica je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika,
d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec). |
(3) Uporabniki javne službe so lastniki oziroma najemniki oziroma
posestniki stavb, dela stavb, gradbeno inženirskega objekta ali
utrjenega zemljišča in upravljavci javnih površin, za katerega se
zagotavlja izvajanje javne službe. |
5. člen |
(program odvajanja in čiščenja) |
Občina Borovnica zagotavlja izvajanje storitev javne službe na svojem
območju v skladu z veljavno zakonodajo, izvajalec pa javno službo na
navedenem območju Občine Borovnica, izvaja skladno s predpisi in s
Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: program). Program izdela izvajalec skladno z uredbo, ki
ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in ga
sprejme župan, po sprejemu pa ga izvajalec objavi na svoji spletni
strani. |
6. člen |
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode) |
Čiščenje komunalne odpadne vode na območju občine se prostorsko
zagotavlja: |
– v čistilni napravi Borovnica za komunalne in padavinske odpadne vode,
ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij,
ki so na to omrežje priključena, |
– v MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE
za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo prek javnega kanalizacijskega
omrežja in z njimi upravlja izvajalec javne službe, |
– v MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE za komunalne odpadne vode iz
stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso
priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik
ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. |
7. člen |
(prevzem vsebin greznic in blata MKČN) |
Ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic se zagotavlja na Centralni čistilni napravi
Borovnica, ki je opremljena za obdelavo blata. |
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
8. člen |
(javna pooblastila) |
(1) Izvajalec ima javno pooblastilo za vodenje katastra in posredovanje
podatkov iz katastra javne kanalizacije. |
(2) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske
ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, projektne
pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in
soglasja k izvedbi priključkov na podlagi vloge in predložene
dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov
in prostorskem načrtovanju, Internem pravilniku in tem odloku.
|
(3) Izvajalec je dolžan izdati soglasje za priključitev najpozneje v
30-ih dneh od prejema popolne vloge. |
(4) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki
za to izkažejo upravičeni interes. |
(5) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja se posredujejo v
skladu z veljavno zakonodajo. |
(6) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov oziroma
novozgrajene javne infrastrukture ter priključkov povezanih z javno
infrastrukturo. |
9. člen |
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije) |
(1) Obstoječ kanalizacijski sistem, ki ni v lasti občine, se lahko
prenese v njeno last ter tako postane del javne kanalizacije. S pogodbo
med dosedanjim lastnikom ter Občino Borovnica se določijo vse obveznosti
dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Borovnica. |
(2) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena
kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija,
je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežij le-te
dolžan po končani gradnji prenesti v last Občini Borovnica s pogodbo med
dosedanjim lastnikom ter Občino Borovnica. V pogodbi se določijo vse
obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Borovnica.
|
(3) Pred prevzemom objektov in naprav, ki niso v lasti Občine, je
potrebno Občini Borovnica predložiti: |
– izvod projektne dokumentacije: projekt za gradbeno dovoljenje,
gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, zaključno situacijo, projekt
izvedenih del z vodilno mapo, tehničnim delom in geodetskim načrtom
novega stanja ter vrisom v kataster javne infrastrukture, dokazila o
zanesljivosti, navodila za vzdrževanje in obratovanje vgrajenih
elementov in naprav, |
– pridobljene služnosti v korist Občine Borovnica za vse objekte in
naprave kanalizacije, ki so predmet prenosa, |
– izdelano evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
|
– izračunane stroške obratovanja, |
– pri MKČN uspešno opravljene prve meritve MKČN, |
– okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju: OVD) za čistilne naprave,
za katere je OVD potrebno, |
– zapisnik o opravljenem terenskem pregledu objektov, omrežij in naprav,
za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na
celotnem območju Občine Borovnica, izdanega s strani izvajalca javne
službe. |
(4) Občina kot lastnik in investitor zagotavlja podatke o novozgrajenih
objektih in omrežjih javne kanalizacije in jih daje v upravljanje
izvajalcu. |
(5) Medsebojna razmerja med izvajalcem in lastnikom javne kanalizacije
glede razpolaganja s to komunalno infrastrukturo in druga, s komunalno
infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi o
najemu, vzdrževanju in uporabi javne infrastrukture. |
10. člen |
(sistem odvajanja) |
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v mešanem in ločenem
sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja se morajo praviloma graditi v
ločenem sistemu skladno z generalno rešitvijo kanalizacije Borovnica. |
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
11. člen |
(objekti in naprave javne kanalizacije) |
(1) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in
sekundarno kanalizacijsko omrežje. |
(2) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
|
(3) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do objektov in naprav javne
kanalizacije z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne
glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne
kanalizacije. |
(4) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem
(intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v
najkrajšem možnem času po izvedbi del. |
12. člen |
(objekti in naprave uporabnikov) |
Objekti in naprave uporabnikov so: |
– kanalizacijski priključek, |
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci
olj, |
– interna kanalizacija, |
– interno črpališče, |
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE in enako ali večjo od 50 PE za nestanovanjske stavbe v
skladu z uredbo in niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi
ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali
padavinska odpadna voda. |
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO
KANALIZACIJO |
13. člen |
