|
Na podlagi 171. člena
zakona
o urejanju prostora (Uradi list RS, št. 110/02) in na podlagi
uredbe
o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora
Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 62/94) je Občinski svet občine
Ribnica na podlagi 16. člena
statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00) na 4. redni seji
25. marca 2003 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za
obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje
1986 do 1990 |
|
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
(uvodne določbe) |
|
|
|
Ta odlok določa
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Ribnica za obdobje od leta 1986 do 2000, dopolnjenega in objavljenega v
SDL, št. 12/87, 18/88 in 11/90 – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan
prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje
1986-1990 dopolnjenega in objavljenega v SDL, št. 12/87, 10/91 21/93 in
Uradni list RS, št. 8/96 in prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Ribnica za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana
Občine Ribnica za obdobje 1986 do 1990, objavljenega v Uradnem listu RS,
št. 27/98, v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan. |
|
|
|
Spremembe in
dopolnitve izhajajo iz sprememb občinskih odlokov, sprememb sektorskih
predlogov, novih posegov, sprememb načinov urejanja in novih izvedbenih
aktov, sprememb zakonodaje, dodatnih vsebin, ki so pogoj za skladni
razvoj brez konfliktnih situacij v prostoru, zaradi želje prebivalcev po
novih stavbnih parcelah za gradnjo in zaradi prehoda na novo tehnologijo
zajema in prikaza grafičnih vsebin prostorskega plana. |
|
|
|
Prostorske sestavine
plana Občine Ribnica se s temi spremembami uskladijo tudi s spremembami
in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Prostorske sestavine
dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica se preimenujejo v
prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica
za obdobje 1986 do 2000. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Prikaz sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Ribnica sestavljajo pisni del odlok in grafični del: |
|
|
|
– kartografski del v
merilu 1:5000, 1:25000, 1:50000 in |
|
|
|
– kartografska
dokumentacija v merilu 1:5000. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
S temi spremembami in
dopolnitvami se spremeni in dopolni naslednje kartografsko gradivo: |
|
|
|
KARTOGRAFSKI DEL |
|
|
|
– tematske karte v
merilu 1:25000 |
|
|
|
1. ZASNOVA NAMENSKE
RABE PROSTORA |
|
|
|
uskladitev naslednjih
vsebin z novim stanjem: |
|
|
|
– zasnova rudnin |
|
|
|
– zasnova naselij in
območij za poselitev |
|
|
|
– zasnova kmetijstva
in gozdarstva |
|
|
|
– zasnova kmetijskih
zemljiških operacij |
|
|
|
2. ZASNOVA VODNEGA
GOSPODARSTVA |
|
|
|
uskladitev naslednjih
vsebin z novim stanjem: |
|
|
|
– zasnova varstva
vodnih virov |
|
|
|
– zasnova oskrbe z
vodo |
|
|
|
– zasnova
vodnogospodarskih ureditev |
|
|
|
3. ZASNOVA VARSTVA
NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
|
uskladitev naslednjih
vsebin s Smernicami LRZVNKD: |
|
|
|
– zasnova varstva
naravnih vrednot |
|
|
|
– zasnova varstva
kulturne dediščine |
|
|
|
4. ZASNOVA PROMETNEGA
OMREŽJA |
|
|
|
uskladitev naslednjih
vsebin z novim stanjem: |
|
|
|
– zasnova cestnega
omrežja |
|
|
|
– zasnova
železniškega omrežja |
|
|
|
5. ZASNOVA SANACIJ IN
OGROŽENA OBMOČJA |
|
|
|
uskladitev naslednjih
vsebin z novim stanjem: |
|
|
|
– zasnova čiščenja
odpadnih voda |
|
|
|
– zasnova odlagališč
odpadkov |
|
|
|
– zasnova sanacij
degradiranega prostora (sanacije pridobivalnih območij druge rudnine) |
|
|
|
– ogrožena območja –
poplavne površine |
|
|
|
6. ZASNOVA URBANEGA
OMREŽJA IN REKREACIJE V NARAVNEM OKOLJU |
|
|
|
