Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 20. redni seji dne 20. 2. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih
objektov na kmetiji Draškovič |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S
tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo
kmetijskih objektov na kmetiji Draškovič, (v nadaljevanju OPPN), ki ga
je izdelalo podjetje IBIS, d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, Slovenska
Bistrica, pod številko naloge 19/2016-OPPN, datum december 2017. |
Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v 5. členu Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS,
št. 27/16) in v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list
RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C,
57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in
61/17 – ZUreP-2). |
2. člen |
(sestavni del podrobnega načrta) |
(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih
virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske
ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja. |
(2) Sestavljen je iz naslednjih delov: |
A)
BESEDILO |
1. Obrazložitev odloka |
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
3. Smernice in mnenja k občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
B)
KARTOGRAFSKI DEL |
1. |
Prikaz območja OPPN na DOF |
|
2. |
Izsek iz družbenega plana s prikazom lege
prostorske ureditve |
M 1:500 |
3. |
Območje OPPN z obstoječim katastrskim
stanjem |
M 1:500 |
4. |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji |
M 1:500 |
5. |
Ureditveno količbena situacija s
karakterističnim prerezom |
M 1:500 |
6. |
Prikaz priključevanja objektov na GJI in
grajeno javno dobro |
M 1:500 |
7. |
Prikaz ureditev za varovanje okolja,
naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
M 1:500 |
C)
PRILOGE |
Priloge OPPN so: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na
obravnavano območje |
– prikaz stanja prostora |
– strokovne podlage |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
– obrazložitev in utemeljitev |
– povzetek za javnost. |
II. OPIS MEJE OBMOČJA |
3. člen |
(območje podrobnega prostorskega načrta) |
(1) Meja območja obravnave so na severni in vzhodni strani obdelovalna
kmetijska zemljišča, južna meja poteka ob zazidanem območju, zahodna
meja ob kategorizirani lokalni cesti LC 440621 Sp. Polskava–Pokoše. |
(2) Območje OPPN obsega parcelo oziroma del parcele št. 661/1 k.o. 742 –
Zgornja Polskava. |
(3) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN cca 0,24 ha. |
(4) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so
potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in
izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne
infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja. |
(5) Meja ureditvenega območja je prikazana na vseh grafičnih prilogah. |
4. člen |
(namenska raba območja) |
(1) Osnovna namenska raba: delno območje stavbnih zemljišč in delno
najboljša kmetijska zemljišča. |
(2) Podrobnejša namenska raba: ni določena. |
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI IZRABE IN KVALITETO GRADENJ TER
URBANISTIČNE OMEJITVE |
5. člen |
(zasnova prostorske ureditve) |
Z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom se na kmetijskih zemljiščih brez
spremembe namenske rabe predvidi gradnja kmetijskega objekta, ki je
neposredno namenjen kmetijski dejavnosti in zemljišča, ki so potrebna za
njihovo redno rabo. |
6. člen |
(urbanistični parametri) |
V
območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so
prikazane v grafičnem delu: |
– gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov
fasad (fasadni poudarki in podobno); |
– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; |
– gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma
je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi
spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom,
manipulativnimi površinami ter komunalnimi in energetskimi priključki; |
– maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž
novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila
nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov; |
– namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v
območju so namenjeni kmetijski dejavnosti. |
7. člen |
(dopustni posegi in namembnost znotraj območja) |
V
ureditvenem območju so dovoljeni naslednji posegi: |
– gradnja novih objektov, |
– odstranitev objektov, |
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov, |
– vzdrževalna dela, |
– sprememba namembnosti rabe objekta, ki je skladna s 7. členom, |
– ureditev zunanjih površin, |
– izgradnja komunalne infrastrukture. |
8. člen |
(vrste osnovnih objektov glede na namen) |
(1) Predvidi se gradnja kmetijskega objekta, ki se po predpisih o uvedbi
enotne klasifikacije vrst objektov, uvršča v naslednje skupine: |
– 12712 – stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v
okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, |
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni
bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja
kmetije, razen vinske kleti in zidanice. |
(2) Predvidi se gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki so po
predpisih o uvedbi enotne klasifikacije vrst objektov, uvršča v
naslednje skupine: |
– 21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste, |
– 222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja. |
9. člen |
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
OPPN
je umeščen v območje, ki ga ureja Odlok o dolgoročnem planu – prostorski
del Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št.
