Na podlagi 18. člena
Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) in 49. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 22/96 in 31/98) je Občinski svet Občine Tržič na 3.
redni seji dne 22. 12. 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in
zgodovinskega spomenika mesta Tržič, ki obsega: |
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in
zgodovinskega spomenika mesta Tržič
(Uradni list RS, št.
6/97), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta
Tržič
(Uradni list RS, št. 94/05), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta
Tržič
(Uradni list RS, št. 1/11). |
O D L O K |
o prostorskih
ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega
spomenika mesta Tržič – uradno prečiščeno besedilo |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se ob
upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana Občine Tržič v letu 2008 ter upoštevanju določb Odloka
o razglasitvi starega mestnega jedra Tržiča za kulturni in zgodovinski
spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85) sprejmejo spremembe in
dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za širše območje kulturnega
in zgodovinskega spomenika mesta Tržič, ki jih je izdelal Domplan d.d.
pod številko naloge UD 430-68/10. |
2. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji vsebujejo: |
– besedilo odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih, |
– grafični prikaz, ki
določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem
katastrskem načrtu v merilu 1:3000 in vsebuje 1 list, |
– povzetek usmeritev
in opredelitev iz planskih dokumentov, |
– obrazložitev in
utemeljitev pogojev za posege v prostor ter |
– smernice in mnenja
pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
3. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji določajo: |
– mejo območja
urejanja, |
– funkcijo območja s
pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega, |
– merila in pogoje za
oblikovanje posegov v prostor, |
– merila in pogoje za
določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, |
– merila in pogoje za
prometno urejanje in urejanje sistemov zvez, |
– merila in pogoje za
komunalno in energetsko opremljanje, |
– merila in pogoje za
varstvo voda ter |
– merila in pogoje za
varstvo naravne in kulturne dediščine. |
Pogoji so določeni za
celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine
in za ureditvene enote. |
4. člen |
Primarne dejavnosti
po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov. |
Terciarne dejavnosti
po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve. |
Kvartarne dejavnosti
po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in
rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici. |
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, katerih pomen ni posebej določen, imajo enak pomen, kot ga
določajo predpisi s področja graditve objektov, s področja urejanja
prostora in s področja prostorskega načrtovanja. |
II. MEJA
OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI |
5. člen |
Območje, ki se ureja
s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega del k. o. Tržič, in
sicer širše zavarovano območje kulturnega in zgodovinskega spomenika
mesta Tržič. To je širše območje starega mestnega jedra Tržiča, ki je
razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik, in zanj velja varstveni
režim II. stopnje, ki določa: varovanje območja v njegovih vidnejših
(bistvenejših) sestavinah, dovoljena dejavnost mora biti v skladu s
spomeniško funkcijo območja in območje je pod nadzorstvom pristojne
spomeniške službe. |
Prostorski ureditveni
pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja: |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Naziv območja | Oznaka |Število in tip | Območja |
|
|urejanja | območja | ureditvenih | prostorskih |
|
| | urejanja |enot v območju | izvedbenih |
|
| | | urejanja | načrtov |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič – | 29 C2 | x | |
|
|Zdravstveni dom | | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Cankarjeva | 29 C3 |p, x, x, x, p, | |
|
| | | g, i, p, x, t | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Kulturni | 29 C4 | | |
|
|center | | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Dekliški | 29 C5 | x | |
|
|dom | | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- obvoznica | 29 I1/1 | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- obvoznica | 29 I1/2 | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Na spodnji | 29 P1 | d | |
|
|Poli | | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Kajtan | 29 P2 | d | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- BTP | 29 P3 | d | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- | 29 R1/2 | P | |
|
|smučišče/Hraste | | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- hokejsko | 29 R2 | p | |
|
|igrišče | | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Za krtom | 29 S10/1 | e | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Kovar | 29 S10/2 |e, g, e, bs, e | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič | 29 S10/3 | e | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Dekliški | 29 S11/1 | bs | |
|
|dom | | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič | 29 S11/2 | e | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Balos | 29 S11/3 | bs | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Virje | 29 S12/1 | bs, e, e | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Hofnarca | 29 S12/2 | e, g | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Fabrka | 29 S3/2 | e | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Ravne | 29 S4/2 | e, bs | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič | 29 S4/3 | e | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Golob | 29 S4/4 | d | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Zali rovt | 29 S4/5 | e, g | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Na Blekah | 29 S8 | p, bs, e | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Polana | 29 S9 | p, p, bs | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič | 29 SK1 | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Za farovžem| 29 W1/2 | e | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- pokopališče| 29 ZK1 | | |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
|Tržič- Cimper | 29 S7 | | OPPN |
|
+------------------+------------+---------------+---------------+
|
S prostorskimi
ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja, za katere je s spremembami in
dopolnitvami dolgoročnega plana predpisana izdelava občinskih podrobnih
prostorskih načrtov (OPPN). |
Meja območja, ki se
ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in
površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu. |
III.
SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
6. člen |
Skupni pogoji veljajo
za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen
če v posebnih pogojih ni določeno drugače. |
1. Funkcija območja s
pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega |
1.1 Namembnosti
območij in površin |
a) Območja urejanja,
namenjena poselitvi |
7. člen |
V območjih za
centralne dejavnosti (C) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– terciarne in
kvartarne dejavnosti, |
– stanovanja, |
– proizvodne
dejavnosti, ki ne motijo okolice in po bruto tlorisni površini ne
presegajo 120 m2. |
V območjih za
stanovanja (S) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– stanovanja, |
– spremljajoče
dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: trgovina, gostinstvo
in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice, |
– kvartarne
dejavnosti. |
V ureditvenih enotah
stanovanjski bloki in stolpiči (bs) so v nadstropjih in mansardah
dopustna le stanovanja in kvartarne dejavnosti, ki se opravljajo kot
osebno delo. |
V območjih za
proizvodnjo (P) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– proizvodnja, |
– poslovni prostori, |
– trgovina, |
– storitvene
dejavnosti, |
– šport in
rekreacija. |
V območjih za
infrastrukturo (I) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in
prometno infrastrukturo ter sistemi zvez. |
V območjih za
rekreacijo (R) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– šport in
rekreacija. |
V območjih za
počitniške hiše (W) so dopustne počitniške hiše. |
V ureditvenih enotah
mestne zelene površine (p) so dopustne hortikulturne ureditve,
postavitve vrtnih lop ali paviljonov za kulturne namene in postavitve
protihrupnih ovir. |
b) Površine, ki niso
namenjene poselitvi |
8. člen |
Na kmetijskih
zemljiščih (K) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti: |
– kmetijstvo, |
– rekreacijo in
ribolov. |
Na K so dovoljeni
naslednji posegi: |
– od nezahtevnih
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov le kozolec, gnojišče, zbiralnik
gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, poljska pot, |
– enostavni pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, |
– melioracije
zemljišč, |
– gradnja objektov in
naprav za potrebe komunalne infrastrukture, prometa in zvez, ki bistveno
ne prizadenejo obdelovalne površine (podzemni vodi, daljnovodi do
napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, male čistilne naprave,
lokalne ceste do širine 6 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni
infrastrukturni objekti, če jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni
mogoče določiti druge lokacije), |
– postavitev naprav
za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje
podatkov). |
Pogoj za izdajo
gradbenega dovoljenja in izvedbo del na K in K1 je mnenje Kmetijske
svetovalne službe Križe, na podlagi katerega se ugotavlja upravičenost
posegov na K in K1 ter po potrebi tudi soglasja drugih pristojnih služb,
če se bo nameravani poseg izvajal na območjih, za katere je na podlagi
veljavnih predpisov potrebno pridobiti njihovo soglasje. |
Upravičenost posegov
pri gradnji nezahtevnih in enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektov na
območju K in K1 pomeni, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi
premajhne proste razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče
zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za delovanje kmetije. Pri
tem ima prenova obstoječih objektov v sklopu kmetije prednost pred novo
gradnjo. |
Na gozdnih površinah
(G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti: |
– gozdarstvo, |
– rekreacija in
ribolov. |
Na območju gozdov je
dopustna: |
– izvedba
vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah, |
– izvedba gozdnih
učnih poti, |
– priprava ali
gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem
načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije, |
– postavitev stalne
gozdne žičnice, |
– postavitev lovskih
prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z
lovskogojitvenim načrtom, |
– ureditev planinskih
in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh, |
– gradnja gozdne
ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če je tako
opredeljeno v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, |
– postavitev
premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji. |
Ti posegi so dopustni
le, če ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije
gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda
za gozdove Slovenije ter po potrebi tudi drugih pristojnih služb, če se
bo nameravani poseg izvajal na območjih, za katere je na podlagi
veljavnih predpisov potrebno pridobiti njihovo soglasje. |
Na zazidanih stavbnih
zemljiščih (z) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– stanovanja in
kmetije, |
– spremljajoče
dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: gostinstvo, turizem
in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice, |
– kvartarne
dejavnosti, |
– proizvodne
dejavnosti, ki po bruto tlorisni površini ne presegajo 500 m2. |
Pokopališča (ZK) –
površine namenjene za pokop in spominu na umrle. |
Na območjih za
pokopališča (ZK) so dopustne naslednje vrste posegov: |
– novogradnje
objektov za opravljanje verskih obredov, pokopaliških stavb in
spremljajočih objektov, |
– za obstoječe
objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave in odstranitev objektov, |
– ureditve
infrastrukture, |
– ureditve zelenih
oziroma parkovnih javnih površin. |
1.2 Pogoji glede
vrste posegov v prostor |
9. člen |
Na celotnem območju,
ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so: |
– za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, |
– na vseh objektih,
razen na objektih kulturne dediščine so dovoljene rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave in odstranitve objektov, |
– za obstoječe
objekte zgrajene z gradbenim dovoljenjem izven stavbnih zemljišč
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitve objektov, |
– dopustne gradnje
novih objektov na stavbnih zemljiščih, |
– dopustne gradnje
manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov na stavbnih
zemljiščih, |
– dopustne gradnje
nezahtevnih in enostavnih objektov izven stavbnih zemljiščih v skladu z
določili 8. člena tega odloka, |
– dopustne spremembe
namembnosti objektov ali dela objektov; spremembe namembnosti garaž v
ureditvenih enotah bs niso dopustne, |
– za prometno omrežje
in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje ter
odstranitve, |
– za komunalno in
energetsko omrežje in naprave, ter za omrežje in naprave za zveze
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve, |
– za vodnogospodarske
objekte in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in
odstranitve, |
– dopustne postavitve
začasnih objektov za prireditve; v ureditveni enoti strnjena ob ulična
zazidava – trg (t) postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni
dopustno, |
– dopustne ureditve
javnih površin, |
– dopustne ureditve
pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč ter postavitve
spominskih plošč in drugih obeležij, |
– čiščenje strug
vodotokov in strug hudournikov. |
V varovalnih gozdovih
(Gv) niso dopustni posegi, ki bi kakor koli povečali labilnost terena. |
Ograjevanje zemljišč
zunaj naselja ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, ribolova in
varstva voda. |
1.3 Varstvo okolja |
10. člen |
Na celotnem območju
občine se upošteva Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 43/09). |
V postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja za objekte, ki povzročajo emisije v okolje (npr.