uskladitev naslednjih
vsebin z novim stanjem: |
|
|
|
– zasnova namenske
rabe poselitve |
|
|
|
– zasnova omrežja
naselij |
|
|
|
– zasnova rekreacije
v odprtem prostoru |
|
|
|
7. ZASNOVA
ENERGETSKEGA OMREŽJA |
|
|
|
uskladitev naslednjih
vsebin z novim stanjem: |
|
|
|
– zasnova
elektroenergetskega omrežja |
|
|
|
– zasnova
naftovodnega in plinovodnega omrežja |
|
|
|
– zasnova
toplovodnega omrežja |
|
|
|
– zasnova PTT –
omrežja |
|
|
|
8. ZASNOVA NAČINOV
UREJANJA |
|
|
|
uskladitev z v odloku
navedenimi veljavnimi in predvidenimi načini urejanja prostora |
|
|
|
9. PRIKAZ LOKACIJ
IZJEMNIH POSEGOV POVEČANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
– posegi na najboljša
kmetijska zemljišča |
|
|
|
– posegi povečanja
ureditvenih območij naselij |
|
|
|
10. ZASNOVA OBRAMBE
IN ZAŠČITE |
|
|
|
uskladitev z
usmeritvami pristojnega ministrstva in uprave za civilno zaščito |
|
|
|
– urbanistična
zasnova v merilu 1:5000 za naselje Ribnica (topografija) |
|
|
|
1. ZASNOVA RABE
PROSTORA V NASELJU |
|
|
|
2. OBMOČJA NARAVNIH
VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
|
3. ZASNOVA PROMETNEGA
OMREŽJA |
|
|
|
4. ZASNOVA KOMUNALNE
IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
5. STANOVANJSKA
GRADNJA |
|
|
|
6. ZASNOVA NAČINOV
UREJANJA |
|
|
|
– urbanistična
zasnova v merilu 1:5000 za naselje Dolenja vas (topografija) |
|
|
|
1. ZASNOVA RABE
PROSTORA V NASELJU |
|
|
|
2. OBMOČJA NARAVNIH
VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
|
3. ZASNOVA PROMETNEGA
OMREŽJA |
|
|
|
4. ZASNOVA KOMUNALNE
IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
5. STANOVANJSKA
GRADNJA |
|
|
|
6. ZASNOVA NAČINOV
UREJANJA |
|
|
|
– KARTOGRAFSKA
DOKUMENTACIJA |
|
|
|
– vsebina
srednjeročnega prostorskega plana v merilu 1:5000 (kataster) |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
Besedilo dolgoročnega
plana Občine Ribnica se v celoti spremeni in dopolni in se glasi: |
|
|
|
1. TEMELJNE USMERITVE
IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
|
Vsebina poglavja se
spremeni in se glasi: |
|
|
|
Dolgoročni plan
opredeljuje razvoj občine in določa temeljne dolgoročne usmeritve, ki
zajemajo zlasti: |
|
|
|
– izvajanje
aktivnosti, ki so v skupnem interesu za omogočanje dolgoročnega razvoja
občine, |
|
|
|
– politiko razvoja na
področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski,
socialni in prostorski razvoj občine, |
|
|
|
– izboljšanje
kadrovske strukture in dvig izobrazbene ravni, |
|
|
|
– politiko
demografskega razvoja in poselitve ob upoštevanju naravnih materialnih
pogojev in možnosti, |
|
|
|
– izboljšanje
komunikacij za poenotenje kvalitete življenjskih pogojev občanov, |
|
|
|
– skladnejši razvoj
območja občine, |
|
|
|
– izvajanje del za
izboljšanje omrežja za oskrbo, ki je temelj razvoja naselij – energetska
infrastruktura, prometna infrastruktura, omrežje za oskrbo s pitno vodo
in za odvajanje odpadnih voda in druga pomembna storitvena oskrba, |
|
|
|
– zasnovo namenske
rabe prostora, ki opredeljuje in prikazuje zlasti: poselitvena območja,
območja za pridobivanje mineralnih surovin, predvidena območja
industrijskih con, območja za rekreacijo na prostem ter z odloki oziroma
obveznimi republiškim izhodišči določena območja najboljših kmetijskih
zemljišč, območja varstva vodnih virov, območja, namenjena obrambi in
zaščiti, območja varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine in
območja komunalnih, infrastrukturnih ter vodnogospodarskih objektov ter
nevarna in degradirana območja, ki jih je potrebno sanirati, |
|
|
|
– varstvo in
izboljšanje človekovega okolja kot varovanje naravnega prostora. |
|
|
|
2. OSNOVNE
RAZSEŽNOSTI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
|
2.1 Globalni okviri
gospodarskega razvoja |
|
|