(obveznosti, vezane na priključitev objektov) |
(1) Na območjih poselitve, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali
rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev
obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo, v kateri nastaja
komunalna odpadna voda, obvezna. |
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na teh območjih
komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v MKČN z zmogljivostjo pod 50 PE
ali nepretočno greznico, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, ki jih zagotavlja
občina in upravlja izvajalec javne službe, če je letna obremenitev
zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine
kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje
komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za
prečrpavanje. |
(3) Kolikor je preračunana obremenitev na 1 m dolžine kanalskega voda
večja od 0,02PE, odvajanje pa je možno s prečrpavanjem, je uporabnik
dolžan izvesti interno črpališče. |
(4) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev
zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine
kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno
kanalizacijo, večja od 0,02PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz
stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za
prečrpavanje. |
(5) Priključitev na javno kanalizacijo iz tretjega in četrtega odstavka
tega člena ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le to
omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik dolžan
vgraditi MKČN. |
(6) Izvajalec mora v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za
javno kanalizacijo oziroma po njeni izgradnji, obvestiti lastnika
objekta, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo
obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno
kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih
mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi, razen če ni z
odločbo o odmeri komunalnega prispevka ali drugim pravnim aktom določeno
drugače. |
(7) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala
komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora
priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške
greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja
odpadne vode ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
|
(8) Izvajalec lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na
kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da
opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s
kriteriji, določenimi v Internem pravilniku. Navedene obveznosti
uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne
stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno
dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(9) Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo
obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, mora v roku enega
leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu s
predpisi in zahtevami izvajalca javne službe. |
(10) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila
dostopno izvajalcu. |
14. člen |
(način priključitve) |
(1) Za vsak objekt je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo.
V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in
velikost objekta, se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi
izgradnja več priključkov. |
(2) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se
mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih vod na sanitarni kanal in
padavinskih vod na meteorni kanal. |
(3) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne
nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne
vode iz objekta, pri katerem je iztok odpadne vode nižji od temena javne
kanalizacije se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo
odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno
kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost
poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega
nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala.
Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna
kanalizacija. Podrobnosti so določene v Internem pravilniku.
|
(4) V primeru priključitve preko hišnega črpališča mora biti le-to
zasnovano tako, da ne povzroča prekomernega zastajanja odpadne vode.
|
(5) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki
izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje
emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje
priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem
mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik.
|
(6) V primeru, da priključek v celoti ne poteka po zemljišču, ki je v
lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta predložiti izvajalcu
notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika
zemljišča, po katerem poteka. |
(7) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz 12. člena in iz
prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot
veljajo za javno kanalizacijo, bremeni uporabnika. Uporabnik je s temi
objekti dolžan gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje
komunalne in padavinske vode v javni kanalizaciji. |
15. člen |
(pogoji priključitve) |
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije,
|
– da je izdelan projekt priključka, |
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika
infrastrukture, |
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca. |
Lastnik objekta je dolžan podati vlogo za priključitev in izvajalca
obvestiti o fizični izvedbi priključka najmanj osem dni pred izvedbo
del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega
priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. |
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika
vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco
priključenih uporabnikov na čistilno napravo. |
(2) K vlogi za priključitev na javni kanalizacijski sistem uporabniku ni
potrebno predložiti projekta hišnega priključka v primeru, da se gradi
nova ulična kanalizacija in je priključek že obravnavan v projektu nove
ulične kanalizacije in je za celotno območje izdelan projekt
priključkov. |
16. člen |
(izvajanje priključkov) |
(1) Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede: |
– izvajalec, |
– drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma
druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom
izvajalca. |
(2) Priključitev na javno kanalizacijo izvede izvajalec. |
(3) V primeru iz druge alineje prvega odstavka, nadzor nad deli pri
gradnji priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. V ta namen
izvajalec pred pričetkom del opravi ogled za izvedbo priključka.
