Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP,
106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 109/12) in 16. člena
Statuta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 98/09 – UPB) je Občinski svet Občine Zagorje ob
Savi na 18. redni seji dne 27. 6. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za OP 5 ZS 31 – »Okrogarjeva
kolonija sever« |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1) S tem
odlokom se v skladu z Odlokom o prostorskem načrtu občine Zagorje ob
Savi (Uradni list RS, št. 65/11) sprejme občinski podrobni prostorski
načrt za del stanovanjskega območja v enoti urejanja prostora (EUP) OP 5
ZS 31 – Okrogarjeva kolonija – sever v Zagorju ob Savi (v nadaljnjem
besedilu: OPPN). |
(2) Za
celotno območje enote urejanja (EUP) OP 5 ZS 31 – Okrogarjeva kolonija
so izdelane Strokovne podlage za celovito ureditev območja – del
stanovanjskega območja Okrogarjeva kolonija – sever v Zagorju ob Savi (v
nadaljnjem besedilu: SP). Območje OPPN obsega v SP določene lamele L1,
L2 in ZV. |
(3) OPPN
je pod št. 11261-00 izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško. |
II.
VSEBINA OPPN |
2. člen |
(sestavni
deli OPPN) |
A)
Tekstualni del (odlok) |
1. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
1.1. Namen
OPPN |
1.2.
Območje OPPN |
2.
UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
2.1.
Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
2.2.
Rešitve načrtovanih objektov in površin |
2.3.
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
3. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
3.1.
Skupne določbe |
3.2.
Prometna infrastruktura |
3.3.
Elektroenergetsko omrežje |
3.4.
Oskrba s pitno vodo |
3.5.
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalno odpadnih voda
|
3.6.
Odpadki |
3.7.
Elektronske komunikacije |
4. REŠITVE
IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
5. REŠITVE
IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
|
6. REŠITVE
IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
7.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
|
8.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
9.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
B)
Grafični načrti |
B1 Izsek iz
grafičnega načrta kartografskega |
dela OPN s
prikazom lege prostorske ureditve na |
širšem
območju M 1:5 000 |
B2 Območje
OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500 |
B3
Ureditvena situacija M 1:500 |
B4 Prečni
prerez pozidave M 1:500 |
B5 Potek
omrežij in priključevanja objektov na |
GJI ter
grajeno javno dobro s prikazom požarne |
varnosti M 1:500 |
B6 Načrt
parcel s tehničnimi elementi za |
zakoličenje M 1:500 |
B7 Pregledna
karta – prikaz vplivov in povezav |
s sosednjimi
območji M 1:2 500 |
C)
Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski
ureditvi |
D) Priloge
podrobnega prostorskega načrta |
D1
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
D2 Prikaz
stanja prostora |
D3
Strokovne podlage |
D4
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
D5
Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
D6
Povzetek za javnost. |
1. Opis
prostorske ureditve |
1.1. Namen
OPPN |
3. člen |
(1) S tem
OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev na delu stanovanjskega
območja v enoti urejanja prostora (EUP) OP 5 ZS 31 – Okrogarjeva
kolonija sever v Zagorju ob Savi. |
(2)
Načrtuje se gradnja šestih stanovanjskih stavb (osnovne stavbe),
pripadajočih objektov, ki so v funkciji osnovnih stavb, gradnja in
rekonstrukcija prometne, komunalne in ostale infrastrukture (gradbeno
inženirski objekti) ter ureditev površin, ki so potrebne za nemoteno
funkcioniranje stavb. |
(3) Namen
OPPN je določitev usmeritev v zvezi s posegi v prostor, določitev vrste
možnih posegov v prostor ter pogojev za njihovo izvedbo. |
1.2.
Območje OPPN |
4. člen |
(1)
Območje OPPN je velikosti 0,6 ha in zajema nepozidano ter komunalno
neopremljeno zemljišče v severnem delu mesta, neposredno ob Okrogarjevi
koloniji (v nadaljnjem besedilu: območje obravnave). |
(2)
Območje obravnave OPPN zajema naslednje parcele oziroma njihove dele:
parc. št. 1058/2, 1059/1, 1059/3, 1059/4, 1059/5, 1059/6, 1060/3 in
1060/11, vse k.o. Zagorje – mesto ter parc. št. 375/1, k.o. Zagorje.
|
(3)
Območje OPPN z natančnim potekom meje je prikazano na grafičnih načrtih.
|
(4) Za
potrebe funkcioniranja območja OPPN so načrtovani tudi posegi
(priključitve in rekonstrukcije) izven samega območja, in sicer:
|
–
morebitne ureditve drenaž zaradi zalednih voda, |
–
priključitev območja na obstoječe mešano kanalizacijsko omrežje,
|
–
priključitev načrtovane javne razsvetljave ter električnega omrežja v
obstoječi transformatorski postaji Okrogarjeva kolonija, |
–
priključitev na elektronske komunikacije (KKS, telekom itd.),
|
–
prilagoditev obstoječih cestnih priključkov na novo stanje prometnice,
|
–
morebitne prestavitve javne gospodarske infrastrukture kot posledica
načrtovanih ureditev. |
2.
Umestitev načrtovanih ureditev v prostor |
2.1.
Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
5. člen |
(1)
Območje OPPN predstavlja možnost nadaljevanja urbane strukture naselja
Okrogarjeva kolonija. |
(2) Na
severu, vzhodu in na jugu območje meji na individualno stanovanjsko
pozidavo, na zahodu pa se teren dviguje v travniško pobočje hriba nad
naseljem. Z južne strani do območja poteka javna pot JP 98357.
|
(3) Tik ob
zahodnem robu območja OPPN je območje profalne stavbne dediščine
(EŠD15855) Okrogarjeva kolonija, ki predstavlja štiri nize pritličnih
hiš rudniških delavcev. |
2.2.
Rešitve načrtovanih objektov in površin |
6. člen |
(funkcionalna zasnova) |
(1) Glede
na namensko rabo prostora je območje opredeljeno kot stanovanjsko
območje (S). |
(2)
Območje OPPN predstavlja teren, ki strmo pada v smeri proti vzhodu. Na
območju stoji stanovanjska stavba Okrogarjeva 29a, do katere je urejena
javna pot JP 98357. |
(3) Na
območju OPPN je načrtovan infrastrukturni koridor, v sklopu katerega se
uredi nova prometnica ter vsa potrebna javna gospodarska infrastruktura,
ki bo omogočala funkcioniranje novih stavb. |
(4) Pet
stavb je načrtovanih zahodno in vzhodno od severnega dela nove
prometnice ter ena stavba zahodno od južnega dela načrtovane prometnice.
|
(5) Nova
prometnica se načrtuje v podaljšku obstoječe javne poti JP98357, ki je
urejena do obstoječe stavbe Okrogarjeva 29 a. Načrtovana prometnica
podaja možnost nadaljevanja v smeri zahoda ter severa (preko zelene
površine). |
(6)
Zahodno od stavbe Okrogarjeva 29a se uredi pešpovezava (stopnišče), ki
bo povezovalo višjo pozidavo z nižinskim delom Okrogarjeve kolonije.
|
(7)
Znotraj infrastrukturnega koridorja se postavi ekološki otok.
|
(8) V
severnem delu se izvede zeleni pas (ZP1) z intenzivnejšo zasaditvijo, ki
predstavlja bariero med načrtovano in obstoječo pozidavo. |
7. člen |
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije) |
(1) V
skladu z veljavnim predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v
stavbah, morajo objekti izpolnjevati tehnične zahteve na področju
toplotne zaščite, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije,
priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah ter ostale pogoje.
|
(2) Za
načrtovane stavbe se zagotovi predpisano količino moči za gretje,
prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo s fosilnimi ali z
obnovljivimi viri energije oziroma s kombinacijo več virov. |
(3) V
stavbah se načrtuje aktivna uporaba enega ali več virov iz lastnih
naprav, ki jih predstavljajo: toplota okolja in sončno obsevanje ali
predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz
obnovljivih virov energije zunaj stavbe. |
2.3.
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
2.3.1.
Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v
prostoru |
8. člen |
(vrste
dopustnih osnovnih objektov glede na namen) |
(1) V
skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI),
se v posameznih enotah urejanja dopušča gradnja osnovnih objektov
(stavbe in gradbeno inženirske objekte) pod pogoji tega odloka.
|
(2) V
skladu s klasifikacijo objektov je dopustna umestitev naslednjih
osnovnih objektov: |
1 STAVBE,
in sicer: |
11
Stanovanjske stavbe, od tega: |
11100
Enostanovanjske stavbe |
11210
Dvostanovanjske stavbe |
2 GRADBENI
INŽENIRSKI OBJEKTI, in sicer: |
21 Objekti
transportne infrastrukture, od tega: |
21120
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
|
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, od tega:
|
22210
Lokalni plinovodi |
22221
Lokalni vodovodi za pitno vodo in tehnološko vodo |
22223
Vodovodni stolpi, vodnjaki in hidranti |
22231
Cevovodi za odpadno vodo |
22240
Lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
|
24 Drugi
gradbeni inženirski objekti, od tega: |
24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
9. člen |
(vrste
dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov ter vzdrževanje objektov) |
(1) Na
območju OPPN je, poleg osnovnih objektov iz prejšnjega člena, dovoljena
tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se postavljajo v
skladu s predpisom o tovrstnih objektih in v skladu z določili tega
odloka. |
(2)
Dopustna je umestitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
|
– MAJHNA
STAVBA (garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, zimski
vrt) |
– MAJHNA
STAVBA KOT DOPOLNITEV OBSTOJEČE POZIDAVE (lopa, uta, nadstrešek, manjša
drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjši zimski vrt, vetrolov)
|
– POMOŽNI
OBJEKTI V JAVNI RABI (grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo,
drog, grajena oprema in otroška igrala v zelenicah, pomožni cestni
objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne
razsvetljave, cestni silos) |
– OGRAJA
(varovalna ograja, sosedska ograja, protihrupna ograja) |
– PODPORNI
ZID |
–
REZERVOAR |
–
PRIKLJUČEK NA OBJEKTE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN DALJINSKEGA
OGREVANJA |
–
KOLESARSKA POT, PEŠPOT |
– POMOŽNI
KOMUNALNI OBJEKT. |
(3) Na
posamezni parceli namenjeni gradnji je možna postavitev samo enega
nezahtevnega ali enostavnega objekta iste vrste. |
(4) Na
območju OPPN je dopustno vzdrževanje objektov v skladu s predpisom o
tovrstnih objektih. |
10. člen |
(vrste
dopustnih dejavnosti) |
Na območju
OPPN ni dopustno opravljanje dejavnosti. |
11. člen |
(vrste
gradenj in drugih posegov) |
V območju
OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji
tega odloka: |
– gradnje
novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave) |
–
rekonstrukcije objektov |
–
odstranitve in prestavitve objektov in naprav ali njihovih delov
|
–
vzdrževanje objektov. |
2.3.2.
Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov |
12. člen |
(regulacijski in funkcijski elementi) |
(1) Na
območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
|
– Parcela
namenjena gradnji (PG): namenjena je gradnji objekta (stavbi in gradbeno
inženirskim objektom), ureditvi parkirišč, zelenih površin ter gradnji
nezahtevnih in enostavnih objektov; |
– Površina
za razvoj objekta (določena z gradbeno mejo GM): predstavlja površino,
na kateri je možna gradnja osnovne stavbe; |
– Gradbena
meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj
izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov osnovnih stavb na stiku z
zemljiščem), ki je novozgrajena osnovna stavba ne sme presegati, lahko
pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost;
|
– Gradbena
linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom (s fasado)
postavljene osnovne stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
|
– Zelena
površina: je površina namenjena gostejši drevesni zasaditvi ter
hortikulturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice).
Zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah ter
na robovih parcel (predvsem tam, kjer mejijo na javno prometno
površino); |
– Brežina:
je površina za premostitev večjih višinskih razlik, predvsem kot
posledica novih prometnic. |
(2)
Gradnja gradbeno inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih
objektov je možna na celotnem območju OPPN, pod pogoji tega odloka.
|
(3) Prikaz
regulacijskih elementov je razviden iz grafičnih načrtov. |
13. člen |
(lega
stanovanjskih stavb) |
(1) Na
posameznih parcelah namenjenih gradnji je načrtovana izgradnja petih
novih osnovnih stavb. Gradnja osnovnih stavb je možna na površini za
razvoj objekta, ki je omejena z gradbeno mejo. Upoštevati je potrebno
določeno gradbeno linijo. |
(2) Glavno
sleme stavb mora biti vzporedna s plastnicami terena. |
(3)
Osnovna stavba na parceli S4 se lahko izvede kot enostanovanjska ali
dvostanovanjska stavba. |
14. člen |
(lega
gradbeno inženirskih objektov) |
(1)
Gradbeno inženirske objekte se v največji možni meri načrtuje znotraj
infrastrukturnega koridorja. |
(2)
Prometnica – nova dovozna cesta se načrtuje znotraj infrastrukturnega
koridorja. |
(3) Oporni
zidovi se gradijo zaradi izgradnje dovozne ceste. |
15. člen |
(lega
nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1)
Nezahtevni in enostavni objekti se načrtujejo na parcelah namenjenih
gradnji. |
(2) Majhna
stavba in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave se ne sme
postavljati med gradbeno linijo in prometnico. |
(3) Majhna
stavba in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave se lahko gradi
na parcelo, vendar v skupnem dogovoru s sosedom. V nasprotnem primeru
mora biti od sosednje parcele odmaknjena minimalno 1,5 m (merjen skrajni
rob objekta) in ne sme presegati višine 3,5 m (merjeno od terena do
najvišje točke objekta na delu, ki je najbolj izpostavljen iz terena).
|
(4) Ograje
in podporni zid se lahko gradi na parceli, vendar v skupnem dogovoru s
sosedom. V nasprotnem primeru mora biti ograja ali oporni zid od parcele
oddaljen polovico svoje višine (merjeno od temelja do vrha ograje
oziroma zidu). |
(5)
Rezervoarji morajo biti od parcel oddaljeni minimalno 1,5 m (merjen
najširši vkopani ali nadzemni del). |
16. člen |
(lega
zelene površine) |
(1) Večja
zelena površina se uredi v severnem delu območja OPPN in predstavlja
bariero med načrtovano in obstoječo pozidavo. Namenjena je gostejši
drevesni zasaditvi ter hortikulturni ureditvi. |
(2) Ostale
zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah ter
na robovih parcel (predvsem tam, kjer mejijo na javno prometno
površino). |
2.3.3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja |
17. člen |
(velikost
in oblikovanje osnovnih stavb) |
(1)
Tlorisna velikost: znotraj gradbene meje na površini za razvoj objekta
upoštevajoč gradbeno linijo. Upoštevati razmerje stranic od 1:1,5 do
1:2. |
(2)
Vertikalni gabarit: |
–
maksimalno K + P + M, |
– klet je
z ene strani v celoti vkopana in z dveh sosednjih strani vsaj do 2/3
kletne etaže, |
– kolenčni
zid maksimalno 1,5 m (merjeno od talne plošče mansarde do vrha kapne
lege). |
(3) Kota
pritličja stavbe S1, S2 in S3 je maksimalno 0,5 m nad koto urejene
prometnice. Kota kleti stavbe S4, S5 in S6 je maksimalno 0,5 m nad koto
urejene prometnice. |
(4)
Temeljenje: obvezna preverba geoloških in geomehanskih lastnosti tal, s
pogoji temeljenja stavb ter ostalih pogojev, ki lahko vplivajo na
stabilnost načrtovanih stavb ali pa lahko s samo izgradnjo povzročijo
nevarnost oziroma ogrozijo obstoječe stanje na sosednjih območjih, v
neposredni bližini območja OPPN. |
(5)
Streha: |
–
simetrična dvokapna streha; |
– naklon
simetrično dvokapne strehe od 35° do 45°; |
– smer
slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in vzporedna s
plastnicami; |
– frčade
na strehah morajo biti ravne/enokapne z naklonom (do 10°) ali dvokapne,
z enakim naklonom kot je osnovna streha. Frčada ne sme presegati slemena
strehe. Vse frčade na eni strehi naj bodo enotno oblikovane;
|
– čopi
niso dovoljeni. |
(6)
Kritina: |
–
strešniki za kritino so opečni. Za barvo kritine so dovoljeni vsi
osnovni odtenki opečne ali rjave barve. Siva, črna, zelena, vijolična,
rumena barva kritine niso dovoljene. Prepovedana je uporaba svetlih,
bleščečih materialov; |
– za
kovinske dele strehe se lahko uporabi baker oziroma pločevina v rjavi
barvi. |
(7)
Fasada: |
–
oblikovanje objekta in materiali po načelih sodobnega oblikovanja.
Dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne
členitve), uporaba naravnih materialov (kamen, les in apneni ometi) ter
drugih sodobnih materialov, ki pa niso močno negativno izstopajoči v
prostoru; |
– odprtine
naj bodo pokončne in osno razporejene in barvno usklajene s fasado
(okvirji, rolete, polkna, tende); |
– balkoni
morajo biti skriti pod napuščem; |
–
uporabijo se pastelne barve. Vpadljive barve fasad so strogo
prepovedane. Vpadljive barve so barve, ki izstopajo iz okolice, so
agresivne, flourestentne ali intenzivne. Vpadljive barve so vsi odtenki
barv z deležem barvne pigmentacije v beli osnovi več kot 20 % (manj je
pastelna barva); |
– fasade,
ki so orientirane na vzhod, naj bodo še posebej kvalitetno oblikovane
(veduta). |
18. člen |
(velikost
in oblikovanje gradbeno inženirskih objektov) |
(1)
Načrtovana prometnica se uredi znotraj infrastrukturnega koridorja kot
dvosmerna dostopna cesta v širini 5,50 m. Ob dovozni cesti je možna
ureditev pločnika. |
(2)
Višinski potek dostopne ceste je določen v grafičnem delu. Pri
načrtovanju dostopne ceste je dopuščeno odstopanje 0,5 m. |
(3)
Dovozna cesta se asfaltira. |
(4) Oporni
zidovi grajeni zaradi načrtovane dovozne ceste morajo biti obloženi z
avtohtonim kamnom in/ali pa zasajeni s plezajočimi grmovnicami.
Varovanje na opornih zidovih se izvede z obvezno postavitvijo varovalnih
ograj po predpisih. |
19. člen |
(velikost
in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisom o
tovrstnih objektih. |
(2)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno in pri izbiri
materialov ter barv usklajeni z osnovnimi stavbami na parceli.
|
(3)
Dovoljene so transparentne (kovinske, lesene) ograje. Masivne (zidane)
ograje niso dovoljene. Možna je tudi zasaditev žive meje (avtohtone
grmovnice). |
(4)
Ograje, oporni zidovi ter žive meje, ki so orientirane proti dovozni
cesti naj bodo maksimalne višine 1 m. |
(5) Oporni
zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom in/ali zasajeni s
plezajočimi grmovnicami. |
20. člen |
(oblikovanje parcel namenjenih gradnji) |
Funkcionalne prometne in manipulativne površine na parceli namenjeni
gradnji se asfaltira, tlakuje ali izvede v peščeni izvedbi. Ostale
površine se uredi kot zelenice. |
21. člen |
(oblikovanje zelenih površin) |
V severnem
delu območja OPPN se načrtuje večja zelena površina, ki predstavlja
zeleno bariero med obstoječo in načrtovano pozidavo. Območje se zasadi z
gostejšimi drevesnimi vrstami ter nizkimi grmovnicami. Površina se lahko
nameni tudi za postavitev otroških igral. |
2.3.4.
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo |
22. člen |
(1)
Parcelacija je prikazana na grafičnem načrtu C6. Mejne točke parcel so
opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. |
(2)
Parcele namenjene gradnji se lahko združujejo in prilagajajo idejnim
zasnovam posameznih investitorjev, pod pogojem, da je omogočen
neposreden dostop na javno prometnico. |
(3) Meja
parcele javne ceste in poti se določi po zunanjem robu cestnega sveta,
skladno s predpisom, ki ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in
varstvo javnih cest ter prometa na njih. |
(4)
Objekti naj bodo odmaknjeni od koridorja vsaj 4 m. |
(5) Za
morebiten interes po gradnji dvojčkov (na poziciji S4) se lahko posega
na parcelo št. 1059/3, k.o. Zagorje – mesto (namesto zelenice se parcela
nameni pozidavi). |
2.3.5.
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
23. člen |
(1) Faktor
zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano
površino in celotno površino parcele namenjene gradnji je do 0,4. V
zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih
objektov. |
(2) Na
parceli namenjeni gradnji se mora urediti vsaj 10 % zelenih površin. |
3. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
3.1.
Skupne določbe |
24. člen |
(1) V OPPN
načrtovani objekti se priključujejo na obstoječo javno infrastrukturo.