42/92, 35/94, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06 in 53/11) in Odlok o
sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine
Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/15 – UPB, spremembe in
dopolnitve Uradni list RS, št. 85/15). |
10. člen |
(začasni posegi) |
Do
pričetka gradnje predvidenega objekta in naprav se zemljišča lahko
uporabljajo v sedanje namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na
sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira
načrtovanih posegov. |
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA,
OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV |
11. člen |
(vsebina načrtovanih ureditev v prostor) |
Za
umestitev načrtovanih ureditev v prostor se določi: |
1. dopustne posege, |
2. funkcije in oblikovanje območja podrobnega načrta, |
3. lega in velikost objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno,
tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje, |
4. lego, zmogljivost ter potek objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje. |
12. člen |
(odstranitev objektov in naprav) |
Na
območju OPPN se odstranijo dotrajani objekti ter objekti in naprave, ki
z novo prostorsko ureditvijo ne bodo več služile svojemu namenu. |
13. člen |
(pogoji in usmeritve glede lege objektov) |
(1) Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzije
in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov,
maksimalni tlorisni in višinski gabariti za celotno območje OPPN so
razvidni iz kartografskega lista št. 5 »Ureditveno količbena situacija s
karakterističnim prerezom«. |
(2) Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z
gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov,
pod pogoji, ki jih določa ta akt. Odmik gradbene meje od mej sosednjih
zemljišč je tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva
varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.),
kar velja tudi v primeru združevanja oziroma deljenja parcel, namenjeni
gradnji, kot jih dopušča ta akt. |
(3) Objekti morajo biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem
odmiku (ki omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene
pogoje, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena). Pri urejanju
območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene
infrastrukture. |
(4) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta
najmanj 2,00 m ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na
prometnih površinah. |
(5) Višinska kota pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in
kote terena in se določi v projektu za gradbeno dovoljenje. |
(6) Gradbeno mejo načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je
dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. |
(7) Gradnja komunalne infrastrukture je dovoljenja tudi izven območja
OPPN, razen, če s tem odlokom ni drugače določeno. |
14. člen |
(pogoji glede velikosti objektov) |
(1) Za objekt je določen maksimalni tlorisni gabarit s tolerancami
oziroma zunanje gradbene linije, ki jih narekujejo potrebni odmiki,
možnosti organiziranja dovoza in dostopa ter varstveni pasovi. |
(2) Oblikovanje stavbe mora biti prilagojeno predvideni funkciji
objekta, sodobnemu načinu uporabe objekta ter sodobnim tehnološkim
procesom. Če je fasada ometana, mora biti izvedena v odtenkih svetlejših
ali toplih barv. Uporaba barv, ki so v prostoru moteče in ne izhaja iz
tradicionalnih barv (npr. živo rdeča, živo zelena, živo modra itd.) niso
dopustne. |
Maksimalni tlorisni gabarit objekta je 21,00 x 31,00 m. Maksimalna
višina objekta je 10,00 m od kote pritličja do kote venca objekta. Pod
objektom je lahko ena ali več vkopanih kleti. |
(2) Etažnost objekta se prilagaja glede na program objekta in se določa
znotraj opredeljene maksimalne višine objekta. |
(3) Etažnost v kletni nivo pri objektu ni omejena pod pogojem, da je
klet v celoti vkopana, z izjemo prve kletne etaže (vkopana z dveh
oziroma treh strani). |
15. člen |
(pogoji oblikovanja objektov) |
(1) Objekti morajo biti umeščeni v prostor tako, da je njihov vizualni
vpliv čim manjši ter da se v čim večji meri ohrani značilnost krajine,
kot na primer relief, gozdni rob, mejice in podobno. |
(2) Nadzemni del stavbe za rejo živali ima tloris pravokotnika, ki je
orientiran vzporedno s plastnicami terena, z daljšima stranicama v smeri
sever–jug. |
(3) Streha predvidenega objekta je klasična dvokapnica naklona od 10° do
35°, krita s temno kritino. |
(4) Vhodi v objekt in dostopi se lahko drugače uredijo in prilagodijo
dejavnosti. |
(5) Dovoljena je gradnja oziroma postavitev naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
– ograja |
– podporni zid |
– rezervoar |
– priključek na objekte GJI |
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, od tega kozolec, kmečka lopa,
silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, zbiralnik gnojnice
ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno
molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine. |
16. člen |
(ureditev zunanjih in obcestnih površin) |
(1) Odprti prostor vsebuje: |
– manipulativne površine, |
– zelene površine. |
(2) Znotraj območja OPPN se uredijo vozne in manipulativne površine.