|
(4) Izvajalec ob pregledu priključka izdela izvedbeno skico ali
geodetski načrt. Tehnični podatki kanalizacijskega priključka se vnesejo
v bazo kanalizacijskih priključkov. Stroške izdelave izvedbene skice ali
geodetskega načrta in vnosa podatkov nosi uporabnik priključka v skladu
z veljavnim cenikom izvajalca. |
(5) Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco priključenih
uporabnikov. |
17. člen |
(material kanalizacije priključkov) |
Priključek uporabnika mora biti grajen iz materialov, ki zagotavljajo
popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem
področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Internem pravilniku. |
18. člen |
(spremembe na priključkih) |
(1) Sprememba dimenzije ali trase priključka, izvedba dodatnega
priključka se obravnava na enak način kot za nov kanalizacijski
priključek. |
(2) Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru
rušenja priključenega objekta ali spremembe mesta priključitve. Za
izvedbo ukinitve se smiselno uporabi prvi in drugi odstavek 16. člena.
|
(3) Vsaka sprememba priključka se evidentira v interni bazi priključkov
na stroške uporabnika. |
19. člen |
(padavinske in tuje vode) |
Javna kanalizacija je namenjena odvajanju komunalne in padavinske
odpadne vode. V javno kanalizacijo, ki mora biti vodotesna, ni dovoljeno
odvajati drenažnih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov, meteornih
vod, kjer jih je mogoče speljati v ponikanje ali v vodotok, vsebine
greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja
kanalizacijskih priključkov. Ravno tako ni dovoljeno odvajanje
kemikalij, olj, organskih odpadkov in jedkih snovi. V javno kanalizacijo
se sme odvajati samo komunalno odpadno vodo v skladu z veljavno
zakonodajo. |
20. člen |
(industrijske odpadne vode) |
V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode,
ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim
predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja
v javno kanalizacijo, pod pogoji, ki jih določa ta odlok in soglasje
izvajalca. |
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO
KANALIZACIJO |
21. člen |
(način odvajanja in čiščenja odpadnih vod) |
(1) Na območjih, ki niso opremljene z javno kanalizacijo in na katerih
je po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo
predvidena gradnja javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih
objektov za čiščenje odpadnih vod (mala komunalna čistilna naprava ali
izjemoma nepretočna greznica v skladu z veljavno uredbo o malih
komunalnih čistilnih napravah). Lastni objekti za čiščenje odpadnih vod,
ki morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi, imajo na teh
območjih začasen značaj. Za gradnjo ustrezne male komunalne čistilne
naprave oziroma greznice, si je povzročitelj obremenitve dolžan
pridobiti ustrezno dovoljenje. |
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z
javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki
obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz
uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali
izjemoma nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati vsem veljavnim
predpisom. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s
pripadajočim kanalizacijskim omrežjem, ki nima statusa javne
kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo lastniki izbrati
in pooblastiti odgovornega upravljavca – vzdrževalca naprav.
|
(3) Skladno z veljavnimi predpisi izvajalec na stroške lastnika ali
uporabnika izdela obratovalni monitoring oziroma oceno obratovanja MKČN.