Priključijo se na prometno omrežje, vodovod, mešano kanalizacijo za
odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod, energetsko
infrastrukturo, telekomunikacijsko infrastrukturo in ostalo
infrastrukturo, ki poteka v neposredni bližini območja obravnave.
|
Vse
osnovne stavbe se obvezno priključi na predpisano gospodarsko javno
infrastrukturo. Uporabniki so dolžni izvesti komunalne priključke na
nove komunalne naprave. |
Gradnja
osnovnih stavb je možna šele po izgradnji minimalne komunalne in
prometne infrastrukture na območju OPPN. |
Nezahtevni
in enostavni objekti se na komunalno infrastrukturo priključijo le, če
je to potrebno. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja
skladno z veljavnimi predpisi s teh področij in pod pogoji upravljavcev,
podanimi s smernicami in mnenji k OPPN. |
(2)
Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih
omrežij se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje,
obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji
upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN
in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod
njihovim nadzorom. |
(3) Pred
nameravanim posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne
infrastrukture, se o tem obvesti njegovega upravljavca zaradi
zagotovitve nadzora in upoštevanja posebnih pogojev upravljavcev v fazi
izvedbe del v izogib morebitnim poškodbam voda. V območju varovalnih
pasov (koridor) gospodarske javne infrastrukture je brez soglasja
upravljavca infrastrukture prepovedano postavljati vse vrste objektov
ter saditi drevesa. V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali
odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja
globine infrastrukturnega voda od predpisane. Prav tako je v varovalnem
pasu gospodarske javne infrastrukture prepovedno deponirati gradbeni ali
drugi material ter postavljati začasne objekte. |
(4) Na
mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi
infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem
pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti. |
3.2.
Prometna infrastruktura |
25. člen |
(1) Na
območju OPPN je načrtovana izgradnja nove dovozne ceste, ki se jo
načrtuje znotraj infrastrukturnega koridorja. Dovozna cesta se v južnem
delu naveže na obstoječo javna pot (JP 982 357). |
(2)
Načrtovan infrastrukturni koridor je širine 7,50 m znotraj katerega se
poleg nove dovozne ceste lahko uredi še pločnik ter vsa javna
gospodarska infrastruktura ter ekološki otok. |
(3)
Dovozna cesta se uredi kot dvosmerna cesta širine 5,50 m ter opremi z
javno razsvetljavo. |
(4) V
zahodnem in severnem delu je omogočeno nadaljevanje dovozne ceste in s
tem povezava s sosednjimi stanovanjskimi območji. |
(5) Iz
načrtovane dovozne ceste se uredijo individualni cestni priključki na
posamezno parcelo namenjeno gradnji. Širina priključka naj bo minimalno
3,00 m in naj se uredi pravokotno na os dovozne ceste. Lokacija
priključka se določi v fazi projektiranja. |
(6) V
južnem delu območja, kjer bodo tangirani obstoječi cestni priključki je
le-te potrebno ustrezno višinsko prilagoditi novemu poteku dovozne
ceste. |
(7) Nova
dovozna cesta naj bo opremljena z ustrezno prometno signalizacijo in
določene prednostne smeri vožnje. Hitrost vozil na območju OPPN se omeji
na 30 km/h. Če je potrebno se izvedejo ukrepi za umirjanje prometa
(hitrostne ovire, zožitve, deviacije in podobno). |
(8) V
preglednostnem trikotniku nove dovozne ceste ni dovoljeno saditi
kakršnekoli vegetacije ali postavljati objekte, naprave ali druge
predmete, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključkov. Ob
dovozni cesti se zagotovi približno 1,00 m širok zemljiški pas, ki bo
služil za postavitev prometne signalizacije in opreme, obvestilne
signalizacije, javne razsvetljave in podobno. |
(9) Razne
zasaditve živih mej, postavitev ograj, cvetličnih korit in podobnih
objektov, ki se urejujejo v varovalnem pasu dovozne ceste, ne smejo
zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na javni cesti ali
vplivati na preglednost te ceste. |
(10)
Zunanji rob dvorišča (robnik, oporni zid), dvoriščna vrata in podobni
grajeni objekti morajo biti od cestnega telesa odmaknjeni vsaj 1,00 m.
|
(11)
Odvodnjavanje dvorišč je potrebno urediti tako, da voda iz dvorišč ne
teče na vozišče ceste. Prav tako padavinska voda iz cest ne sme odtekati
na dvorišča. |
(12)
Robnik dovozne ceste mora biti od severnega vogala stavbe Okrogarjeva
29a odmaknjen minimalno 6,00 m. |
(13) V
jugovzhodnem delu območja OPPN, vzhodno od stavbe Okrogarjeva 29a, je
načrtovana izgradnja stopnišča (peš povezava). Širina stopnišča je
največ 2,00 m. |
3.3.
Elektroenergetsko omrežje |
26. člen |
(1) Širše
območje Okrogarjeve kolonije se z električno energijo napaja iz
obstoječe transformatorske postaje (v nadaljevanju: TP) Okrogarjeva
kolonija. |
(2)
Načrtovane stavbe se bodo z električno energijo oskrbovale iz obstoječe
TP Okrogarjeva kolonija. Od TP do priključne merilne omarice (PMO) se
zgradi nov nizkonapetostni kablovod, iz te PMO se bodo zgradili
sekundarni električni priključki za posamezno hišo. Merilna oprema za
vse predvidene hiše bo vgrajena v to PMO. Nizkonapetostni kablovod se
načrtuje v infrastrukturnem koridorju. V delih, kjer bo trasa potekala v
vozišču dovozne ceste, mora biti zgrajena kabelska kanalizacija, kjer pa
bo potekala pod trajno utrjenimi površinami pa v cevi. |
(3) PMO bo
locirana na robu parcele tako, da bo omogočeno odčitavanje porabljene
energije brez dostopa na zasebno zemljišče. |
(4) Iz TP
Okrogarjeva kolonija se izvede tudi trasa javne razsvetljave za
osvetlitev javnih cest in javnih površin. Trasa naj poteka vzporedno z
nizkonapetostnim kablovodom. |
(5) V
nočnem času se izvede redukcija svetlobnega toka ali pa popolni izklop
posameznih svetilk. Uporabijo se tipizirane svetilke z visokimi
izkoristki in čim manjšo porabo električne energije, nizkimi stroški
vzdrževanja in dolgo življenjsko dobo. Dovoljene so le svetilke z ravnim
steklom oziroma svetilke brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
Preprečeno mora biti bleščanje ter sevanje svetlobe v bivalne prostore.
Drogovi in svetila javne razsvetljave morajo biti poenoteni z že
obstoječo javno razsvetljavo v bližnji okolici. |
3.4.
Oskrba s pitno vodo |
27. člen |
(1) Do
območja Okrogarjeve kolonije distribucijsko plinovodno omrežje še ni
zgrajeno. Predvidi se možnost navezave območja OPPN na plinovod
delovnega tlaka 250 mbar, in sicer iz plinovodne veje 21 PE 90 na
Pečarjevi ulici. |
(2)
Gradnja plinovodnega omrežja bo izvedena na osnovi določil koncesijske
pogodbe ter sprejetih aktov sistemskega operaterja. |
(3) Trasa
plinovoda do objektov znotraj območja OPPN se predvidi v koridorju z
ostalimi komunalnimi vodi po predhodnem dogovoru s sistemskim
operaterjem na takšen način, da bo optimalna s strani stroškov izvedbe
in enostavna za vzdrževanje in upravljanje. Priključitev novo
načrtovanih in obstoječih objektov na območju OPPN na plinovodno omrežje
bo možna po pridobitvi posamičnega soglasja za priključitev, kot to
določajo pristojni predpisi za dobavo in odjem iz distribucijskega
omrežja zemeljskega plina, ki jih je izdal sistemski operater.
|
(4) Pri
pripravi prostorske dokumentacije morajo biti upoštevani projektni
pogoji in priporočila sistemskega operaterja, ki jih je podal v
smernicah. |
3.5.
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalno odpadnih voda |
28. člen |
(1)
Odvajanje padavinskih in odpadnih komunalnih vod z območja OPPN se
načrtuje v mešanem sistemu. |
(2) Mešana
kanalizacija se načrtuje znotraj infrastrukturnega koridorja. Zbirni
kanalizacijski vod se v kaskadni izvedbi (ali z umirjevalnimi jaški)
vodi do obstoječega cevovoda v Okrogarjevi koloniji. |
(3)
Priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje je obvezna. |
(4)
Padavinske vode iz strešin stavb se spelje v zbiralnike deževnice, višek
le-teh pa se odvede v načrtovano mešano kanalizacijo. |
(5) Ob
javni poti (JP 982 357) je za odvajanje padavinskih voda s ceste oziroma
podtalnice zgrajena drenaža. Pred izvedbo nove dostopne ceste se preveri
stanje drenažnega kanala in se ga po potrebi sanira (zavaruje).
|
(6)
Obstoječa stavba Okrogarjeva 29a, je priključena na obstoječ mešani
kanalizacijski sistem in se ohrani. |
3.6.
Odpadki |
29. člen |
(1) V
območju OPPN se uredi lokacija za zbiranje odpadkov (ekološki otok) v
katerega bodo prebivalci odvažali in sortirali odpadke. Na ekološkem
otoku se postavijo zabojniki za zbiranje papirja, kartona, stekla,
pločevink, sestavljene embalaže. Zabojnike za mešane in biološke odpadke
se postavi na posamezno parcelo namenjeno gradnji. Biološke odpadke se v
maksimalni možni meri zbira v lastnih kompostnikih. |
(2)
Število, tip in vrsto posod za mešane in biološke odpadke določi
upravljavec odvoza odpadkov. Odjemna mesta se locira največ 5 m od
transportne poti vozila za odvoz odpadkov. |
(3)
Odjemno mesto za posode za odpadke mora biti izvedeno v skladu s
predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim,
estetskim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem in ne
sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
(4)
Zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih
frakcij se v območju OPPN izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja
način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na
območju občine. |
3.7.
Elektronske komunikacije |
30. člen |
(1) V
neposredni bližini območja OPPN se nahaja trasa KKS omrežja ter
telefonskega omrežja. |
(2)
Znotraj infrastrukturnega koridorja se izvede trasa kabelske
kanalizacije, ki bo omogočala priključitev vseh načrtovanih stavb na
elektronske komunikacije. |
3.8.
Ogrevanje in prezračevanje |
(1) Za
stavbe na območju Okrogarjeve kolonije se primarno predvidi možnost
uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne energije
(toplotne črpalke, sončni zbiralniki, rekuperatorji ipd.). |
(2)
Načrtovani stanovanjski objekti v območju OPPN so obvezno energetsko
učinkoviti: nizkoenergijski in pasivni. Za ogrevanje, prezračevanje in
klimatizacijo stavb se predvidi uporaba okolju prijaznih
decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na
obnovljivih virih energije in kogeneraciji. |
(3) Za
ogrevanje je dopuščena tudi uporaba fosilnih goriv (zemeljskega plina) v
kombinaciji s solarno energijo, toplotne črpalke na zemeljski plin in
namestitev mikrokogeneracijskih postrojenj na zemeljski plin z visoko
energetsko učinkovitostjo. |
4. Rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
31. člen |
(1)
Vzhodno od območja OPPN se nahaja območje profalne stavbne dediščine
(EŠD15855) Okrogarjeva kolonija (štirje nizi pritličnih hiš rudniških
delavcev). |
(2) Na
območju OPPN ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato posebni
ukrepi niso potrebni. V OPPN je upoštevana tipologija sosednjega območja
(nizi objektov). |
(3) Zaradi
neposredne bližine profalne stavbne dediščine, naj se pri urejanju
območja OPPN, upošteva celostno ohranjanje kulturne dediščine.
|
(4) Zaradi
varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. Investitor oziroma izvajalec del naj o točnem datumu zemeljskih
del pisno obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE
Ljubljana 14 dni pred samim pričetkom zemeljskih del. Stroški
strokovnega konservatorskega arheološkega nadzora ne bremenijo
investitorja. |
5. Rešitve
in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
32. člen |
(ohranjanje narave) |
Območje
OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato
posebni ukrepi niso potrebni. |
33. člen |
(varstvo
voda in tal) |
(1)
Območje OPPN se nahaja izven območij vodnih virov. |
(2)
Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod,
urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja
gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in
varstva okolja. |
(3)
Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih utrjenih površin se vodijo
preko lovilca olj v mešan sistem odvodnjavanja komunalnih odpadnih voda,
ki se vodijo v centralno komunalno čistilno napravo. |
(4) Na
zahodni strani, nad območjem OPPN, se nahaja presihajoč vodni vir
(neuradni podatek komunalnega podjetja iz Zagorja), ki ga lovijo z
drenažo. Pred gradnjo nove ceste se preveri stanje drenaže in po potrebi
obnovi (utrdi za motorni promet). |
(5) Ob
izkopu gradbene jame se odstrani plodno zemljo, deponira na primernem
mestu znotraj parcele namenjene gradnji in uporabi za ureditev zelenic.
|
(6) Možen
vpliv na tla je največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni
vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz
gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir
onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je
verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
34. člen |
(varstvo
zraka) |
(1)
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih
koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki
urejajo varstvo zraka. |
(2)
Dimovodne naprave se gradijo tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in
trajno delovanje kurišča, ki ne sme presegati dovoljenih koncentracij v
skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo
zraka. |
(3) Na
obravnavanem območju niso dovoljene dejavnosti, ki predstavljajo
nevarnost glede varstva zraka. |
35. člen |
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) |
(1) V
območju OPPN ni načrtovanih objektov, ki bi predstavljali
nizkofrekvenčni vir sevanja. |
(2) Pri
načrtovanju se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
(3) Za
razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki
seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih
najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
36. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Območje se skladno s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju, uvršča v območje z II. stopnjo varstva pred hrupom. Mejna
vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 50 dBA, za dan (Ldan) pa 60
dBA. Kritična vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 59 dBA, za dan
(Ldan) pa 69 dBA. |
(2) Raven
hrupa na območju OPPN ne sme presegati predpisanih vrednosti. |
6. Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
37. člen |
(varstvo
pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) |
(1)
Skladno s stanjem prostora, območje OPPN ni poplavno ogroženo, ni
evidentirano kot erozivno, plazljivo ali kot območje visoke podtalnice.
|
(2) Zaradi
strme konfiguracije terena ter možnosti obstoja zalednih voda, je
potrebno pred projektiranjem izvesti ustrezno preverbo geoloških in
geomehanskih lastnosti tal, s pogoji temeljenja ter ostalih pogojev, ki
lahko vplivajo na stabilnost terena (geomehansko poročilo). |
(3) Za
območje OPPN so bile izdelane strokovne podlage, ki izpostavljajo
obvezno izvajanje ukrepov v primeru: |
–
preusmerjanje voda z okoliških na potencialno labilna zemljišča,
|
–
zadrževanje voda, izvedba teras in drugi načini obdelovanja, ki bi
pospešili zamakanje zemljišča, |
–
poseganje, ki bi povzročilo dvig gladine talnice (gradnje nepropustnih
podpornih in opornih objektov), |
–
prerazporeditev zemeljskih gmot ali druge dodatne obremenitve in
|
–
odstranjevanje tistih grmovnih in drevesnih vrst, ki omejujejo
površinsko plazenje zemljišč. |
(4)
Upravljavci in uporabniki so dolžni pred zasipavanjem razmočenih
zemljišč odvesti talne vode, pobočne kotanje pa drenirati in izravnati
tako, da voda ne bo mogla zastajati in zamakati zemljišča. |
38. člen |
(seizmološke zahteve) |
(1)
Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva
veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za
potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998).