objekti za proizvodne, obrtne, storitvene dejavnosti in eventualno tudi
druge dejavnosti) je potrebno predložiti elaborat, iz katerega bo
razvidno katere emisije v okolje bo dejavnost povzročila, ter ali so te
emisije dopustne s področja varstva okolja. Elaborat mora izdelati
okoljski izvedenec imenovan s strani Agencije RS za okolje. |
1.4 Rezervati in
varstvena območja |
11. člen |
V območjih rezervatov
in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih
varstva naravne in kulturne dediščine, v varstvenih območjih
rezervoarjev in črpališč ter voda, ki so določeni v grafičnih prikazih,
je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji,
opredeljenimi v tem odloku. |
1.5 Območja, za
katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti |
12. člen |
Na območjih, za
katera bodo izdelani OPPN (občinski podrobni prostorski načrti), so do
sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi: |
– nujna vzdrževalna
dela na obstoječih objektih in napravah, |
– postavitve
nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve,
ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom
izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s
predvidenimi posegi v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, |
– vzdrževalna dela in
gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav. |
Ti posegi so dopustni
pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe občinskega podrobnega
prostorskega načrta in da so skladni s predvidenimi ureditvami. |
2. Pogoji za
oblikovanje posegov v prostor |
2.1 Urbanistično
oblikovanje |
13. člen |
Regulacijska linija
določa mejo med površinami v javni in v zasebni rabi. Posegi preko
regulacijske linije, ki niso namenjeni urejanju prometa in mestnih
odprtih prostorov, niso dopustni. |
Gradbena linija
določa črto, na katero mora biti postavljen objekt z eno
stranico/fasado. Širitve objekta preko gradbene linije niso dopustne. |
V območjih varovanih
pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in
ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, dele naselja,
naravne dominante ali dolge poglede na okolico. |
14. člen |
Pri določanju višine
objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste
objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit mesta oziroma zaselka, tako
da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe mesta oziroma
zaselka in da ne zakrivajo pogledov na staro mestno jedro. |
15. člen |
Pri nadomestni
gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se
ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso;
nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih
objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno. |
16. člen |
Začasnih objektov ni
dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini naravnih
vrednot. |
2.2 Arhitekturno
oblikovanje |
17. člen |
Oblikovanje objektov: |
– prepovedani so
neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah in strehah
objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči,
polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih
okolij, |
– fasadne odprtine
naj bodo razporejene osno, |
– fasade morajo biti
ometane v beli barvi ali svetlih tonih pastelnih barv, lahko so tudi
lesene; ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena.
Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva, |
– vsi leseni deli
objekta naj se obdelajo enotno v naravni barvi lesa, |
– v primeru velikih
gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene
mase in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili, |
– streha: strehe
stavb morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice objekta,
oziroma so lahko tudi sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega
tlorisa; strešine morajo biti v istem naklonu. Šotoraste in lomljene
strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z
upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov, |
– cerkve, kapelice,
znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od
predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah, |
– odpiranje streh je
dopustno s frčadami in strešnimi okni. Odprtine v strešni lupini naj
posnemajo arhitekturne identitete. Pomembno je razmerje med odprtino in
polnim delom strehe in kvaliteta oblikovanja, |
– oblikovanje
nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za
stavbe h kateri se gradijo. |
18. člen |
Dostope v objekte
terciarnih in kvartarnih dejavnosti je treba urediti za funkcionalno
ovirane ljudi. |
19. člen |
Pri gradnji objektov
naj se upošteva načelo sonaravnosti, objekti so lahko grajeni klasično
ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les). |
Strešna kritina mora
biti lesena ali v sivih do grafitnosivih, rjavih ali rdečih barvah v
drugih materialih, kritine drugih barv niso dovoljene. Dopustne so le
kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna na
cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah, vilah, dvorcih, proizvodnih
halah in na delavnicah. Prosojna in barvasta plastična valovita kritina
ni dopustna. |
20. člen |
Za vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za
oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
Dozidave in nadzidave
objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo
biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. |
Oblikovanje
nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogoje, ki veljajo za
stavbe h kateri se gradijo. |
2.3 Oblikovanje
drugih posegov |
21. člen |
Ureditve vodotokov in
hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma
tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob
vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati. |
22. člen |
Z urejanjem
kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne
sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na
labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.
Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do
jesenskega deževja. |
Pri urejanju
kmetijskih zemljišč je treba ohranjati: |
– pasove vegetacije
in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to
dopuščajo, |
– gozdni rob oziroma
ga na novo zasaditi ali okrepiti. |
23. člen |
Nasipe, odkopne
brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred
erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z
grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago.
V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je
treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo
zasaditev z grmovnicami. |
Oporne zidove je
možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to
področje. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m je dovoljena le zaradi
geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v
kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Oporni zidovi morajo biti
obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Kota terena na parcelni
meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. |
Zemeljska dela
(izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se
izvajajo tako, da se ohranijo lastnosti terena pred začetim posegom,
tako da je vidna podoba čim manj spremenjena. |
24. člen |
Pri urejanju javnih
površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih
dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V naselju, kjer objekti
krajevno značilne arhitekture tvorijo ožine in je za te odseke v
grafičnem prikazu določena gradbena črta, niso dopustne odstranitve teh
objektov. |
Pri urejanju okolice
objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo
objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa
odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
25. člen |
Ulična oprema in
turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno
oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
Napisi in reklame ne
smejo segati čez sleme strehe. Na naravni vrednoti in na objektih
kulturne dediščine reklame niso dopustne. |
Nadstrešnice, izvesne
table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad
pločnikom. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo
stati ob robu pločnika. Stopnice ne smejo segati na pločnik. |
Postavitev oziroma
gradnja objektov in naprav za oglaševanje, razen turistične in druge
obvestilne signalizacije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, ni
dopustna na: |
– zemljiščih, ki so
zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih
zgrajen objekt kulturne dediščine, |
– fasadah objektov,
če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade, |
– drevesih,
zelenicah, parkih ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe
ali načrtovane zelenice ali parke, |
– javnih površinah
(pločnikih, zelenicah, trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno
namembnost površine, |
– zemljiščih, kjer bi
bil oviran pogled na značilno veduto mesta, vasi, kompleksa ali objekta, |
– zemljiščih, ki so v
upravljanju vodnega gospodarstva, |
– cestnih
priključkih, |
– površinah, ki
služijo kot interventne poti, |
– zemljiščih izven
območij naselij. |
2.4 Pogoji za
oblikovanje v tipih ureditvenih enot |
26. člen |
V ureditveni enoti
enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje: |
Stanovanjski objekti
ter objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti: |
– tloris pri
stanovanjskih objektih: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, |
– tloris pri objektih
za terciarne in kvartarne dejavnosti: podolgovat, z razmerjem stranic
vsaj 1:2, |
– višina: največ VP+1+M,
kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, |
– streha: strešine v
naklonu 38° do 45°, |
– v stanovanjskem
objektu sta lahko največ dve stanovanjski enoti. |
Prizidki z ravnimi
strehami niso dopustni. |
Nezahtevni in
enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in
materiali osnovnega objekta. Prostostoječi nezahtevni in enostavni
objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v
naklonu 38° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Nezahtevni
in enostavni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih
površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta
podaljša oziroma nadaljuje preko nezahtevnega oziroma enostavnega
objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi
osnovnemu objektu kot prečna streha. |
Vrtne ute morajo biti
lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih
objektih, streha je lahko šotorasta. |
Največja dopustna
višina ograj je 1,20 m. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel
pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m. |
Odjemno mesto za
odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je
dostopno z obeh strani. |
Lahke montažne
(plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne. |
Določbe za ureditveno
enoto enodružinska zazidava (e) veljajo tudi za gradnjo na zazidanih
stavbnih zemljiščih izven naselij (z), razen za cerkev sv. Jožefa. |
27. člen |
V ureditveni enoti
stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje stanovanjskih blokov
in stolpičev velja: |
– dozidave stolpičev
morajo biti izvedene enotno za ves objekt, |
– dozidave vhodov so
dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z
nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.), |
– nadzidava v primeru
sanacije strehe mora biti izvedena za celoten objekt ali za oblikovno
zaključen del objekta (npr. lamela, stopnišče), |
– oblikovanje
dozidanega vhoda oziroma nadzidane podstrehe se mora skladati z
oblikovanjem objekta kot celote, |