|
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je potrebno preveriti: |
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi
s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz MKČN, |
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi
in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
MKČN, |
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, |
– zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se
odvaja vanjo, |
– skladnost MKČN s standardi navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN ali s priporočili o stanju tehnike
čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN, ki jih ministrstvo objavlja na
svojih spletnih straneh, |
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
22. člen |
(pogodba o praznjenju) |
Investitor, ki namerava graditi na območju kjer ni javnega
kanalizacijskega omrežja, mora pred izdajo soglasja z izvajalcem
skleniti pogodbo o praznjenju malih komunalnih čistilnih naprav oziroma
greznic. |
23. člen |
(prevzem in ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic) |
(1) Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo
blata iz nepretočnih greznic, MKČN in obstoječih greznic na celotnem
območju občine. Praznjenje individualnih greznic se izvaja na podlagi
programa praznjenja greznične gošče oziroma na podlagi predhodnega
naročila uporabnikov (najmanj enkrat na tri leta). Uporabniki morajo v
ta namen omogočiti dostop do greznic. Izvajalec je dolžan voditi
evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami in količino načrpane
greznične gošče. |
(2) Izvajalec je uporabnika dolžan obvestiti o obveznosti in datumu
dejanske izvedbe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode 14 dni
pred izvedbo storitve elektronsko ali po pošti. Kolikor praznjenje ni
izvedeno v predpisanem roku in ali se uporabnik ne odzove na obvestilo
se uporabniku določi nov termin. Obvestilo o izvedbi storitve z novim
terminom se posreduje s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno
izvedbo storitve. |
(3) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo
spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem
dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna
storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi. |
(4) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga
v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve
ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale
stroške. Stroška ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni
upravičen zaračunati. |
(5) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov iz prejšnjega odstavka v
primeru, ko zaradi daljše odsotnosti upravičeno ni mogel odpovedati
najavljenega opravljanja storitve. |
(6) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s
cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem
obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način
izvajanja storitve sta opredeljena v programu, ki ga za obdobje štirih
let pripravi izvajalec. |
(7) Praznjenje greznice ali MKČN je obveznost izvajalca. |
(8) Izvajalec lahko odda storitev praznjenja in čiščenja blata iz
greznic in MKČN po pogodbi drugim podizvajalcem. |
24. člen |
(obstoječe greznice in MKČN) |
(1) Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in
MKČN, izvajalec javne službe na območju občine, zagotavlja iz
prostornine prvega usedalnika, merjenega v m3. |
(2) V primeru, da obstoječa greznica ni zgrajena v skladu s predpisi, je
izvajalec javne službe dolžan izprazniti do 6 m3 vsebine iz obstoječe
greznice ob enkratnem praznjenju v obdobju treh let za enostanovanjsko
stavbo. |
25. člen |
(ravnanje z blatom znotraj kmetijskega gospodarstva) |
(1) Blato iz MKČN ali greznic znotraj kmetijskega gospodarstva se lahko
zmeša skupaj z gnojevko oziroma gnojnico in mora biti skupaj skladiščena
najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu skladno s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav.
Kmetijsko gospodarstvo je izvzeto iz plačevanja storitev prevzema in
ravnanja blata iz greznic ali MKČN. Izvajalec v tem primeru kot obvezno
storitev javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni
monitoring, oziroma oceno obratovanja za MKČN. Uporabnik te storitve
plača po ceniku izvajalca javne službe. |
(2) Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu ob
začetku, prenehanju ali kakršnikoli spremembi, v zvezi z opravljanjem te
dejavnosti vložiti zahtevek za oprostitev plačila storitve, povezane z
greznicami in MKČN do 50 PE, ki nastaja v kmetijskem gospodarstvu na
območju Občine Borovnica za dostaviti obrazec o kmetijskem gospodarstvu
in obrazec o staležu rejnih živali ali kopijo zadnjega izpiska iz
registra živali (GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od šest mesecev, ter
predložiti pisno izjavo, da je ravnanje z blatom namenjeno za gnojilo v
kmetijstvu skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih
čistilnih naprav v kmetijstvu. |
(3) Če lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu ne dostavi ustreznih
potrdil oziroma ne sporoči sprememb skladno s prejšnjim odstavkom, mu
izvajalec zaračuna stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma
storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami ali
MKČN. Vse spremembe se upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema
potrdila, izvajalec javne službe uporabniku za nazaj ne sme povrniti
stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev, povezanih z
greznicami ali MKČN, merjenih po m3 dobavljene pitne vode. |
VII. MONITORING |
26. člen |
(obveznost opravljanja periodičnih meritev) |
(1) Izvajalec v soglasju, ki ureja emisije snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, določi uporabniku
obveznost opravljati periodične meritve količin in kvalitete odpadne
vode in izgradnje merilnega mesta. |
(2) Naprave, s katerimi uporabnik izvaja meritve, vzdržuje na lastne
stroške. |
27. člen |
(izvajanje meritev) |
(1) Prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, določene v
soglasju, izvaja uporabnik sam pri za to pooblaščenem izvajalcu, ki je
pridobil pooblastilo Agencije RS za okolje. |
(2) Izvajalec predpiše način vzorčenja, pogostost meritev in analizne
parametre. |
28. člen |
(način merjenja, obseg meritev in poročanja) |
(1) Izvajalec lahko v skladu z veljavno zakonodajo določi način merjenja
količin, stopnjo onesnaženosti in pogostost meritev odpadnih voda.