Površine se zasnujejo tako, da je zagotovljena prevoznost merodajnih
vozil določenih skladno s predvideno dejavnostjo ter prevoznost
intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti
primerno utrjene. |
(3) Zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le
avtohtone rastlinske vrste, značilne za območje, ki naj bodo lokalnega
izvora. V nobenem primeru se ne uporablja tujerodnih/okrasnih vrst in
vrst, ki niso značilne za območje. V primeru zatravitev površin se
uporablja mešanica avtohtonih vrst. Na degradiranih površinah v času
izvedbe del, ki ne bodo pozidane, se v čim večji meri ohranjajo ali
vzpostavijo prvotni habitati (npr. ekstenzivni travniki, mejice, živice,
obrežna vegetacija). |
(4) Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na
degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati
med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne
vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija in se tujerodne vrste ne
pojavljajo več. |
(5) Vidne zunanje in obcestne površine se z urejanjem prilagodijo
obstoječim ureditvam. Ravno tako se zasaditev zelenja, dreves prilagodi
ureditvam gradnje. |
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČITVE OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
17. člen |
(zasnova prometne infrastrukture) |
(1) Območje se priključuje na lokalno cesto LC 440621 Sp.
Polskava–Pokoše. |
(2) Na območju OPPN je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin: |
– navezava na obstoječe prometno omrežje, |
– urejanja mirujočega prometa. |
(3) Parkirna mesta so urejena na zunanjih površinah v okolici objekta
ali v objektu. |
(4) Elementi dostopne poti (širina cestnega profila, nosilnost voziščne
konstrukcije ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja skladno z veljavno zakonodajo. |
(5) Pri projektiranju je potrebno upoštevati 5. člen Zakona o cestah, ki
določa, da je prepovedano na in v cestno telo javne ceste odvajati
meteorno vodo, odpadke in druge tekočine. |
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO INFRASTRUKTURO |
18. člen |
(splošni pogoji) |
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so: |
– objekt znotraj območja OPPN je lahko priključen na obstoječo in
predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih
posameznih upravljalcev komunalnih vodov; |
– objekt je lahko priključen na telekomunikacijsko infrastrukturno
omrežje po pogojih upravljavca; |
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih
(prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi
tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav; |
– v
primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na
njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora
zato od lastnika pridobiti služnost; |
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov
in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih
medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur; |
– gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno; |
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljalcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da
jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega
voda po izdelanih idejnih rešitvah za predmetno območje; |
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se
nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati,
dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in
okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod
pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci; |
– v
primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno,
energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti
dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih komunalnih vodov; |
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena
tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov gospodarske javne
infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi
zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture
na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo
izvedbe ureditev po tem odloku. |
19. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Objekt je možno priklopiti na vodovodno omrežje v upravljanju KS
Zgornja Polskava. Za merjenje porabe vode je potrebno predvideti jašek z
vodomerom in zasunom izven objekta. Jašek se vgradi na podlago, ki služi
kot drenaža. |