– zasteklitve
balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt, |
– balkonske ograje in
stavbno pohištvo mora biti enotno in skladno za celoten objekt, |
– pri izvedbi
vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova
fasade in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo
večstanovanjske stavbe se vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki
zagotavljajo enotno in skladno podobo objekta. |
Garaže so dopustne le
pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšujejo javne zelene površine;
izjemoma je dopustna ureditev garaž tako, da te segajo 1 m nad teren,
pri čemer mora biti streha zasajena s travo ali utrjena s pohodnim
tlakom, kjer so dopustne ureditve igrišč. |
28. člen |
V ureditveni enoti
delavnice in proizvodni objekti (d) za oblikovanje delavnic in
proizvodnih objektov velja: |
– višina nadomestnih
ali dopolnilnih gradenj sme biti taka, da gradnje niso vidno
izpostavljene in da ne tvorijo nove višinske dominante v prostoru, |
– poslovni objekti
ali deli objektov naj bodo locirani v tistih objektih ali delih
objektov, ki ležijo ob ulici oziroma javnemu prostoru, če razmere to
dopuščajo. |
Ograje, ki so vidne z
javnih površin, morajo biti arhitekturno oblikovane, visoke so lahko
največ 2 m. |
29. člen |
V ureditveni enoti
posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na
obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete
obstoječih objektov ter jih dopolnjevati. |
30. člen |
V ureditveni enoti
strnjena ob ulična zazidava – trg (t) se mora arhitekturno oblikovanje
posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne
arhitekture. |
Za oblikovanje
stanovanjskih objektov velja: |
– tloris: podolgovat,
z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, |
– višina: največ
P+2+M, kolenčni zid pa visok največ 100 cm, |
– streha: strešine v
naklonu 38° do 45°. |
Za oblikovanje
objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja: |
– tloris: podolgovat,
z razmerjem stranic vsaj 1:2, |
– streha: strešine v
naklonu 38° do 45°, |
– dostop v objekte
mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim ljudem. |
Prizidki z ravnimi
strehami niso dopustni. |
Nezahtevni in
enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in
materiali osnovnega objekta. |
Pri zatrepih, ki so
delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena
vodoravno. |
Napušči morajo biti
bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali
pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika
napušča). |
Odpiranje strešin je
dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot
osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s
celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne
strehe. |
Fasadne obloge iz
umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi
ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. |
Površine trgov in
glavnih cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne
površine od drugih voznih in peš površin. |
30.a
člen |
Ureditvena enota
počitniške hiše (w) |
V ureditveni enoti
počitniške hiše (w) za oblikovanje stavbne mase počitniških hiš velja: |
– tloris: največ 50
m2 zazidane površine; prizidave so dovoljene le pri objektih, katerih
tloris je manjši od 50m2, vendar le do skupne tlorisne površine 50m2
(obstoječi objekt in prizidek), |
– višina: največ P +
M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa
visok največ 40 cm, |
– streha v naklonu
38° do 45°. |
Posek dreves, ki so
avtohtona, ni dovoljen, razen na delu parcele za gradnjo. |
30.b
člen |
Na območjih za
pokopališča (ZK) veljajo naslednji pogoji: |
– poslovilni objekti
se oblikujejo skladno s sakralno in profano stavbno dediščino območja, |
– preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij niso dovoljeni, |
– ograjevanje
pokopališč je dovoljeno z avtohtono živo mejo ali s polnim, ometanim
zidom. |
31. člen |
V ureditveni enoti
mestne zelene površine (p) so dopustne le parkovne ureditve in ureditve
poti. |
Parkovne ureditve,
objekti in ograje morajo biti na celotnem območju občine oblikovani
enotno, ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.
Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje
spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela),
trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti.
Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru
oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo
delno nasuti, urediti in sanirati brežine), brez večjih zemeljskih del.
Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to
predvidenih površinah. Parkirišča se uredijo direktno ob komunikaciji. |
32. člen |
V ureditveni enoti
mestni parkovni gozd (g) so dopustne le parkovne ureditve s pretežno
visokodebelno vegetacijo in ureditve poti. |
3. Pogoji za
določanje parcele za gradnjo |
33. člen |
Parcela za gradnjo se
določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih
objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Parcela za
gradnjo za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri največ
600 m2. Pri določanju parcele za gradnjo objektov terciarnih in
kvartarnih dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov
in potrebni manipulativni prostor. |
Velikost parcele za
gradnjo mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi
spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh
potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske objekte je
širina zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta
pa najmanj 3 m. Za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti je širina
zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če
je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od zemljišča,
ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina
zemljišča. |
Pri objektih z
dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne,
servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte) ali pa so
potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma
deponije na zemljišču za gradnjo pri objektu ali na skupnem zemljišču za
več objektov skupaj. |
4. Pogoji za prometno
urejanje in urejanje sistemov zvez |
34. člen |
4.1 Cestno omrežje |
(1) Gradnja in
rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor
varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le
s soglasjem upravljavca – pristojnega občinskega urada, pri državnih
cestah pa s soglasjem Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od
zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok: |
– pri glavnih cestah
25 m |
– pri regionalnih
cestah 15 m |
– pri občinskih
lokalnih cestah 6 m |
– pri krajevni cesti
6 m |
– pri javnih poteh 4
m |
– pri državnih
kolesarskih poteh 5 m. |
(2) Če nameravana
gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot
varovalni pas gradbeno inženirskega objekta ali na območju, ki je s
predpisi urejeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom
izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti
projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje upravljavca –
pristojnega občinskega urada. |
(3) Izvedba vseh
ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij
spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov. |
34.a
člen |
4.2 Gradnja ali
rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč |
(1) Cestna
infrastruktura občine, sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo
državna glavna cesta in državne regionalne ceste, lokalne ceste,
krajevne ceste, javne poti in gozdne ceste. |
(2) Ceste s
pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo
znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za
urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega
odloka. |
(3) Upoštevati je
potrebno pogoje in določila za državne ceste, tako da: |
– je pri načrtovanju
posegov na območju državnih cest zagotovljeno varno odvijanje prometa
vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v
prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo; |
– so novi priključki
na glavno ali regionalno cesto locirani po možnosti v oseh obstoječih
priključkov na nasprotni strani; |
– novi priključki za
posamezne objekte izven naselja niso dovoljeni. Priključki morajo biti
navezani na občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto; |
– se vključevanje in
izključevanje na državne ceste izvede z ureditvijo levih zavijalnih
pasov oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m; |
– minimalne širine
hodnikov za pešce ob regionalni cesti znašajo 1,55 m, minimalne širine
kolesarskih stez pa 1,00 m; |
– so priključki na
državne ceste iz parcel, ki so ograjene, izvedeni tako, da je možna
zaustavitev vozila izven površine državne ceste in kolesarske steze; |
– so načrtovani
posegi usklajeni z obstoječo in predvideno ureditvijo državnih cest in
so usklajeni tako gradbeno kot časovno; |
– so definirani,
utemeljeni in prikazani vsi posegi v varovalnem pasu državne ceste
(cestni priključki oziroma križišča, javna razsvetljava, površine za
pešce in kolesarje, parkirišča, komunalni vodi, zunanje ureditve,
objekti ipd.); |
– je zagotovljena
opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa. |
(4) Upoštevati je
potrebno pogoje in določila za občinske ceste: |
– veljavni predpisi s
področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne
površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne
(dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste in ceste v
zasebni lasti); |
– v primeru
novogradenj ali rekonstrukcij cest je lete treba urediti z ustreznimi
materiali in zgraditi s prometno tehničnimi elementi, določenimi glede
na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa; |
– prometno tehnični
elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati
preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo
ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v
območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih
ovir (objekti, ograje, zasaditve) višjih od 30 cm. Ceste naj se križajo
čimbolj pravokotno; |
– oblikovanju javnih
prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z
uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene
različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se
uporablja sprememba v tlakovanju. Prostor med hišami ob cestah mora
omogočati uvoze na parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo
biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na
javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupaj. Slepo
zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za
obračanje komunalnih vozil; |
– v primeru
zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor zato
zagotovljeno služnost; |
– priključki na
lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene morajo biti izvedeni tako, da je
možna zaustavitev vozila izven površine lokalne ceste in kolesarske
steze; |
– slepe ceste morajo
imeti na koncu urejeno obračališče z minimalnim zunanjim radiem 8 m; |
– pri rekonstrukcijah
cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce
uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne
poslabša; |
– kjer ureditve
prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba prehode planinskih
in drugih poti na novo urediti in označiti; |
– trase prometnic ne
smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri
prečkanju grap z vodo je potrebno izvesti ustrezne prepuste. |
– za vse posege na
območju občinske kategorizirane ceste in v njenem varovalnem pasu je