|
(2) Izvajalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v
soglasju, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na
priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne v manjšem obsegu
kot predpisuje Uredba o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu
odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje. |
(3) O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati izvajalca v
skladu z določili v soglasju, oziroma najmanj enkrat na leto, najkasneje
do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto. |
29. člen |
(merilno mesto) |
(1) Uporabnik mora izvajalcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo
merilnega mesta. |
(2) Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno
zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. Uporabnik mora
izvajalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti odvzem
vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav. Merilno mesto
mora biti dostopno izvajalcu 24 ur na dan. |
(3) Kadar izvajalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more
zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja tega mesta nesorazmerno
draga, lahko izvajalec predvidi druge načine za določitev količin in
kvalitete odpadnih voda. |
30. člen |
(stroški) |
Vse stroške za meritve plača uporabnik. |
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
31. člen |
(obveznosti izvajalca) |
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje obveznosti:
|
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, skladno z veljavno zakonodajo, |
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s
streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, |
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ter manjše
od 100 m2, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru
prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo
javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture,
|
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in
MKČN, |
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic, |
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno
zakonodajo, |
– na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve
javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno
infrastrukturo, |
– izdajati ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh
objektih, |
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode
in o času trajanja prekinitev, |
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške
lastnika infrastrukture, |
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence,
|
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe
predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih
voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje,
|
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo
dolgovanih zneskov, |
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov
ter MKČN, |
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri
lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih
voda, |
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo,
kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih
v tem odloku, |
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije
nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do
vstopa v objekt uporabnika, |
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja
kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave
za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav
izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja, |
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov,
upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter
državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih
službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s
predpisi o varstvu osebnih podatkov, |
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
|
– izvajati dežurno službo, |
– izvajati druge obveznosti tega odloka. |
32. člen |
(vzdrževanje in izvajanje investicij) |
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec
javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem
naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za
ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne
službe. |
(2) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa
izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor
investicije. |
(3) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne
službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti
strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec
del pa mora tak nadzor omogočiti. |
(4) V primeru rekonstrukcije in novogradnje javne kanalizacije mora
projekt nove kanalizacije predvideti mesto priključitve vseh obstoječih
in predvidenih objektov. Mesta priključitve morajo biti vrisana v
situaciji in podolžnem profilu. V projektu za izvedbo morajo biti v
situaciji vrisani hišni priključki v celoti z vsemi višinskimi kotami za
vsak obstoječ objekt, od mesta priključitve na javno kanalizacijo do
iztoka iz objekta. |
(5) V primeru vzdrževanja, rekonstrukcije in novogradnje javne
kanalizacije se v sklopu izvedbe izvedejo odcepi za hišne priključke do
parcelne meje oziroma roba cestnega telesa tako, da je možna kasnejša
izvedba priključka brez posega v cestno telo. |
(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika
pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in
greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega
zemljišča. |
33. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
– zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije skladno s soglasjem za
priključitev in projektno dokumentacijo; |
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne
vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa; |
– redno vzdrževati (pregledovati, čistiti …) interno kanalizacijo, z
vsemi objekti in napravami, ter voditi dnevnik obratovanja posamezne
MKČN in lovilca olja; |
– redno kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na
zahtevo posredovati izvajalcu; |
– pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni
kanalizaciji; |
– obveščati izvajalca o vseh spremembah pogojev za priključitev;
|
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih
računov; |
– odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij,
določenih v uredbi, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; |
– prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete komunalne
odpadne in padavinske vode; |
– spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in
padavinske vode; |
– pri odvajanju odpadno tehnološke vode v javno kanalizacijo najmanj
štirikrat letno oziroma pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za
posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti izvajalcu analizo
odpadne vode, izdelano v skladu z uredbami Vlade RS; |
– preprečiti spuščanje odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno
kanalizacijo in ne smejo odpadne vode pred spuščanjem v javno
kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno) da
bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti; |
– v primeru, da naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov,
morajo izvajalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja
čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo
zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja; |
– od izvajalca pridobiti soglasje za priključitev na javno kanalizacijo;
|
– ne smejo preprečiti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z
nestrokovnim delom onemogočiti; |
– upoštevati, da ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali izliti
odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, ki bi lahko:
|
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije, |
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave,
opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja, |
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema
zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, |
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako
škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, |
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
|
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid, |
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, |
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj, |
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi; |
– pisno obvestiti upravljavca o spremembah načina obratovanja čistilne
naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili
doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, če naprava za predčiščenje ne
dosega predpisanih učinkov; |
– poravnati stroške in odpravo škode zaradi nepravilnega ravnanja. |
34. člen |
(posegi v območju kanalizacije) |
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. V varovalnem pasu kanalizacije se
ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa)
kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno
posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in
trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
|
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT,
toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo o opravljanju del na
svojih objektih in napravah v varovalnem pasu kanalizacije obvestiti
izvajalca in izvajati dela tako, da ostanejo kanalizacijske naprave
nepoškodovane. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti
popravila. |
IX. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE |
35. člen |
(prekinitev odvajanja) |
(1) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje
in čiščenje odpadne vode v naslednjih primerih: |
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni
vodovod; |
– če odpadna voda ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne
kanalizacije; |
– če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdih
predmetov, radioaktivnih strupenih, gorljivih, eksplozivnih, korozivnih
in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo
nemoteno delovanje omrežja in naprav; |
– če je bil priključek na kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja
izvajalca ali v nasprotju z njim, ali če uporabnik brez soglasja
izvajalca spremeni način izvedbe priključka; |
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem izvajalca odčitavanje,
zamenjavo in pregled merilca pretoka; |
– če uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo na merilcu
pretoka ali kako drugače spremeni izvedbo priključka; |
– če uporabnik izvajalcu onemogoči izvajanje nujnih vzdrževalnih del;
|
– če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer, nedostopen ali tako
zanemarjen, da ni mogoče odčitati količine porabljene vode; |
– če uporabnik ne vzdržuje merskega mesta in v njem instalirane merilne
opreme; |
– če uporabnik v sanitarni sistem nedovoljeno odvaja padavinsko,
drenažno ali izvorno vodo; |
– če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, izvajalcu ne predloži
analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščeni
laboratorij; |
– če uporabnik ne plača računa niti v roku 7 dni po prejemu pisnega
opomina. |
(2) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode se
prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora
plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
36. člen |
(povrnitev povzročene škode) |
Uporabnik je dolžan povrniti škodo na objektih in napravah javne
kanalizacije, ki jo je povzročila njegova odpadna voda s tem, ko je
zaradi njegovega ravnanja prišla v omrežje. |
37. člen |
(začasna prekinitev) |
(1) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas
zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije,
vendar mora v času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike
neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. |
(2) V primeru intervencije na objektih in napravah lahko izvajalec
prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti
uporabnike. |
X. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA V PRIMERU VIŠJE
SILE |
38. člen |
(prekinitev v primeru višje sile) |
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije,
velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitji škodljivih
snovi v kanalizacijo, ima IJS pravico brez povračila škode prekiniti
odvajanje odpadnih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in
postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. |
XI. FINANCIRANJE IN PLAČEVANJE STORITEV |
39. člen |
(viri financiranja) |
(1) Viri financiranja javne službe so: |
– cena odvajanja odpadne komunalne in padavinske odpadne vode;
|
– cena čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; |
– komunalni prispevek; |
– okoljska dajatev za onesnaževanje odpadnih voda; |
– cena storitve, povezane z greznicami in MKČN; |
– sredstva občinskega proračuna; |
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb; |
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov; |
– sredstva Evropske unije; |
– različne dotacije ali subvencije; |
– druga sredstva, namenjena izgradnji javne kanalizacije. |
(2) Cene odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
potrjuje Občinski svet Občine Borovnica. |
40. člen |
(obračun) |
(1) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje glede na
količino v javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun
je m3. |
(2) Količina meteorne vode se določi in obračuna v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(3) Velikost strešnih in zasebnih utrjenih površin posameznega
uporabnika se določi na podlagi projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja oziroma na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. |
41. člen |
(obračun na podlagi porabe vode iz lastnega vodnega vira) |
(1) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali
vodovodov plačajo stroške odvedene vode v količini, kot jo načrpajo.
Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabniki, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih
vodomerov, jih morajo vgraditi. |
(2) Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo
vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo povpreček za
količino kot jo določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja (0,15 m3 odvedene
vode na osebo na dan). |
42. člen |
(obračun na podlagi nemerjene porabe vode) |
(1) Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v
okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga
ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna
dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.
|
(2) Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se
obračuna porabo na podlagi standardov porabe. |
43. člen |
(oprostitve) |
(1) Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v
izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja
neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta
delež odšteje od obračuna odvajanja, stroška čiščenja in okoljske
dajatve za obremenjevanje vode, pod naslednjimi pogoji: |
– da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim
vodomerom, |
– da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in
da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa soglasja za
objekte za katere se zahteva. |
(2) Nosilci dejavnosti, ki vodo uporabljajo v skladu s prvim odstavkom
tega člena, lahko ob izpolnjevanju določila iz prve alineje tega člena
vložijo zahtevek za oprostitev stroškov odvajanja, stroškov čiščenja in
okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda
za nosilce dejavnosti po 43. členu Odloka o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Borovnica
(Priloga 1), ki je sestavni del tega odloka. |
XII. NADZOR |
44. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski
inšpektorat in redarstvo (v nadaljevanju: MIRED). |
45. člen |
(obseg inšpekcijskega nadzorstva) |
(1) Občinska inšpekcija pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira
zlasti: |
– ali se kanalizacijska omrežje uporabljajo za namen ter na način in pod
pogoji, kot jih določajo ta odlok in predpisi, izdani na njegovi
podlagi; |
– ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in
objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav,
postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske
javne infrastrukture ter za druge posege v območju javnega
kanalizacijskega omrežja po tem odloku; |
– ali se priključki na kanalizacijsko omrežje gradijo, rekonstruirajo
ter ali so zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji določenimi v tem
odloku in predpisi izdanimi na podlagi tega odloka. |
46. člen |
(vodenje inšpekcijskega postopka) |
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje
inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski
nadzor. |
(2) V primeru nujnih ukrepov v javnem interesu se za kraj vročanja in
mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, šteje tudi
gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi
postopek. |
47. člen |
(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov) |
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami
tega odloka, se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni
postopek. |
48. člen |
(splošni inšpekcijski ukrepi) |
(1) Pristojni občinski inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to
zadosten ukrep, ali z odločbo: |
1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih
ugotovi v zvezi: |
– z vzdrževalnimi deli na javnem kanalizacijskem omrežju v nasprotju z
odlokom ali izvedbenimi predpisi; |
– s priključki na javno kanalizacijsko omrežje, ki se gradijo,
rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s soglasjem, oziroma niso
vzdrževani skladno s soglasjem oziroma s predpisi, ki urejajo
priključitev na kanalizacijsko omrežje; |
– z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih
koli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na
pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javnega kanalizacijskega
omrežja v nasprotju s soglasjem; |
– z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v
območju javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja ali če niso
izpolnjeni pogoji izdanega soglasja; |
– z ukrepi, kjer se posega v kanalizacijsko omrežje (odstranitev plomb,
okvara na priključku …); |
2. odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz
izdanega soglasja ustavi: |
– gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na kanalizacijsko omrežje
brez soglasja; |
– gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v
območju javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja; |
– gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih
koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na
pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu
javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja; |
3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi vsa dela
vezana na posege v javno kanalizacijsko omrežje, če se ne odpravijo
ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil; |
4. prepove izvedbo priključka na javno vodno omrežje: |
– ki je zgrajen brez soglasja; |
– ki je zgrajen v nasprotju s pogoji izdanega soglasja in niso
odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
|
– ki ni vzdrževan v skladu s pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s
pogoji iz tega odloka, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v
roku, ki ga je določil; |
5. odredi odstranitev predmetov, opreme ali materiala s katerimi se
posega v območju javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja ali v
nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s
pogoji iz izdanega soglasja; |
6. odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo
priključka ali javnega kanalizacijskega omrežja, če vzpostavitev v
prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja. |
49. člen |
(začasni ukrep omejitve odvajanja odpadne vode) |
(1) Pristojni občinski inšpektor sme v primerih iz tega odloka, ko bi
bilo ogroženo odvajanje odpadne vode in bi lahko nastale škodljive
posledice za kanalizacijsko omrežje izvesti začasni ukrep omejitve
odvajanja odpadne vode, ter druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali
prepreči škoda na kanalizacijskem omrežju. |
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je začasen in traja dokler so razlogi
zanj. |
(3) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora pristojni občinski
inšpektor obvestiti občinsko upravo, upravljavca in policijo. |
XIII. KAZENSKE DOLOČBE |
50. člen |
(globe za izvajalca) |
Z globo 1.400,00 € se kaznuje izvajalec, če: |
– prekine odvod odpadnih vod brez predhodnega obvestila uporabnikom (37.