(2) Za zagotovitev zadostnih količin pitne vode za živali in požarno
varnost je možno zbiranje padavinske vode. |
(3) Vse stroške materiala, fizičnega dela in gradbenih del od primarnega
voda vodnega jaška z merilno napravo pri uporabniku ob priključitvi
poravna uporabnik. V kolikor bi bilo potrebno prestaviti obstoječ
primarni oziroma sekundarni vod, nosi stroške prestavitve voda
investitor. |
20. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda. |
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je
treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin. |
Padavinske odpadne vode iz obravnavanega območja je treba odvajati v
predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se nato odvaja v ponikalnico. |
Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi
škodljivimi snovmi je treba speljati v padavinsko kanalizacijo, ki se
nato odvaja v ponikalnico. |
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba
urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne
padavinske vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se
nato odvaja v ponikalnico. |
Tehnološko odpadno vodo predstavlja gnojevka. V kolikor ne bo laguna za
gnojevko pod objektom hleva, se gnojevka potiska v kanal za gnojevko, ki
se nahaja na zunanji strani hleva, od koder se gnojevka prečrpava preko
cevi v zunanjo laguno za gnojevko, ki mora biti grajena iz
vodonepropustnega armiranega betona. Zraven lagune se lahko uredi
gnojišče, katero služi za skladiščenje gnoja iz boksov, kateri so
nastlani s slamo. |
Komunalne odpadne vode je potrebno po vodotesni kanalizaciji odvajati v
javno fekalno kanalizacijo. |
21. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Na obravnavanem območju poteka obstoječe nizkonapetostno omrežje
nadzemne izvedbe iz TP 20/0,4 kV FRAJŠTAJN (t-131). Priključna moč
ostane obstoječa. |
(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera se bodo
izdelali prostorski akti, bo potrebno upoštevati pravilnike, normative
in tipizacijo, ki izhaja iz 465. in 468. Energetskega zakona – glede
varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja, Pravilnika o projektnih
omrežij gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, Pravilnika o tehničnih
normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (za
nizkonapetostne vode), Tipizacijo elektroenergetskih kablovodov za
napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV), Tipizacija omrežnih priključkov končnih
odjemalcev. |
(3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja elektroenergetskih
vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi
pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska
infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. |
(4) Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno
distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki se nahaja na
obravnavanem področju oziroma na trasi za predvideno napajanje
obravnavanega območja. |
(5) Pri izvajanju zemeljskih del v neposredni bližini elektroenergetskih
naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav
pod napetostjo. Odmiki od obstoječih elektroenergetskih naprav morajo
biti projektirani v skladu z veljavnimi pravilniki, predpisi, standardi
in tipizacijami. |
(6) Dopustna je postavitev alternativnih virov energije. |
22. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
Na
območju OPPN ni TK vodov, ki bi bili ogroženi s posegom. Za povezavo na
omrežje Telekoma Slovenije se lahko predvidi priključitev iz obstoječega
omrežja pod pogoji upravljavca TK omrežja. |
23. člen |
(zbiranje in odvoz odpadkov) |
Na
področju zbiranja in odvoza odpadkov je potrebno na obravnavanem območju
upoštevati veljavno zakonodajo. |
Za
vse odpadke iz dejavnosti, ki nimajo karakteristik komunalnih odpadkov,
mora investitor skleniti sporazume s pooblaščenimi organizacijami za
odvoz teh odpadkov. |
Z
zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z
veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih. |
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno
ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje. |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
24. člen |
(vplivi na okolje) |
Z
načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje
veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne
presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja. |
25. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v III.