potrebno v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest in varstva
prometa na njih pridobiti pogoje in soglasje upravljavca – pristojnega
občinskega urada k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja (PGD), kar velja tudi v primeru pridobitve gradbenega
dovoljenja za nezahtevne objekte oziroma pred pričetkom drugih posegov
in del, ki se jih lahko izvaja brez gradbenega dovoljenja. |
(5) Kmetijske in
gozdne prometnice |
Kmetijske in gozdne
prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem
so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za
les. |
34.b
člen |
4.3 Površine za pešce
in kolesarje |
(1) Kolesarske poti |
Znotraj naselij se
kolesarske poti izvedejo ločeno od cestišča in peščevih površin,
pločniki in kolesarske steze v naselbinski dediščini se izvedejo glede
na prostorske možnosti, poglabljanje vhodov v historične stavbe ni
dopustno. |
(2) Avtobusna
postajališča |
Na območju celotne
občine naj bo za posamezna naselja izdelana celostna podoba postajališč
in druge opreme. |
(3) Konjeniške poti |
Sistem konjeniških
poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno
območje skladno z regijskimi povezavami. |
(4) Pešpoti |
Znotraj urbanih
območij je širina hodnikov za pešce minimalno 1,55 m, enako velja tudi
za pešpoti izven naselij. Izjemoma so dovoljena zožanja, kadar zaradi
obstoječih ovir oziroma objektov ni možno zagotoviti ustrezne širine
hodnika za pešce. |
34.c
člen |
4.4 Parkirne površine |
(1) Pri objektih z
dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine,
gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke,
pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je prednostno potrebno
zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na gradbeni parceli
objekta ali na skupnem funkcionalnem zemljišču. |
(2) Izjemoma je
dopustno zagotavljanje parkirnih prostorov za objekte iz prvega
odstavka tega člena na javnih parkirnih površinah, če so v neposredni
bližini takih objektov in če zasedenost javnih parkirnih prostorov to
dopušča, o čemer izda soglasje upravljavec javnih parkirnih površin
oziroma pristojni občinski urad. |
(3) Pri določanju
parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne
brez arhitektonskih ovir je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno
parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z
različnimi dejavnostmi se pri določanju potrebnega števila parkirnih
mest upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
Manipulacijske
površine na parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da
se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(4) Parkirišča v
bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest. |
(5) Parkirišča za
potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim
prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev. |
(6) Javna parkirišča
izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se
prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z
naravnim gradivom (npr. oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja –
plot). |
(7) Parkirna mesta in
garaže morajo biti locirane in izvedene tako, da hrup in smrad ne
poslabšujeta bivalnih pogojev v objektih v okolici. |
Parkirišča, ki po
površini presegajo 20 parkirnih mest (PM), je potrebno členiti v več
manjših enot in jih ločiti z zasaditvami (drevoredi), spremembami
tlakov in drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna
parkirišča v času prireditev. |
(8) Pri novogradnjah,
rekonstrukcijah in spremembah namembnosti objektov je potrebno
zagotoviti zadostno število PM skladno z veljavnimi pravilniki in
priporočenimi normativi stroke, kot sledi: |
– enostanovanjske stavbe z 2 PM/stanovanje
|
garažo
|
– dvostanovanjske stavbe z 4 PM
|
garažo
|
– večstanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje
|
– počitniške hiše 2 PM
|
– dom za starejše 1 PM/5 postelj
|
– vrtci, šole 2 PM/oddelek + 1 PM/2
|
zaposlena
|
– zdravstveni domovi 1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2
|
– poslovni prostori/pisarne 1 PM/2 zaposlena + PM/30 m2
|
neto površine
|
– poslovni prostori/stranke 1 PM/2 zaposlena + PM/20 m2
|
neto površine
|
– obrtni ali industrijski 1 PM/50 m2 ali 1 PM/2
|
objekti zaposlena
|
– skladišča 1 PM/100 m2 ali 1 PM/2
|
zaposlena
|
– kulturni dom 1 PM/5–10 sedežev
|
– cerkev 1 PM/10–20 sedežev
|
– pokopališča 1 PM/2000 m2 površine
|
– trgovine 1 PM/ 30–40 m2 koristne
|
prodajne površine
|
– rekreacijska igrišča 1 PM/250 m2
|
– športne dvorane z gledalci 1 PM/10–15 obiskovalcev
|
– športne dvorane brez gledalcev1 PM/50 m2 površine dvorane
|
– manjše krajevne gostilne, 1 PM/4 sedežev
|
bifeji
|
– gostilne s
prenočišči 1 PM/2 sobi in 1PM/6 sedežev |
(9) Parkirna mesta
in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t skupne mase in za
avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil so dopustna le v območjih
prometnih površin (I) in v območjih proizvodnih dejavnosti (P). Izjemoma
je gradnja teh parkirnih mest in garaž dovoljena za potrebe kmetijske
dejavnosti v sklopu kmetijskega gospodarstva tudi v območjih za
stanovanja in kmetije (SK). |
35. člen |
4.5. Železniški
promet |
Od meje z Občino
Naklo poteka po trasi ukinjene železniške proge do mesta Tržič varovani
koridor primestne železniške proge Naklo–Tržič. |
Pri posegih v prostor
se upošteva naslednje smernice: |
– za vsak poseg v 100
m varovalnem progovnem pasu železnice, ki poteka od meje progovnega pasu
na obeh straneh proge (progovni pas je prostor, razširjen na vsako
stran proge, od osi skrajnih tirov za 8 m zunaj naselja oziroma 6 m v
naselju), je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem
prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o pogojih za graditev
gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja
naprav v varovalnem pasu (Uradni list RS, št. 2/87), glede minimalnih
odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne
ograje, če se pokaže za potrebno; |
– za vsak objekt
lociran v 100 m železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor
pridobiti projektne pogoje in soglasje h gradnji Slovenskih železnic; |
– predvidene ceste
morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od osi obstoječega ali
predvidenega tira; |
– objekti višine do
15,00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega tira,
za objekte višje od 15,00 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati
0,50 m k minimalni oddaljenosti od osi skrajnega tira. |
36. člen |
4.6. Komunikacijsko
omrežje |
(1) Novogradnje,
rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se v naseljih
gradi podzemno. Za gradnje in priključevanje na obstoječe omrežje je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Telefonsko in kabelsko omrežje
je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni pas, merjeno na
vsako stran od osi posameznega voda znaša 1,5 m. V trimetrskem
varovalnem pasu posameznega voda je dopustna le gradnja komunalnih
naprav. |
(2) Postavitev
objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno načrtovati v primerni
oddaljenosti od stanovanjskih in drugih javnih objektov, občutljivih na
elektromagnetno sevanje. Za postavitev objektov in naprav mobilne
tehnologije v območjih varovanih pogledov in v območjih varovanja
naravne in kulturne dediščine je obvezna pridobitev ustreznega soglasja
pristojnih organov. |
(3) Umeščanje baznih
postaj na objektih kulturne dediščine ni možno. |
(4) Za vsak poseg v
prostor je potrebno upoštevati pogoje pristojnega sistemskega operaterja
omrežja. |
(5) Na objektih
kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne. |
5. Pogoji za
komunalno in energetsko opremljanje |
37. člen |
Komunalne in
energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo
okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. |
Komunalno omrežje in
naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav
oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se
odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi
grmovnicami. |
Nadzemne komunalne in
energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na
osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno
oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe mora biti 38° do
45° in prilagojen sosednjim objektom, razen v primeru tipskih objektov (trafo
postaje). |
38. člen |
5.1. Odvajanje
odpadnih voda |
Na celotnem območju
občine se upošteva občinski predpis o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske odpadne vode. |
Na območjih, kjer je
javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča, oziroma
kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev
stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno
kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih: |
– če javna
kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v
času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v
gradnji; |
– če priključitev iz
tehničnih razlogov ni možna; |
– če bi bila
priključitev pravno nedopustna; |
– če obstoječa javna
kanalizacija nima zadostnih kapacitet; |
– če odpadne vode na
iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za
priključitev. |
Na obstoječih
območjih poselitve v občini, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo
in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne
kanalizacije ne predvideva, morajo lastniki stavb obvezno zgraditi
lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. |
Dovoljena je gradnja
malih KČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočnih greznic. |
Priključitev stavbe
na javno kanalizacijo se lahko izvede s soglasjem izvajalca javne
službe. |
Odvajanje in čiščenje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o
vodah in s predpisi s področja varstva okolja. Vse morebitne tehnološke
vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na
način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. |
Padavinske, drenažne
in čiste zaledne vode naj se kontrolirano in neškodljivo odvajajo
oziroma ponikajo, ne da bi prihajalo do erodiranja, zamakanja ali
poplavljanja okoliških površin. Padavinske vode naj se prioritetno
ponikajo. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske
vode možno speljati v vodotoke oziroma naravne odvodnike. Pri tem je
potrebno v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda. Iztoki v površinske odvodnike oziroma zadrževanje mora biti
ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka –
recipienta. Pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in poplavna
varnost območja. Kota dna iztoka v vodotok naj bo na spodnjem robu
brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito
struge v območju iztoka. |
39. člen |
5.2.
Elektroenergetsko omrežje |
(1) Pri lociranju
objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljavca. |
(2) Oskrba z
električno energijo v Občini Tržič se v celoti vrši iz RTP Tržič 110/20
kV, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda Okroglo–Moste. Del daljnovoda
od odcepa pri Žejah do RTP Tržič je dvosistemski, ostali pa enosistemski
daljnovod. |
(3) SN omrežje v
Občini Tržič je, razen nekaterih izjem v celoti 20 kV. Na 10 kV
napetosti obratujejo le še TP Zelenica dom, TP Žičnica II. in TP Jur. |
SN
omrežje med RTP Tržič 110/20 kV in RP Balos je v celoti kabelsko. Edini
daljnovod med RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos je napajalni dvo sistemski
daljnovod, preko katerega se napajajo vsi porabniki severno od RP Balos.