člen), |
– ne izda soglasja kot to določa 8. člen, |
– ne dopusti priključitve, kot to določa 15. člen, |
– ne izpolnjuje obveznosti iz 23., 31. in 57. člena. |
Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena
tudi odgovorna oseba izvajalca. |
51. člen |
(globe za fizične osebe) |
Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek fizična oseba, če: |
– se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije (13., 14. in 15.
člen), |
– ne izprazni opuščene greznice in ne odstrani MKČN (13. člen),
|
– ne prazni greznice in MKČN v okviru javne službe in posreduje netočne
podatke MKČN (21. in 22. člen), |
– ne izključi greznice iz sistema odvajanja odpadne vode (54. člen),
|
– ne evidentira spremembe priključka v interni bazi priključkov (18.
člen), |
– dovoli prazniti greznice ali MKČN pravni ali fizični osebi, ki ni
pooblaščeni izvajalec (23. člen), |
– nepooblaščeno izvaja praznjenje greznic ali MKČN uporabniku (23.
člen). |
52. člen |
(globe za pravne osebe – tehnološke vode) |
Z globo 1.400,00 € se kaznuje pravna oseba, ki pri odvajanju tehnoloških
odpadnih voda: |
– ne obvesti upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja o izpustu
nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo (33. člen),
|
– ne zaprosi za pregled merilnega mesta oziroma ne omogoči dostopnosti
do le-tega v vsakem času, ter ne obvešča o rezultatih meritev (28. in
29. člen), |
– prekine odvajanje odpadne vode drugemu uporabniku oziroma s svojim
ravnanjem onesnaži vodo v omrežju (33. člen), |
– ne izpolnjuje pogojev iz 33. člena, |
– ne evidentira spremembe priključka v interni bazi priključkov (18.
člen). |
Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
53. člen |
(globe za pravne osebe – ostalo) |
Z globo 1.400,00 € se kaznuje pravna oseba, ki: |
– ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in
trgov ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju
(34. člen), |
– pri opravljanju del na svojih objektih ne zagotovijo, da ostanejo
objekti in naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju (34. člen),
|
– ne opravljajo meritev, predpisanih v soglasju (26. člen), |
– dovoli prazniti greznice ali MKČN pravni ali fizični osebi, ki ni
pooblaščeni izvajalec (23. člen), |
– nepooblaščeno izvaja praznjenje greznic ali MKČN uporabniku (23.
člen). |
Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
54. člen |
(ukinitev greznic) |
(1) V naselju, kjer obstaja javna kanalizacija, se morajo nanjo
priključiti vsi povzročitelji odpadnih voda, v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega odloka. |
(2) Objekt, iz katerega se je do zgraditve centralne čistilne naprave
komunalna odpadna voda odvajala v kanalizacijo preko greznice, mora
greznico v roku šestih mesecev po končani gradnji čistilne naprave,
izključiti iz sistema odvajanja odpadne vode, če ni prejel s strani
izvajalca drugačnih navodil. |
55. člen |
(evidenca uporabnikov) |
Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti
izvajalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. |
56. člen |
(lokacija deponiranja blata in greznične gošče) |
(1) Določba prve alineje 6. člena in 7. člen se začne uporabljati z dnem
pričetka obratovanja čistilne naprave Borovnica. |
(2) Do pričetka obratovanja centralne čistilne naprave Borovnica
izvajalec gošče iz greznic ter blato iz MKČN odvaža na drugo, za to
usposobljeno čistilno napravo. Vse stroške prevoza in čiščenja krije
uporabnik. |
57. člen |
(Interni tehnični pravilnik) |
(1) Izvajalec je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka
sprejeti Interni pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega
kanalizacijskega sistema v Občini Borovnica in ga objaviti na svoji
spletni stani. |
(2) Do uveljavitve novega Internega pravilnika o tehnični izvedbi in
uporabi javnega kanalizacijskega sistema v Občini Borovnica se uporablja
Interni pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega
sistema v občini Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. |
58. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in
čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Borovnica (Uradni
list RS, št. 81/03). |
59. člen |
(začetek veljavnosti) |
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0006/2013-4 |
Borovnica, dne 22. maja 2014 |
|
Župan
Občine Borovnica
Andrej Ocepek l.r. |
|
|
|