stopnji varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir
hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba
tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z
normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v
nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. |
Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. |
26. člen |
(varstvo pred onesnaženjem zraka) |
Območje občine spada po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka v I. stopnjo
onesnaženosti. |
Objekt mora biti po svoji dejavnosti ekološko čist, koncentracija smradu
iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu ne sme biti velika,
oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva – kapaciteti
zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in
črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške
in njivske površine – 2x letno. |
Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo
ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede
tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves-mrež, ki preprečuje
direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih
podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter odvodom toplega
zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva. |
V
izogib onesnaženju zraka se v primeru ogrevanja objekta le ta ogreva le
na okoljsko neoporečne energente. |
V
času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba ob neugodnih
vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali
drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. |
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred
onesnaženjem zraka. |
27. člen |
(varstvo pred onesnaževanjem podtalnice) |
Območje obravnave se nahaja na območju varovanja podtalnice. |
Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so
opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah. |
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti, so: |
– padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov, |
– komunalne odpadne vode in |
– tehnološke vode. |
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem
območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: |
– treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda; |
– padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo,
ki se nato odvaja v ponikovalnico; |
– odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je
treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato
odpadne padavinske vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo,
ki se nato odvaja v ponikovalnico; |
– dno ponikovalnice mora biti 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode; |
– tehnološke vode se odvajajo v za to posebej pripravljene objekte
(laguna, gnojišče); |
– dno gnojišča, zbiralnika gnojnice in gnojevke, kompostarne za gnojevko
ali hlevskega izpusta mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list
RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) najmanj 2 m nad najvišjo gladino
podzemne vode; |
– pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine; |
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in
infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v
podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja; |
– vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi
in standardi, ki veljajo za tovrstna dela; |
– na
gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); |
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz
iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do
kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali olja. Redno
vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v
ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah; |
– ob
večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju
gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru
razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje
v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti; |
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla
(ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen); |
– v
času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja
nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH,
maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki
bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega; |
– končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v
skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, kar
mora biti tekstualno in grafično jasno razvidno iz projektne
dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja. Gradnja je izjemoma
dovoljena tudi globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu
gradnje ne zmanjša za več kot 10%. Če je med gradnjo ali obratovanjem
treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti
vodno soglasje; |
– v
primeru, da gre za gradnjo stavbe za rejo živali, ki obsega več kot 5
glav živine, je potrebno v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega
polja ter njenimi prilogami, k projektni dokumentaciji za pridobitev
vodnega soglasja v fazi PGD izdelati in priložiti revidirano analizo
tveganja za onesnaženje, in sicer na način ter v obsegu, kot to določata
50. in 51. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16). Iz rezultatov
predmetne analize tveganja mora biti jasno razvidno, ali je tveganje za
onesnaženje podzemne vode, sled predvidnega posega, še sprejemljivo. Vse
izsledke revidirane analize tveganja za onesnaženje je potrebno
upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev vodnega
soglasja v fazi PGD. V le-tej morajo biti v tekstualnem in grafičnem
delu upoštevani vsi predvideni zaščitni ukrepi; |
– v
projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja je s strani
Kmetijsko svetovalne službe pristojnega Živinorejskega zavoda treba
priložiti ustrezni program z gnojilnim načrtom (Ekološka presoja vpliva
reje živali na okolje), iz katerega mora biti razvidno predvsem: |
– potrebna kapaciteta predvidenega skladišča in/ali gnojne jame za
polletno skladiščenje odpadnega nastilja in/ali gnojevke, |
– možnost neobremenjenega gnojenja z upoštevanjem končnega staleža
živali ter |
– zadostnost in lokacija razpoložljivih kmetijskih površin za predvideno
gnojenje. |
Iz
ekološke presoje vpliva reje živali na okolje mora biti jasno razvidno,
da s predvideno naložbo kmetijsko gospodarstvo ne bo prekoračilo mejnih
vrednosti, določenih z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11,
24/13 in 79/15) in Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz
kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17); |
– v
času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje
okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke; |
– po
končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje
postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse
z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti; |
– predmetna lokacija se po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja nahaja v širšem vodovarstvenem
območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, zato je treba pri
načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega
predpisa; |
– v
skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri
naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na
obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje. |
28. člen |
(varovanje tal) |
Obravnavana lokacija se nahaja na erozijsko ogroženem območju, zato mora
projektna dokumentacija vsebovati geološko poročilo, iz katerega mora
biti razvidna tudi zmožnost ponikanja padavinskih voda ter način
temeljenja predvidenih objektov, v času gradnje pa je potrebno
zagotoviti geomehanski nadzor. |
Med
gradnjo je potrebno: |
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; |
– z
viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z
veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; |
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali
razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba
onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče
poiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki.
Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega
odlagališča; |
– na
celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih
površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega
materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa
uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo. |
Po
končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke
začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine. |
29. člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede
varovanja kulturne dediščine ali njenih enot. Na območju obravnave ni
bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega
potenciala. |
30. člen |
(varstvo narave) |
Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede
varovanja narave, naravnih vrednot ali njenih enot. |
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI |
31. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred
požarom) |
(1) Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na
potresno območje VIII. do VII. stopnje po MCS lestvici (50-letno
povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g. |
(2) Območje OPPN se nahaja na erozijskem področju kjer so predvideni
običajni zaščitni ukrepi. |
(3) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja
ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in
materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitje nevarnih snovi v
vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za
obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. |
(4) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja
to področje. |
(5) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen odmik ljudi in
premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni
morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma
ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za
omejevanje širjenja ognja ob požaru. |
(6) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno
upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05). |
(7) Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino
za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo. |
(8) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se dokazuje v
skladu z veljavno zakonodajo. |
32. člen |
(stabilnost terena) |
Vsi
posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o
sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov. |
IX. ETAPNOST IZVEDBE |
33. člen |
(etapnost) |
Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni
etapi. |
X. TOLERANCE |
34. člen |
(dovoljena odstopanja pri gradnji objektov) |
(1) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih gabaritov,
določenih s tem odlokom. |
(2) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objektov
max. +10% od upoštevanju odmikov od ceste in parcelnih mej. Odstopanje v
zmanjšanju tlorisnih in višinskih gabaritov objektov je lahko večje od
10%. Število popolnoma vkopanih kletnih etaž ni omejeno. |
(3) Dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno
upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje določene s tem
odlokom. |
(4) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi
tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega
odloka. |
(5) Dovoljena je sprememba namembnosti objekta ob upoštevanju 6. člena
odloka. |
35. člen |
(odstopanja pri gradnji infrastrukture) |
Pri
realizaciji OPPN so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in prometnih
in zunanjih ureditev ob prikazanih (tudi izven mej ureditvenega
območja), kolikor gre za prilagajanje stanja na terenu, prilagajanju
zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih
rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega,
ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati
bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja
in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti
območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave. |
XI. POSEBNE DOLOČBE |
36. člen |
(splošne obveznosti) |
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so
obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji
tudi: |
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo
do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju; |
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med
gradnjo in pričetkom del, ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po
izgradnji pa po potrebi obnoviti; |
– zagotoviti varovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in
raba sosednjih objektov in zemljišč; |
– v
skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne
prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in
obratovanja; |
– v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi
nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih delavcev. |
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih
dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje. |
37. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega
akta) |
(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati
določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da
so čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno
tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere. |
(2) Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje
sosednjih objektov in površin. Poleg tega je potrebno izvajati
omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih
hrupnih obremenitev in vibracij. |
(3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje podrobnega
načrta. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe
komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. V primeru, da je
potrebno sondirati temeljna tla ali kako drugače zaščititi gradbeno
jamo, se lahko posega tudi izven meja območja določenega s tem odlokom. |
XII. POGOJI ZA GRADNJO ENOSTAVNIH OBJEKTOV |
38. člen |
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov) |
(1) Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi predpisi. |
(2) Pri lociranju enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane
varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime. |
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
39. člen |
(obdobje veljavnosti odloka) |
Po
prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), velja na
tem območju Občinski prostorski načrt Občine Slovenska Bistrica, in
sicer merila in pogoji določeni za območja površin za razpršeno
poselitev oziroma se za enoto urejanja prostora v Občinskem prostorskem
načrtu določijo podrobnejši izvedbeni pogoji. |
40. člen |
(vpogled podrobnega načrta) |
OPPN
je na vpogled pri pristojnih službah Občine Slovenska Bistrica in na
Upravni enoti Slovenska Bistrica, v času uradnih ur. |
41. člen |
(nadzor) |
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo inšpekcijske
službe za posamezna področja. |
42. člen |
(uveljavitev) |
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 9000-2/2018-0203-6 |
Slovenska Bistrica, dne
20. februarja 2018 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |