Na
podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 –
ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP), 59. člena
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018
(Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17 – ZIPRS1718), prve in tretje alineje
41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni
list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št.
24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v
nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c
člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US in 57/12) ter 14. člena
Statuta Občine Semič
(Uradni list RS, št. 57/10 in 27/16) je Občinski svet Občine Semič na
23. redni seji dne 14. 12. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Semič |
|
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
Ta
odlok določa način, zavezance, podlage za odmero nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) in oprostitve
nadomestila na območju Občine Semič (v nadaljevanju tudi: občina). |
|
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
2. člen |
|
(zazidana in nezazidana stavbna
zemljišča) |
|
(1) Za
zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene
parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno
zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji
takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno
zemljišče. |
(2) Kot zazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele
ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi
dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali
gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne
infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z
določbami tega zakona določene kot gradbene parcele. V kolikor je bilo
gradbeno dovoljenje za poseg pridobljeno, vpis v geodetske evidence pa
še ni izveden, se pri odmeri nadomestila upoštevajo površine iz
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljena. |
(3) Če zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še
niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele
oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno
odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z veljavno zakonodajo s področja
gradnje objektov ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za
objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno. |
Do
pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega
dovoljenja, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje
odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt,
ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem
1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo,
če takšen preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo
tudi pogoje za določitev nezazidanega stavbnega zemljišča. |
(4) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera
je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna
gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
(5) Kot nezazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške
parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na
njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz prejšnjega odstavka, če
je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje
odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo
znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila,
da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. |
(6) Šteje se, da je za zemljiške parcele iz petega odstavka tega člena
zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in
odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na
katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za
območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega
odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za
njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in
odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do
javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na
javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno
kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma
malih čistilnih naprav. |
(7) Ne glede na določbe petega odstavka tega člena se štejejo za
nezazidano stavbno zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z
lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje
mineralnih surovin: |
1. če je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom določeno, da se po
opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za
gradnjo; |
2. če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar
se z izkoriščanjem na njih še ni začelo; |
3. če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z občinskim
podrobnim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja
izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na
njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni
izvedena. |
|
3. člen |
|
(določitev površine zazidanega stavbnega
zemljišča) |
|
(1) Osnovo
za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo
Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, oziroma
druge javne evidence, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih
občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. Osnovo za
določitev poslovnih subjektov predstavlja Poslovni register Slovenije
oziroma register, ki opredeljuje poslovne subjekte na območju Slovenije. |
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se
določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih
prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto
tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot
samostojni stavbni del. |
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi
kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega
stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih
delov, ki so funkcionalno povezani z njim. |
(4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se
štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot
spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so zunanja
parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem,
nepokrita skladišča, športna igrišča. |
(5) Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča ali podatek o
dejanski rabi dela stavbe v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali
je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz
projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero
nadomestila. Skladno z zakonodajo se na ta način pridobljen podatek pred
odmero posreduje zavezancu v pregled. |
(6) Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov
oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v
skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. |
(7) Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more
vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja
graditev objektov, sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih
podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku,
začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki
predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja
odmerna leta. |
|
4. člen |
|
(določitev površine nezazidanega
stavbnega zemljišča) |
|
(1) Osnovo
za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata
evidenci Zemljiški kataster in Kataster stavb, oziroma druge evidence,
ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere
nadomestila črpa potrebne podatke. |
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina
zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2.
člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega
prostorskega akta. |
|
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE
NADOMESTILA |
|
5. člen |
|
(območja odmere nadomestila) |
|
Območja, ki so predmet odmere nadomestila, Izhajajo iz veljavnih
prostorskih aktov. Delijo se na dve kakovostni skupini na podlagi
kriterijev lokalnega pomena območja in dostopnosti do javnih funkcij in
so določena na mejo naselij po Registru prostorskih enot oziroma
evidenci, ki določa območja do naselij natančno: |
1. skupina: naselje Semič, |
2. skupina: ostala naselja v občini. |
|
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA |
|
6. člen |
|
(splošna merila) |
|
Za
določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča
se upoštevajo naslednja merila: |
a. opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb, |
b. lega in namen stavbnega zemljišča. |
|
7. člen |
|
(opremljenost stavbnega zemljišča) |
|
(1) Opremljenost
stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
Opremljenost |
Število točk |
a) vodovod |
50 |
b) električno omrežje |
20 |
c) javna kanalizacija |
50 |
d) omrežje elektronskih komunikacij |
30 |
e) toplovod |
60 |
f) cesta v asfaltni izvedbi |
30 |
g) cesta v makadamski izvedbi |
10 |
h) javna razsvetljava |
15 |
(2) Šteje se, da ima stavba na stavbnem zemljišču možnost priključka na
javno vodovodno oziroma javno kanalizacijsko omrežje, če je od njega
oddaljena do vključno 200 m in obstaja tudi dejanska možnost
priključitve. Za ostalo infrastrukturo iz prejšnjega odstavka se šteje,
da ima stavba možnost priključitve nanjo, če je od infrastrukture
oddaljena do vključno 50 m oziroma dlje, če je stavba že dejansko
priključena. Pri merjenju razdalje se šteje najkrajša zračna razdalja od
omrežja do stavbe. |
|
8. člen |
|
(namen zazidanega stavbnega zemljišča) |
|
(1) Namen
uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem
stavbnem zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede
na vrsto dejanske rabe dela stavbe in geografsko lego, se zazidano
stavbno zemljišče vrednoti na naslednji način: |
A. Stavbe za stanovanjski namen: |
– enostanovanjske, dvostanovanjske ter tri- in večstanovanjske stavbe, |
– garaže, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo. |
B. Stavbe, v katerih se opravlja dejavnost turizma, gostinstva in
trgovine: |
– hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– gostilne, restavracije in točilnice, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– sejemske dvorane, razstavišča, |
– garaže, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej
alineji. |
C. Stavbe, ki se uporabljajo za poslovne in upravne namene: |
– pošte, banke zavarovalnice, |
– druge poslovne stavbe, |
– garaže, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej
alineji. |
D. Industrijske stavbe in skladišča in stavbe za promet in izvajanje
komunikacij: |
– stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pivovarne, montažne hale,
avtomehanične in podobne delavnice, |
– rezervoarji in cisterne za tekočine in pline, |
– žitni silosi, silosi za cement idr. suhe snovi, |
– hladilnice in specializirana skladišča, |
– pokrite skladiščne površine, |
– postajna poslopja, terminali. |
E. Stavbe, ki so splošnega družbenega pomena: |
– muzeji, knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo, |
– stavbe za zdravstveno oskrbo, |
– stavbe za šport, |
– gasilski domovi, |
– stavbe javne uprave. |
a.
Namen uporabe stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami po naslednji
tabeli: |
Namen |
Območje/ število točk |
1. |
2. |
A. |
40 |
30 |
B. |
150 |
100 |
C. |
150 |
100 |
D. |
150 |
100 |
E. |
50 |
40 |
(2) Stanovanjski
in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje, v kolikor se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski
ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen
namen uporabe iz zgornje tabele. |
b.
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se določa za stanovanjski namen
glede na tip gradnje: |
Vrsta zazidave |
Območje/število točk |
1. |
2. |
Individualne stavbe |
50 |
30 |
Vrstne stavbe |
30 |
20 |
Večstanovanjske stavbe |
20 |
10 |
|
9. člen |
|
(namen nezazidanega stavbnega
zemljišča) |
|
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na
namensko rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se
vrednoti na naslednji način: |
Namembnost zemljišča |
Območje/število točk |
1. |
2. |
Nezazidana stavbna zemljišča na območjih za
proizvodnjo, servise in storitve |
600 |
300 |
Ostala nezazidana stavbna zemljišča |
40 |
30 |
|
V. ODMERA NADOMESTILA |
|
10. člen |
|
(določitev višine nadomestila) |
|
(1) Letna
višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota
točk, dobljenih iz 7. in 8.a in 8.b člena tega odloka, ki se pomnoži s
površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za
odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. |
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi
kot število točk, dobljenih iz 7. in 9. člena tega odloka, ki se
pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, ter z letno
višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. |
(3) Letna višina nadomestila za zunanje površine iz četrtega odstavka 3.