|
(2)
Območje OPPN se nahaja na območju s 7. stopnjo potresne intenzitete po
lestvici MSK-64, pričakujemo lahko projektne pospeške do 0,15 g (vir:
karta potresne nevarnosti in karta projektnih pospeškov potresov-ag,
spletna stran ARSO). |
(3) Vsi
posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in
izvedeni skladno z geomehanskim poročilom. |
39. člen |
(požarno
varstvo) |
(1) Pri
načrtovanju se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja.
|
(2) Pri
načrtovanju se upošteva določila veljavne zakonodaje za izpolnitev
ukrepov s področja varstva pred požarom: |
– z
namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte se načrtuje
potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne
ločitve med objekti, |
–
zagotovitev virov vode za gašenje, |
–
zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin
za intervencijska vozila. |
(3) V
sklopu izdelave projektne dokumentacije mora doseganje predpisane ravni
požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti. |
7.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
40. člen |
(etapnost
gradnje) |
(1) Na
območju OPPN je možno stavbe in gradbeno inženirske objekte graditi
fazno. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo
tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja nemoteno
funkcioniranje novo zgrajenih objektov ter da je dimenzionirana na
končno načrtovano kapaciteto. |
(2)
Načeloma so predvidene naslednje faze: |
– V 1.
fazi je načrtovana izvedba infrastrukturnega koridorja z novo dovozno
cesto in pripadajočo infrastrukturo. Cesta se izvede v makadamski
izvedbi in asfaltira šele po izgradnji vseh infrastrukturnih priključkov
za načrtovane stanovanjske stavbe. |
– V 2.
fazi je načrtovana gradnja posameznih stanovanjskih stavb od S1 do
vključno S6. |
– V 3.
fazi se načrtuje asfaltiranje nove ceste. |
(3)
Primarno je potrebno izvesti infrastrukturo do vsake parcele pred zidavo
stanovanjske hiše, kar pomeni, da je predmet 1. faze cesta (z
infrastrukturo) vsaj do navezave na obstoječo cesto (infrastrukturno
omrežje), kar omogoča priključevanje in funkcioniranje vsake posamezne
stanovanjske stavbe. |
41. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev gradnje) |
(1) Pri
projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila,
navedena v posameznih poglavjih ter podane projektne pogoje/smernice
nosilcev urejanja prostora. |
(2) Zaradi
morebitnega vplivnega območja ugreznin zaprtega dela bivšega podzemnega
rudnika Zagorje in njihovega vpliva na bodoči razvoj posedkov na
površini, je investitor ali projektant dolžan pred izdelavo projektne
dokumentacije pridobiti soglasje na osnovi 93. člena Zakona o rudarstvu.
|
(3)
Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj
OPPN, sočasno izvesti tudi vso pripadajočo javno gospodarsko
infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno z določili tega
odloka), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja. |
(4)
Gradbišče se načrtuje in uredi skladno z veljavnimi predpisi s področja
graditve objektov. Zagotovi se vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda in
izlitje nevarnih tekočin. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno
nekontrolirano odlagati na teren. Začasne deponije morajo biti locirane
in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok
padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem
materiala. |
(5)
Financiranje izgradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v
dogovoru med investitorji, upravljavci in občino ob upoštevanju
obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno
opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o
opremljanju, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih
pogodbenih strank. |
(6)
Investitor oziroma izvajalec gradnje prostorskih ureditev, ki so predmet
tega OPPN, je dolžan sanirati poškodbe, ki bi kot posledica njegove
gradnje ali obratovanja nastale na infrastrukturnih objektih, napravah
in drugih objektih. |
8.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
42. člen |
(dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1)
Dopustno je odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju kolikor to
zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav ter terenu,
oziroma gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev. Ta
odstopanja ne smejo spreminjati funkcionalnega in vsebinskega koncepta
OPPN. |
(2)
Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel namenjenih gradnji v
smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod
pogojem, da so omogočene in upoštevane vse ureditve predpisane s tem
odlokom. |
(3)
Dovoljena so odstopanja do 1,00 m od koordinatne točke, ki določajo os
nove dovozne ceste oziroma parcelacijo v grafičnem delu priloge tega
odloka. |
(4)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se lahko
izvede tudi drugače, kot je določeno s tem OPPN, pod pogojem, da niso v
nasprotju z javnimi interesi in v soglasju z upravljavci tangiranih
vodov. Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
|
(5) Vsa
odstopanja se lahko izvedejo le v primeru, da se z njimi ne poslabšujejo
prostorske in okoljske zahteve po tem odloku. |
9.
Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta |
43. člen |
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
Po
prenehanju veljavnosti OPPN se območju določi enota urejanja prostora s
podrobnimi določili za posege in urejanje. |
III.
KONČNE DOLOČBE |
44. člen |
(vpogled v
OPPN) |
OPPN je
stalno na vpogled na Občini Zagorje ob Savi in na Upravni enoti Zagorje
ob Savi, obe s sedežem Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi. |
45. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo občinska uprava in pristojne
inšpekcijske službe za posamezna področja. |
46. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-6/2011 |
Zagorje ob
Savi, dne 27. junija 2013 |
|
Župan |
Občine Zagorje ob Savi |
Matjaž Švagan l.r. |
|