Kabelsko omrežje predstavljajo tudi SN vodi iz RTP 110/20 kV Tržič in RP
Balos, vendar pa ti izven naselja preidejo v daljnovodno omrežje. |
(4) Opredeljena
poselitvena in druga razvojna območja, ki se urejajo na podlagi OPPN in
PUP, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih TP. V
primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo
upravljavec zgradil novo TP s pripadajočimi visokonapetostnimi
priključki in nizkonapetostnimi vodi. |
(5) Pri grajenih in
predvidenih prostorskih ureditvah je potrebno za določeni napetostni
nivo upoštevati elektroenergetske koridorje obstoječih in koridorje
predvidenih daljnovodov, kablovodov, ter lokacije TP kot omejitvene
faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte in sicer v smislu
določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s
pripadajočimi trafo postajami (TP): |
– daljnovod 110 kV – 2 x 15,00 m (30,00 m);
|
– daljnovod 10 ali 20 kV – 2 x 10,00 m (20,00 m);
|
– kablovod 20 kV – 2 x 1,00 m (2,00 m);
|
– varovalni pas elektroenergetske razdelilne transformatorske
|
postaje (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP
|
nazivne
napetosti 110 kV je 15,00 m. |
(6) Zračni
daljnovodi ne smejo potekati v smeri kakovostnih pogledov prostorske
dominante. |
(7) V naseljih se
nizko in srednje napetostno omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi.
Priključki odjemalcev na omrežje se prav tako izvedejo v podzemni
izvedbi. |
(8) V območjih
kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine je
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje je potrebno
graditi podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru
naj vodi potekajo izjemoma ob robovih naselij ali gozda. |
(9) Transformatorska
postaja (TP) naj bo locirana v zadostni oddaljenosti od objektov in
območij kulturne dediščine, izven smeri vedut in prostorske dominante. |
(10) V varovalnih
pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov saditev drevja
visoke rasti ni dovoljena. Na obstoječih objektih so dovoljena
investicijsko vzdrževalna dela. Za vsako gradnjo objektov v varovalnih
pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov je potrebno
pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega
operaterja prenosnega omrežja ali (ustrezno primeru) pridobiti pisno
soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja. |
(11) V koridorjih
daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je
lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano
parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne
materiale. |
(12) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dovoljena
gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
– bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji; |
– stanovanjskih
objektov; |
– objektov vzgojno
varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva; |
– objektov, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti; |
– igrišč in javnih
parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za
zadrževanje večjega števila ljudi. |
(13) Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma
občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih
oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). V
80 m širokem pasu ob daljnovodih naj se, zaradi elektromagnetnega
sevanja, načrtujejo le namenske rabe brez stanovanj. |
(14) Spodbuja se
soproizvodnja električne energije in toplotne energije v vseh možnih
kombinacijah uporabe goriv, ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje
objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi
vir energije …). |
39.a
člen |
5.3. Javna
razsvetljava |
(1) Omrežje javne
razsvetljave v naselju praviloma poteka pod zemljo. Ceste v naseljih in
hodniki za pešce se opremijo z uličnimi svetilkami. |
(2) Oblikovanje
svetilk mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot
urejanja prostora. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno
prilagoditi kulturnemu izročilu. |
(3) Za osvetljevanje
poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le zasenčena svetila z
ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV
svetlobe, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07 s spremembami). Namestitve novih
obcestnih svetilk naj se omeji na minimum, po 22. uri naj se moč
osvetljevanja zmanjša do 5. ure zjutraj, reklamna in okrasna osvetlitev
naj se časovno omeji (max. do 22. ure), posamezni objekti naj imajo
svetila opremljena s senzorji. |
39.b
člen |
5.4. Drugi viri
energije in ukrepi za učinkovito rabo energije |
(1) Pri gradnji
objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne
in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov, ki štejejo
kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije. |
(2) Pri gradnji novih
stavb ter pri rekonstrukcijah stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema
oskrbe z energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo iz
področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko
čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito
gradnjo. |
(3) V vseh enotah
urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje
ob upoštevanju vseh določb odloka o PUP in varstvenih režimih. |
(4) Pri gradnji novih
stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri
rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000
m2, pri katerih se zamenjuje sistem z oskrbo z energijo, se ta načrtuje
na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. |
Kot alternativni viri
štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na
voljo in toplotne črpalke. |
(5) Študija
izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi
objektov. Izvzete so stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v
lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne
skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega
omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva. |
(6) Podpira se
izgradnja fotovoltaičnih elektrarn predvsem za potrebe industrijskih
objektov, ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode. Solarna
energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave. |
(7) Izraba sončne
energije za proizvodnjo zelene električne energije na objektih je možna
pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna
izpostavljenost čim manjša. Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na
streho, balkonske ograje, in zatrepe, tako, da ležijo v njihovi ravnini.
Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne. |
Sevanje sonca se
lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi in
steklenjaki ali z aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji,
sončne celice, zrcala). |
(8) Celice za
fotovoltaične elektrarne je dopustno postavljati na strehe (v ravnino
strehe, brez dodatnih konstrukcij – stebričkov). Fotovoltaične
elektrarne na stebrih je dopustno postavljati na, za to primernih,
stavbnih zemljiščih. |
(9) Za ogrevanje
objektov se spodbuja izkoriščanje lesne biomase kot glavnega
energetskega vira za ogrevanje, predvsem v območjih naselij, ki imajo v
neposrednem zaledju možnost izkoriščanja velikih zalog lesne biomase. |
(10) V skladu z
predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se
omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova
izraba. |
(11) Utekočinjen
naftni plin kot energetsko učinkovit in uporabniku prijazen energent, se
lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih. Locirani morajo biti
na pripadajočem zemljišču objekta, pri čemer je potrebno zagotoviti
predpisane odmike od objektov in vseh infrastrukturnih objektov in
naprav. Za postavitev nadzemnega ali podzemnega plinohrama je potrebno
pridobiti ustrezna soglasja, v kolikor so le-ti locirani v varovalnih
pasovih infrastrukturnih objektov in naprav, v območjih naravne in
kulturne dediščine in drugih zavarovanih območjih. |
(12) Učinkovitejša
raba energije se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne
energije za javno razsvetljavo in sicer z vgrajevanjem energetsko
varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave
in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles postavljenih zunaj
strnjenih poselitvenih območij. |
(13) Učinkovitejša
raba energije se zagotavlja tudi s priključevanjem objektov in naprav na
ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: izboljšuje toplotna izolacija
objektov, spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, pri
načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih
izolacijskih materialov ter tehnološke opreme. |
(14) Z namenom
smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo
električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih
sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti. |
Energetski sistem je
sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo
oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi
derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri
pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki
povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in
prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje
o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na
področju rabe energije. |
39.c
člen |
5.5. Plinovodno
omrežje |
(1) Preko območja
občine poteka plinovodi z oznako: |
– P292 od regionalni
plinovod R29 v km 22+525 do MRP Tržič premer 100 mm; tlak 50 bar, |
– P2921 od P292 v km
2+871 do MRP Golnik premer 100 mm; tlak 50 bar, |
– 10100 MRP BPT do
ograja BPT premer Pl50 mm; tlak 1 bar, |
– 10000 MRP Tržič do
MRP BPT premer 100 mm; tlak 4 bar, |
– 10200 MRP BPT do
ograja PEKO premer 150 mm; tlak 1 bar, |
– 10300 MRP BPT –
Široka potrošnja premer 100 mm; tlak 1 bar. |
(2) Za plinovod z
delovnim tlakom nad 16 bar je določen varovalni pas 100 m na vsako stran
plinovoda. V varovalnem pasu je potrebno upoštevati določila Pravilnika
o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z
delovnim tlakom nad 16 bar ter pogojih za posege v območjih njihovih
varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10) ter za vsak poseg v tem
pasu pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja. |
(3) Za gradnjo in
kasnejše posege v varovalnem pasu nizkotlačnih plinovodov je potrebno
upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do
vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02). Varovalni pas za
plinovode z delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je
5 m na vsako stran osi plinovoda (2 x 5 m), za plinovode z delovnim
tlakom manjšim od 5 barov, pa 2 m na vsako stran osi plinovoda (2 x 2
m). Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m
nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 bar je potrebno
pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja. |
(4) Za vse gradbene
posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varovalnih pasovih
plinovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega
omrežja. |
(5) Priključitev
objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možno pod pogoji, ki jih
določi upravljavec plinovoda. |
(6) Plinovodno
omrežje se predvidi na vseh cestah/ulicah. Glede na lokacijo bodočih
objektov so možni tudi drugi koridorji. |
(7) Glede na gradnjo
objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Na
območjih, kjer je zgrajeno ali je predvidena izgradnja plinovodnega
omrežja se morajo objekti priključiti na omrežje zemeljskega plina.
Priključitev na zemeljski plin ni obvezna, če se za ogrevanje objekta
predvidi obnovljiv vir energije. Plin naj se uporablja za kuhanje,
ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje. |
40. člen |
5.6. Male
hidroelektrarne |
(1) Gradnja malih
hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je
možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in
tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. MHE
naj se locira izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot. |
(2) Pri urejanju
malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib
(ribja steza) v skladu s pogoji Zavoda za ribištvo in ribiške družine.
Na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora
investitor male hidroelektrarne zagotoviti takšen pretok vode, ki
ustreza biološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi
usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne
vode. |
(3) Strojnica malih
hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti
ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Streha mora biti
simetrična dvokapnica z naklonom 38° do 45°. Lokacija strojnice mora
biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Generatorska
etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode.
Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno
utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa
do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Ograje niso
dopustne. |
(4) Peskolovi in
cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko
nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno
odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in
brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na
zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske
površine. |
(5) V postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo malih hidroelektrarn se
upošteva predpise, ki izhajajo iz zakonov: Zakon o vodah (ZV), Zakon o
varstvu okolja, Zakon o varstvu narave in Zakon o varstvu kulturne
dediščine. |
(6) V primeru potreb
za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je potrebno na tovrstnih območjih
prednostno zagotoviti priključitev na javno prenosno elektroenergetsko
omrežje. |
41. člen |
Sončnih zbiralnikov
ni dopustno postavljati nad slemenom in na objekte kulturne dediščine. |
42. člen |
5.7. Odstranjevanje
odpadkov |
Odjemna mesta s
kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno
neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je
omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in
steklovino naj bodo postavljena v bližini trgovin ali parkirišč. |
6. Pogoji za varstvo
voda, zaščito pred poplavami in zaščito pred erozijami |
43. člen |
6.1. Oskrba s pitno
vodo, varovanje vodnih virov in varstvo voda |
(1) Na območjih, kjer
obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na
vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca oziroma koncesionarja.
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega
omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor
pridobiti vodno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije
RS za okolje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo in
zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnico) v skladu s
higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji v skladu s Pravilnikom o
pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04). Pri objektih, ki imajo
vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne
kritine. |
Na celotnem območju
občine se za oskrbo s pitno vodo upošteva občinski predpis o oskrbi s
pitno vodo. Na obstoječem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se
gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod
obvezna. Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v
celoti opremljeno z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih
vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev
stavb na sekundarni vodovod. Na predvidenem poselitvenem območju
upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbeno
inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju še ni
zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ali je
odvajanje odpadnih voda začasno zagotovljeno z malo komunalno čistilno
napravo skladno z veljavno zakonodajo. Priključek na javni vodovod je
dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec javnega vodovoda v
skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov. |
(2) Pri načrtovanju
gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij cevovodov in
upoštevati ustrezne odmike. |
(3) Na javnem
vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora
zagotavljati zadostno količino požarne vode. |
(4) Vodovarstvena
območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se
uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred
onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo
na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino (74. člen ZV-1). Za
vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne
vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o
kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št.
64/04 in 5/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa lokalne
skupnosti. Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred
onesnaženjem in jih vzdrževati. Obstoječi vodni viri, ki trenutno niso v
funkciji, se vzdržujejo za primere izrednih razmer in za požarno
varnost. |
(5) Na vodovarstvenih
območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali
kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se
zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. |
(6) Za vsak gradbeni
poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti dovoljenje v
skladu z zakonom in veljavnimi predpisi. Poleg tega pa morajo pridobiti
tudi predhodno strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo (11. člen
Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, Uradni list RS, št.
46/97). |
Glede dejavnosti na
mejnih območjih varstvenih pasov je potrebno soglasje upravljavca
vodovoda, hidrogeologa in pristojnega upravnega organa Občine Tržič. |
Na območjih urejanja
Ljubelj 20 T1 in Ljubelj 20 T2, ki se nahajata na vodovarstvenih
območjih zajetja pitne vode, je potrebno pri vseh posegih dosledno
upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega Odloka o varstvenih pasovih
vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list
RS, št. 33/99, 97/01 in 69/01). |
(7) Pri odvzemanju
vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode,
kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv
pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob
ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst. |
(8) Pri urejanju
prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati
varstvene pasove vodotokov, ki znašajo: |
– za Tržiško Bistrico
v širini 40 m od zgornjega roba brežine izven naselij in 15 m v
naseljih; |
– za druge vodotoke
pa 5 m od zgornjega roba brežine. |
V tem pasu mora biti
omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih
ovir ni dopustna, razen za mline, žage in male hidroelektrarne za katere
je odmik od vodotoka lahko manjši. |
(9) Za vsak poseg,
vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih objektov, odvzem
proda in peska, vzdrževanje obrežne vegetacije in za posege, ki lahko
trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba
pridobiti vodno soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS
za okolje. |
(10) Vodno soglasje
je potrebno pridobiti tudi za poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali
začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, in sicer: |
– poseg na vodnem in
priobalnem zemljišču; |
– poseg, ki je
potreben za izvajanje javnih služb po področnem zakonu; |
– poseg, ki je
potreben za izvajanje vodne pravice; |
– poseg na varstvenih
in ogroženih območjih; |
– poseg zaradi
odvajanja odpadnih voda; |
– poseg, kjer lahko
pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali
vračanja vode v vodonosnik; |
– hidromelioracije in
druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg,
zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. |
43.a
člen |
6.2. Pogoji za
zaščito pred poplavami |
(1) Na vodnem in
priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča,
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Vodna
zemljišča ne morejo biti namenjena območju za proizvodnjo. Dovoljene so
le izjeme, ki jih določa Zakon o vodah. |
(2) Za posege na
potencialno poplavnih površinah je zahtevana izdelava poplavne presoje
skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), ki
določa pogoje gradnje na poplavnih območjih. Poplavna presoja mora biti
izdelana skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni
list RS, št. 60/07). Glede na višine poplavnih vod je v dokumentaciji za
posege potrebno opredeliti omilitvene ukrepe. Z ukrepi se ne sme
poslabšati obstoječe poplavne varnosti območij. Poplavna ogroženost je
razvidna iz študije Karte erozijske in poplavne nevarnosti, plazljivosti
in nevarnosti snežnih plazov za območje občine Tržič, ki jo je izdelala
Univerza v Ljubljani, filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo,
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana in je prikazana v kartografskem delu tega
odloka, območja namenske rabe pa usklajena z omejitvami. |
(3) Graditev na
poplavnih in erozijsko ogroženih območjih je možna le v skladu z Uredbo
o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) oziroma s predpisi, ki bi
stopili v veljavo po sprejetju tega odloka. |
(4) Dosedanje
retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se
vzdržujejo v naravnih razmerah. Vegetacijske pasove ob vodotokih se
ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih
poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju. |
(5) Odtok iz utrjenih
in parkirnih površin je potrebno urediti na tak način, da bo v čim
večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin –
predvideti je potrebno ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Parkirne površine
za tovorna vozila morajo biti neprepustne za vodo in naftne derivate.
Zagotovljeno mora biti odvajanje odplak s talnih površin v sistem odvoda
odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilnikov olj in goriv
skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za
parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo
vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02). |
(6) Zacevljanje,
prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših
razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru,
da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih
cestah in poteh). |
(7) Dimenzioniranje
pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov
morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko
ustrezno ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in
dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi,
ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. |
(8) Morebitne
premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne
posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati
pretoka visokih voda (Q100) z minimalno varnostno višino 0,5 m. |
(9) V največji možni
meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast. |
(10) Predvidene
ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje,
kot v fazi uporabe. Predvidi se rešitve za zavarovanje in stabilizacijo
nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno
problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih
je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki
bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. |
(11) Poplavna območja
so razvidna iz kartografskega dela PUP. Za vsako gradnjo oziroma poseg
na poplavnem območju je potrebno predhodno izdelati hidrološko
hidravlično presojo vodnega režima, v kateri morajo biti definirani tudi
ukrepi za eliminacijo vpliva gradnje na poplavnem območju. Kolikor so
površine ogrožene, je potrebno predvideti ukrepe in gradnjo načrtovati
tako, da ne bo prihajalo do škodljivega vpliva. |
(12) Nasipavanje
retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih
procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih
razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno. |
(13) Pri urejanju
objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov žag,
in ribogojnic) mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega
izpusta v strugo vodotoka zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode,
kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Odvzem vode ne sme
ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve
življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen
prehod rib. |
(14) Strojnica malih
hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo, velikost ne sme
presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža
strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je
strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno
utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa
do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. MHE naj se locira
izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot. |
43.b
člen |
6.3. Zaščita pred
erozijami in plazovi |
(1) Na erozijskih
območjih je na zemljiščih, ki so stalno ali občasno pod vplivom
površinske, globinske in bočne erozije vode (območja strogih
protierozijskih varovanj, erozijska žarišča, območja zahtevnejših
protierozijskih ukrepov, območja običajnih protierozijskih ukrepov),
prepovedano: |
– poseganje v prostor
na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
– ogoljevanje
površin, |
– krčenje tistih
gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje
zemljišč in snežne odeje, uravnava odtočne razmere ali kako drugače
varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
– zasipavanje
izvirov, |
– nenadzorovano
zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih
zemljiščih, |
– omejevanje pretoka
hudourniških voda, |
– pospeševanje
erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali
skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin
z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške
struge in |
– vlačenje lesa. |
Na erozijskem območju
morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu s 87. členom
ZV-1. |
(2) Na plazovitih
območjih je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke
sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev,
prepovedano: |
– zadrževanje voda,
predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi
lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
– izvajanje
zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje
zemljišč. |
Na plazljivem območju
morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu z 88. členom
ZV-1. |
(3) Na plazovitem
območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče
tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače
ogrozila stabilnost zemljišča. |
(4) Za vsak poseg,
gradnjo ali rekonstrukcijo objektov in naprav je na območju celotne
občine potrebno predhodno pridobiti mnenje geomehanika. |
44. člen |
(črtan) |
7. Merila in pogoji
za varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave in varstvo okolja |
45. člen |
7.1. Prostorsko
ureditveni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine |
(1) Kulturna
dediščina je opredeljena v Odloku o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v
letu 2008, prikazana pa v prikazu stanja prostora. |
(2) Na objektih in
območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri
gradnji in drugih posegih v prostor prostorski ureditveni pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(3) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Za poseg v
registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano
arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane kulturne dediščine
ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti soglasje organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
(5) Na objektih in
območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so
posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili
razglasitvenega dokumenta. |
(6) Na objektih ali
območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni
spomenik velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki
bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine,
niso dovoljen. |
(7) Pri načrtovanju
objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne
dediščine, v vplivnem območju enote kulturne dediščine je potrebno
upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter
estetski vidik, prostorske prvine in razmerja, ter preprečevati posege s
katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in
vrednost kulturne dediščine. |
(8) Za posamezne
zvrsti registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjih
odstavkov tudi dodatni varstveni režimi. |
(9) Varstveni režim
za registrirano stavbno dediščino – ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
– komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
– celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine). |
(10) Varstveni režimi
za registrirano naselbinsko dediščino – ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov
naselja), |
– odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.). |
(11) Varstveni režimi
v območjih kulturne krajine – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), |
– odprti prostor pred
nadaljnjo širitvijo naselij, |
– sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč), |
– tipologija
krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
– odnos med krajinsko
zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko
dediščino. |
(12) Varstveni režimi
v območjih vrtnoarhitekturne dediščine – ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– kompozicija zasnove
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
– kulturne sestavine
(grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), |
– naravne sestavine,
ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), |
– funkcionalna
zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami,
ki so pomembne za delovanje celote, |
– podoba v širšem
prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– oblikovna zasnova
drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja
itd.), |
– ekološke razmere,
ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja, |
– rastišče, |
– posamezna drevesa
(preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.). |
(13) Varstveni režimi
za registrirano memorialno dediščino – ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– avtentičnost
lokacije, |
– materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
– vsebinski in
prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(14) Varstveni režimi
v vplivnem območju kulturne dediščine: |
– ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, |
– prepovedane so
ureditve in posegi, ki bi utegnil imeti negativne posledice na
lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine, |
– dopustne so
ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
(15) Varstveni režim
v registriranem arheološkem najdišču: |
– ni dovoljeno
posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline, |
– izjemoma so v
registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo
ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev: |
– v fazi priprave PGD
dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno
dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate
upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta,
pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji), |
– v okviru postopka
priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve
vsebine in sestave najdišča. |
(16) Na območjih
registriranih arheoloških najdišč se zagotovi predhodne arheološke
raziskave. Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav nosi investitor
posega. |
(17) Pri varovanju in
prenovi stavbne kulturne dediščine je poleg gornjih pogojev treba
upoštevati naslednje varstvene pogoje: |
– Varovanje
arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih razmerjih,
oblikovanju in materialih. |
– v celoti ohraniti
notranjo komunikacijo (veža, stopnišče, hodniki), |
– ohranjati je treba
vse obstoječe oboke, |
– prepovedana je
zazidava arkadnih hodnikov, |
– v eni etaži je
lahko največ ena stanovanjska enota, |
– ohrani naj se
velikost okenskih in vratnih odprtin, |
– prepovedano je
zniževati strope, |
– stavbno pohištvo se
obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo, vendar naj se ohrani
dimenzije, razmerja, obliko, material (les) in barve. |
– pri stavbni opremi
se uporabi klasične naravne materiale, ki so tipični za območje Tržiča. |
– Zazidave oken in
zapiranje balkonov niso dovoljene. Prostostoječim objektom ni dovoljeno
graditi prizidkov. |
– Varovanje fasad,
njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave. Nujno je
predhodno sondiranje. Zavod določi barvno podobo in način obdelave.
Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte je prepovedano oblagati
s termoizolacijskimi materiali. |
– Na strehe
prepovedano nameščati sončne celice. |
– Izveski morajo biti
v celoti umetno kovaške izdelave. Prepovedani so vsi neonski izveski in
table pritrjene na fasado. |
– Povsod se morajo
ohraniti kovane polknice. Način obnove določi Zavod. |
– Ohranijo naj se vse
tipične tržiške ograje na balkonih. Vse nove ograje morajo biti
prilagojene tradiciji umetnega kovaštva v Tržiču. |
(18) V primeru, da so
druga določila tega odloka v nasprotju z Prostorsko ureditveni pogoji za
ohranjanje kulturne dediščine, se na območju kulturne dediščine in
vplivnih območjih kulturne dediščine upošteva pogoje za ohranjanje
dediščine. |
45.a
člen |
7.2 Prostorsko
ureditveni pogoji za celostno ohranjanje narave |
(1) Na območju Občine
Tržič se nahaja večje število naravnih vrednot, ki so navedene v Odloku
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana Občine Tržič v letu 2008, prikazane pa v prikazu stanja
prostora: |
(2) Pri načrtovanju
posegov v zavarovanih območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti navedena v strokovnem gradivu »naravovarstvene
smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Tržič« (ZRSVN, OE Kranj, april
2009). |
(3) Če se načrtuje
gradnja ali ureditev na zavarovanem območju, naravni vrednoti,
pričakovani naravni vrednoti, ekološko pomembnem območju, geomorfološki
podzemeljski naravni vrednoti (jami) ali v območju Natura 2000 je
potrebno v postopku pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja
pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi
naravovarstveno soglasje. |
(4) Na ekološko
pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v
čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila
le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. |
(5) Na Natura
območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni
meri ohranja: naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih in živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in
biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter
naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost
habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki
so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za
razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in
prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij
rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta
prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni
tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe,
rastline in živali, ter njihove habitate čim manjši. |
Čas izvajanja
posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj
prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Živalim se prilagodi
tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada z obdobji
oziroma sovpada v čim manjši možni meri, ko potrebujejo mir oziroma se
ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja
mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja, rastlinam se prilagodi tako, da se omogoči semenenje,
naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. |
Na Natura območja se
ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih
organizmov. |
(6) Najdbe fosilov,
mineralov in jam je potrebno prijaviti Ministrstvu za okolje in prostor.
Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali
krajo. |
45.b
člen |
7.3 Prostorsko
ureditveni pogoji za varstvo zraka |
(1) Pri načrtovanju
in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo
zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene
emisije. |
(2) Proizvodne,
gospodarske, stanovanjske in druge objekte je potrebno priključiti na
ekološko čiste vire energije. |
(3) Potrebno je
zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije
objektov, ter uporaba ekološko sprejemljivih goriv. |
(4) Z gradnjami in
ureditvami se škodljivi vplivi na zrak ne smejo povečevati. Nove stavbe
poslovno proizvodnih in centralnih dejavnostih je potrebno priključiti
na skupinske – daljinske vire energije, graditi nizko energetske pasivne
objekte. |
(5) Pri posegih, ki
povzročajo emisije snovi je potrebno pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje. Prekomerne vplive na okolico se omeji – prepreči z
omilitvenimi ukrepi v dovoljene okvire, ki so še dopustni po predpisih. |
45.c
člen |
7.4 Prostorsko
ureditveni pogoji za varovanje tal in plodne zemlje |
(1) Ohranja se
naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagaja reliefnim
značilnostim prostora. |
(2) Ob gradnji
objektov so investitorji dolžni upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi
s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba. |
(3) Investitor je v
času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred
uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno
shranjevanje in nadaljnjo uporabo. |
(4) Predvideni posegi
morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih
procesov. Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja h
posegu se določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj (erozijske
cone). |
(5) Pri gradnji ali
spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih
snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih
snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč. |
45.d
člen |
7.5 Varstvo pred
hrupom |
(1) Varstvo pred
hrupom je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so
določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. |
(2) Stopnje
zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne
površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje
stopnje varstva pred hrupom: |
– I. stopnja varstva
pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na prostem, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih
območjih: območje infrastrukture, območje gozdov na površinah za
izvajanje gozdarskih dejavnosti in na območju za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
– III. stopnja
varstva pred hrupom velja za površine podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi
povzročanja hrupa: na območju stanovanj; na območju površin namenjenih
počitniškim objektom, na območjih, na parcelah razpršene gradnje, na
območju družbene infrastrukture – površine za vzgojo in izobraževanje,
šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov,
na območjih zelenih površin namenjenih za rekreacijo in šport, parki in
pokopališča in na območju vodnih zemljišč. |
– IV. stopnja varstva
pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg
v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: območja
proizvodnih dejavnosti, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, na
območju infrastrukture; na območju komunikacijske infrastrukture vse
površine; na območju energetske infrastrukture vse površine; na območju
okoljske infrastrukture vse površine; na območju mineralnih surovin
namenjenih izkoriščanju, vse površine in na območjih za potrebe varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Za javne
prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem
je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. |
(4) Novogradnje in
nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo
stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(5) Pri novogradnjah,
spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba
vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih
protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti. |
(6) Izvedba aktivne
in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost
investitorjev posegov. |
8. Merila in pogoji
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe
obrambe |
45.e
člen |
Pri gradnjah in
prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo
zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi
nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za: |
– varen umik ljudi,
živali in premoženja, |
– potrebne odmike med
objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno
ločitev, |
– prometne in delovne
površine za intervencijska vozila, |
– vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja, |
– zagotovitev površin
za potrebe evakuacije. |
Zagotavljanje požarne
varnosti |
(1) Pri graditvi
objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom,
določene s predpisi o graditvi objektov. |
(2) Naprave,
napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklopi konstrukcij objektov
morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako in iz takih materialov, da
je zagotovljena požarna varnost v skladu s predpisi iz prejšnjega
odstavka. |
(3) Ob rekonstrukciji
in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati. |
(4) Poti, namenjene
intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi. |
Za vse objekte, ki so
določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti se mora v sklopu
projektne dokumentacije (PGD) izdelati študija požarne varnosti.
Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja
dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS
za zaščito in reševanje. |
Za objekte, za katere
študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni
požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti. |
Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
(1) Pri načrtovanju
gradnje novih objektov je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost,
erozivnost, plazljivost itd.) in veljavne predpise o dimenzioniranju in
izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične
intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg ter temu
primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri pripravi projektnih
dokumentacij je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske
akte s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Na erozijskih
območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo
in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar
vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem
območjem ni mogoče izogniti, je potrebno izvesti ustrezne strokovne
presoje in tehnične rešitve, ki zagotavljajo stabilnost objektov in
terena. |
(3) Na potencialno
ogroženih območjih je potrebno prostorske, urbanistične, gradbene,
arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb,
strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje,
alarmiranje ipd.) načrtovati, tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo
morebitne škodljive posledice na širšem območju posegov. |
9. Merila in pogoji
za varstvo gozda |
45.f
člen |
Posegi in dejavnosti
v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in
proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega
uresničevanja, niso dopustni. |
V območjih gozdov so
dovoljeni posegi, ki ne ogrožajo funkcij, obstoja ali namena gozda
oziroma ne razvrednotijo ali poškodujejo gozda oziroma ne poslabšujejo
možnosti uresničevanja funkcij gozda. Strokovno presojo oziroma mnenje o
tem izdela Zavod za gozdove Slovenije. |
Za posege v prostor,
ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela
presoja življenjskih možnosti divjadi (30. člen Zakona o divjadi in
lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – Odl. US, 17/08)). |
Območje z osnovno
namensko rabo gozd se razdeli na naslednja območja s podrobnejšo
namensko rabo: večnamenski gozdovi, gozdovi s posebnim namenom,
varovalni gozdovi. |
Umeščanje objektov in
izvajanje del na zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se,
kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni
rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in
značilne vedute. |
V varovalnih
gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in
socialnimi funkcijami s prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi
in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so
dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali
onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov. |
Posegi v varovalnih
gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne
bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je
bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi
predhodno pridobljenega dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano. V območju varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v
podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo
sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to
predstavljalo nevarnost za začetek erozijskih procesov. |
Večnamenski gozdovi
so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov, v njih je
dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v
prostor v skladu s predpisi. |
Prostorski posegi v
območja gozdov v kmetijski krajini zaradi premajhnega deleža gozdov niso
dopustni (tudi za kmetijske namene ne). |
Pri načrtovanju
površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in
ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski,
infrastrukturni ali športni objekti, je potrebno vzdolž meje s
površinami osnovne namenske rabe gozdna zemljišča načrtno predvideti
tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in
objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do
gozda. |
Širina pasu na ravnem
terenu je enaka višini odraslega drevja (ne manj kot 25 m). Na pobočju
oziroma vznožju pobočja je potrebno v primeru, da območje z osnovno
namensko rabo gozdna zemljišča leži nad površinami ostalih rab, širino
oskrbovanega pasu povečati v sorazmerju s strmino. Dopustne vrste rabe
v varnostno oskrbnem pasu območij ob gozdu so zelene površine, vodna in
kmetijska zemljišča ter vse vrste infrastruktur, če ne vsebujejo
objektov, ki bi jih lahko ogrozila padajoča drevesa oziroma nista
njihova lokacija in način rabe takšna, da bi trajno onemogočila dostop
do gozda. V varnostno oskrbnem pasu je treba zagotoviti prometnico
(cesta, pot, kolesarska, sprehajalna steza, ki je lahko tudi neutrjena,
vendar trajno omogoča dostop do gozda za namene gospodarjenja z njim, z
njegovo javno rabo in odvozom gozdnih lesnih proizvodov). Izjemoma je
dopustno, da omogoča dostop s tovornim vozilom le občasno. |
V območju gozdnih
zemljišč izven varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom in gozdov z
ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so
dopustne krčitve gozdov v kmetijske namene v skladu z 21. členom Zakona
o gozdovih do skupnega obsega 2%. |
Da se zagotavlja
ohranjanje funkcij gozdov: |
– morajo biti posegi
izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjem gozdnem robu in na
gozdnih tleh, |
– morajo izvajalci
gradbenih del med gradnjo objektov zavarovati vegetacijo sosednjega
gozda pred poškodbami, |
– se morebitni
odvečno odkopi ter gradbeni material, ki bi nastal pri gradnji ne sme
odlagati v gozd. |
Postavljanje ograj
oziroma ograjevanje z drugimi objekti v gozdu ali ob gozdu ni dovoljeno.
Izjemoma se dovoli ograditev gozda z dovoljenjem Zavoda za gozdove RS v
skladu z Zakonom o gozdovih. |
Za hortikulturno
ureditev poselitvenega območja ob gozdu je dopustno uporabljati le
sadike avtohtonih vrst, ki niso prenašalke hruškovega ožiga. |
Investitor mora
prevzeti odgovornost za poškodbe na svojih objektih, premičninah in
uporabnikih, ki bi jih lahko povzročili drevje ali druge tvarine
sosednjega gozda ali mehanizacija in gozdni proizvodi zaradi normalnega
gospodarjenja s sosednjim gozdom ali ujme in sanacije njihovih posledic. |
Investitor mora pred
posegi v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za poseg v prostor
v skladu s predpisi o urejanju prostora. |
V območjih za
poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba
upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu. Gozd je tu dovoljeno
skrčiti po označitvi in evidentiranju dreves za posek, ki ga po
predložitvi gradbenega dovoljenja in označitvi oziroma zakoličbi območja
posegov opravi Zavod za gozdove RS v skladu s svojimi projektnimi
pogoji. |
Objekti oziroma druga
območja posegov morajo imeti zagotovljen dostop do javne prometnice po
prometnici, ki ni gozd ali gozdna prometnica, hkrati pa dopušča rabo za
gospodarjenje z gozdom v soseščini oziroma zaledju lokacije. |
IV. POSEBNE DOLOČBE
ZA POSEGE V PROSTOR |
46. člen |
Na delu parcele št.
576, k. o. Tržič, označenem v grafičnem prikazu, so dopustne ureditve
okolice cerkve Sv. Jožefa za sakralne in kulturne namene. |
47. člen |
Tržič – Ravne (29
S4/2), Tržič (29 S4/3), Tržič – Golob (29 S4/4), Tržič – Polana (29 S9)
in Tržič – Za krtom (29 S10) |
Nadomestne gradnje in
rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob vodotokih, niso dopustne. |
48. člen |
Tržič – Zali rovt (29
S4/5 e) |
Oblikovanje
stanovanjskih objektov mora biti enotno. Obstoječi večstanovanjski
objekt (del bivše šole) se mora v primeru rekonstrukcije oblikovno
prilagoditi ostalim stanovanjskim objektom. |
Dovoljene so gradnje
dvojčkov. |
49. člen |
Tržič – Cankarjeva
(29 C3) |
V območju urejanja
postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno. |
V ureditveni enoti x
(avtobusna postaja) dozidave obstoječih objektov v smeri jugozahod in
jugovzhod niso dopustne. Nadzidave so dopustne samo za ureditev
mansarde, pri čemer naj kolenčni zid ne presega 80 cm. Nadzidava
stolpnice ni dopustna. |
V ureditveni enoti i
je dopustna ureditev večetažnega parkirišča, katerega zgornja vozna
površina ne sega več kot 1 m nad obstoječo cesto. |
V ureditveni enoti
mestni parkovni gozd (g) postavitev pomožnih objektov in nasipavanje ni
dopustno. |
50. člen |
Tržič – Na Spodnji
poli (29 P1) |
Dopustna je
proizvodnja, ki ne moti okolice. Poleg posegov, določenih v 7. členu
tega odloka, je dopustna tudi sprememba namembnosti v stanovanja. |
50.a
člen |
Tabela – pobude,
varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje narave in
varovanje kulturne dediščine, je priloga tega odloka. |
50.b
člen |
Na območju 29 P3 d je
pred pred načrtovanjem umeščanja dovoljenih dejavnosti v območje EŠD
14353 Tržič – Bombažna predilnica in tkalnica Tržič potrebno izdelati
celovite strokovne podlage za celotno območje, ki bodo vsebovale
pregled, oceno in vrednotenje vseh objektov in prostorskih pojavov
znotraj območja, poglede na območja ter opredelitev vedut na prostorske
dominante izven območja. Strokovne podlage morajo vsebovati tudi
spomeniško varstveno vrednotenje. Strokovne podlage iz katerih bo
razvidna tudi prometna ureditev, ki ne bo obremenjevala mestnega jedra
in njegovega širšega območja (tranziti in stoječ promet) morajo biti
podlaga za izdelavo meril in pogojev za posege v območje z oznako 29 P3
d, ki bodo osnova za izdelavo projektne dokumentacije za posege v
območja z oznako P. |
V. KONČNE DOLOČBE |
51. člen |
Postopki začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred
njegovo uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah
tega odloka, če investitor to sam zahteva. |
Prav tako se po
predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka končajo
postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja v tistih primerih, za
katere investitor s pogodbo dokaže, da je bila izdelava projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja naročena najmanj 3 mesece pred
uveljavitvijo tega odloka. Rok po katerem je še možno k vlogi za izdajo
gradbenega dovoljenja prilagati projektno dokumentacijo izdelano po
predpisih pred uveljavitvijo tega odloka poteče po preteku 6 mesecev po
uveljavitvi odloka. |
52. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri
upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora na Upravni enoti Tržič
in na Občini Tržič. |
53. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka upravlja pristojni inšpektorat. |
54. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 350-2/2007-34 |
Tržič, dne 22.
decembra 2010 |
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic
l.r. |
|
|