člena tega odloka se določi kot število točk dobljenih iz 7. in 8. člena
tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega
zemljišča, z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana
stavbna zemljišča ter faktorjem 0,3. |
|
11. člen |
|
(vrednost točke) |
|
(1) Vrednost
točke za leto 2018 znaša 0,00192 EUR/m2. Vrednost točke se
zaokroži na pet decimalnih mest natančno. |
(2) Vrednost točke za posamezno leto določi župan občine s sklepom. Nova
vrednost točke se določi tako, da se uskladi z napovedano rastjo cen
življenjskih stroškov Urada za makroekonomske analize in razvoj za leto
odmere nadomestila. |
(3) V primeru potreb po drugačni določitvi vrednosti točke, kot je
določeno v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi s sklepom
občinski svet. |
|
VI. PLAČILO NADOMESTILA |
|
12. člen |
|
(zavezanec) |
|
(1) Zavezanec
za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni
uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja
oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora,
imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo
lastnik. |
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je
njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta
vzpostavljena na zemljiški parceli. |
|
13. člen |
|
(dolžnosti zavezanca) |
|
(1) Zavezanci
morajo prijaviti Občini Semič vse spremembe podatkov, ki bi lahko
vplivale na odmero, in sicer v tridesetih dneh po nastali spremembi v
zvezi z uporabo stavbnega zemljišča. |
(2) Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v
naslednjem mesecu po poteku meseca, v katerem je sprememba nastala. |
|
VII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
14. člen |
|
(oprostitve plačila nadomestila) |
|
(1) Nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje: |
a) za zazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za
potrebe obrambe in zaščite RS, |
b) za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in
konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
c) za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo
te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
d) za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko
dejavnost. |
(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja
za: |
a) zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali
zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni
stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal
komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem prijave
stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva pravnomočnosti odločbe o
priznanju oprostitve, ki se izda na podlagi vloge zavezanca, |
b) zavezanca, ki je prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi zakona,
ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Odločbo o enoletni
oprostitvi izda pristojni organ Občine Semič na podlagi vloge zavezanca.
Če je bila odločba pristojnega organa Občine Semič o enoletni oprostitvi
izdana najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča, se oprostitev upošteva za odmerno leto, v katerem
je bila odločba izdana. V nasprotnem primeru se oprostitev upošteva za
naslednje odmerno leto. |
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
15. člen |
|
(kazenske določbe) |
|
(1) Z
globo 900,00 EUR do 5.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, če: |
a) v
predpisanem roku ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po
tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, |
b)
prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun
nadomestila. |
(2)
Z globo od 100,00 EUR do 500,00 EUR se za prekrške iz prejšnjega
odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka. |
(3) Z globo od 100,00 EUR do 500,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
(4)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, opravlja Medobčinska
inšpekcija in redarstvo oziroma pristojen organ. |
|
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
16. člen |
|
(prenehanje veljavnosti obstoječega
odloka) |
|
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v Občini Semič (Uradni list RS, št. 124/04,
70/05, 102/12). |
(2) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla
odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka. |
|
17. člen |
|
(uporaba izrazov) |
|
V
odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za moški in ženski spol. |
|
18. člen |
|
(uveljavitev odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018. |
|
Št. 422-04/2017-6 |
Semič, dne 14. decembra
2017 |
|
Županja |
Občine Semič |
Polona Kambič l.r. |