|
Občina je po letu
1991 zaradi izpada nekaterih trgov v gospodarskem pogledu zaostala za
ostalimi gospodarskimi dosežki regije. Do leta 1999 se je stanje že
izboljšalo, in sicer z začetkom pozitivne bilance poslovanja večjih
gospodarskih družb. Posledično se je v tem obdobju povečalo število
manjših gospodarskih in poslovnih subjektov, ki so v premostitvenem času
ohranjali določeno stopnjo zaposlenosti. Indeksi industrijske
proizvodnje naraščajo. Izboljšujejo se tudi rezultati, doseženi v
izvozu. Zaključena je sanacija večjih gospodarskih družb, ki so bile v
preteklosti največje zaposlitvene enote. Temeljne gospodarske dejavnosti
občine ostajajo še nadalje predelovalna dejavnost (lesna in kovinska),
trgovina, gradbeništvo ter druge servisne in storitvene dejavnosti
(skupne in osebne). |
|
|
|
Bodoči razvoj
gospodarstva bomo podpirali z ohranjanjem ustrezno opremljenih
industrijskih območij in objektov, izgradnjo prometnih komunikacij in s
finančno politiko – sodelovanjem z gospodarskimi subjekti. |
|
|
|
2.2 Sociodemografski
dejavniki in okvirji razvoja |
|
|
|
Polovica naselij v
Občini Ribnica je demografsko ogroženih. Večinoma so to naselja, ki so
oddaljena od občinskega središča. Slika upadanja števila prebivalcev na
podlagi naravne reprodukcije bo v letu 2020 še nekoliko slabša. Število
prebivalstva se bo zaradi izboljšanja prometne povezanosti manjšalo za
vsa naselja po približno enaki procentualni stopnji. Demografski priliv
bo opazen le za večja – vodilna naselja z ustreznimi centralnimi
funkcijami. |
|
|
|
Občina je v preteklem
obdobju v skladu s pričakovanji v 90 letih načrtovala povečanje vseh
centralnih funkcij, industrijskih in stanovanjskih območij. Predvidena
območja bodo po projekciji prebivalstva (izdelal Inštitut za geografijo)
za pričakovano število občanov pokrivala večino potrebnih prostorskih
razvojnih kapacitet. Število prebivalcev se bo od 9150 prebivalcev v
letu 1999 do leta 2020 zmanjšalo na 8.880. S sedanjih 60 p/ha, na 58,5
p/ha. Po splošnih pričakovanjih pa se bo število gospodinjstev kljub
temu zvečalo. |
|
|
|
2.3 Prostorski in
ekološki okvirji razvoja |
|
|
|
Območje občine
Ribnica zajema v geografskem pogledu dolini potokov Bistrica in
Tržiščica, ki se v nadaljevanju razširita v Ribniško in Dolenjevaško
dolino. Na jugu oziroma jugozahodu omejuje navedene doline področje
Velike gore z izrazito dolomitno oziroma dolomitizirano apnenčasto
podlago. Vzhodno oziroma severovzhodno stran doline pa zapira pobočje
Male gore s pretežno apnenčasto podlago. Nad dolino Bistrice in
Tržiščice se dvigajo Slemena – laščanske grude, ki jih sestavljajo
geološko starejši glinasti skrilavci, ki na zahodnem delu prehajajo v
dolomite. Navedene geografske in geološke značilnosti občine Ribnica so
v pretežni meri pogojevale značilnosti oziroma kvaliteto kmetijskih in
gozdnih zemljišč. Najkvalitetnejša kmetijska zemljišča ležijo v
ravninskem predelu občine, kvalitetna so tudi zemljišča na območju
Slemen, slabša na dolomitni podlagi Velike in delno Male gore in
najslabša na apnencih Male gore. |
|
|
|
V teh prirodnih
okvirjih je nastalo 61 naselij (statistični podatki) oziroma 85 enot
(kmetijska evidenca). Gostota poseljenosti je bila zgodovinsko pogojena
s količino in kvaliteto kmetijskih zemljišč. Danes je večja gostota
prebivalstva strnjena v bližini območij centralnih funkcij in delovnih
mest. |
|
|
|
Občina meri skupno
15433 ha in ima skupno 2206,98 ha najboljših kmetijskih zemljišč,
2328,13 ha drugih kmetijskih zemljišč, 10267,7 ha gozdov, 9,60 ha gozdov
posebnega pomena, 621,8 ha pozidanih površin in nekaj ha drugih
zemljišč, predvsem vodne površine in neplodno. |
|
|
|
Razvoj naselij bomo
usmerjali tako, da bomo v skladu s sektorskimi zakoni varovali
najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, varovana območja varstva vodnih
virov, območja varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine ter
območja, pomembna za obrambno in zaščito. |
|
|
|
Poselitev bomo
usmerjali v ureditvena območja naselij, ki imajo pričakovano razvojno
funkcijo, prvenstveno bomo poskrbeli, da bodo optimalno varovana
naselitvena območja kmetijskih gospodarstev kot proizvodnih enot, in za
potrebe kmetijske dejavnosti bomo v skladu s pozitivnim mnenjem
pristojnega ministrstva posegali tudi na najboljša kmetijska zemljišča –
izjemni posegi. |
|
|
|
Za zagotovitev
oziroma optimalno povečanje območij naselij se bodo upoštevali
kriteriji, ki pogojujejo dopustnost povečanja stavbnih zemljišč. Površin
takšnega povečanja stavbnih zemljišč na manj kvalitetna kmetijska
zemljišča in gozd je 56,3 ha, in druge spremembe, ki niso sprememba
namenske rabe zemljišča – 2034 ha. Zaradi manjše koncentracije
prebivalstva prostor občine ekološko še ni preobremenjen. Naselje
Ribnica je opremljeno z ustrezno industrijsko in komunalno čistilno
napravo, za manjša naselja pa je organizirano odvajanje odpadnih voda v
fazi načrtovanja oziroma izgradnje v začetnih delih. Za manjša naselja
se pojavljajo enaki problemi, ker so vsi vodotoki ponikalnice in v letu
večkrat vsaj delno prestopijo bregove ter se razlijejo na kmetijska
zemljišča. |
|
|
|
Visoke vode treh
vodotokov Bistrice, Ribnice in Sajevca ob visokih vodah napolnijo in
poplavijo območje suhega zadrževalnika v Prigorici. Poselitev, ki se je
tradicionalno umikala visokim vodam, je sedaj strnjena tudi po delu
nekdaj poplavnih ravnic. Zaradi usmerjenega naseljevanja v večja naselja
oziroma kot večje poselitvene poteze je sedanja slika krajine ostala
dokaj verodostojna podoba nekdanje kulturne krajine, katere vedutne
posebnosti so še vedno strnjena obcestna naselja, manjše samostojne
cerkvice na gričih ali v ravnini in Plečnikova zvonika ribniške cerkve. |
|
|
|
3. STRATEGIJA RAZVOJA
IN RAZVOJNE NALOGE |
|
|
|
3.1 Razvoj
družbenoekonomskih odnosov |
|
|
|
Občina v okviru
svojih možnosti sodeluje s podjetji in posreduje pri odločitvah o
usmerjanju dejavnosti oziroma spreminjanju namembnosti zemljišč za
razvojne potrebe. |
|
|
|
Občina v sedanjem
proračunu predvideva investiranje nekaterih infrastrukturnih objektov in
naprav, ki bodo prvenstveno služile izboljšanju prometnih povezav.
Ostale investicije so namenjene izboljšanju bivanjskega standarda vseh
občanov. Z urejenim urbanim prostorom bodo subjekti in občina lahko
suvereno nastopaili kot ponudnik ustreznih gospodarskih površin ter se
odločali za dejavnosti, ki jih prostor občine prenese. |
|
|
|
Občina Ribnica bo še
nadalje podpirala delovanje KS s skupno izgradnjo objektov, ki služijo
družbeni rabi. Sodelovanje med Občino in društvi je že obrodilo sadove
in vsa vodilna naselja KS imajo zgrajene gasilske domove, načrtuje se
izgradnja športnih igrišč za večnamensko rabo in drugo. |
|
|
|
3.2 Gospodarski
razvoj |
|
|
|
Občina bo vplivala na
gospodarski razvoj predvsem z izgradnjo infrastrukture in pripravo
prostorskih možnosti za nadaljnji razvoj obstoječih in novih dejavnosti.
Gospodarska situacija se približuje republiškemu povprečju in indeks
industrijske proizvodnje narašča predvsem v izvozno usmerjenih
dejavnostih. |
|
|
|
V občini je v letu
2000 delovalo 775 poslovnih subjektov; od tega 236 gospodarskih
subjektov – gospodarske družbe 165, zavodi, društva, organi in
organizacije in 393 fizičnih oseb, ki na prostem trgu samostojno in
trajno opravljajo različne pridobitne dejavnosti. Število nezaposlenih
oseb se ob vzpenjajočem gospodarskem trendu zmanjšuje, in je bilo v
občini v letu 2000 3600 aktivnih prebivalcev. |
|
|
|
Občina skupno z
gospodarstvom načrtuje in izvaja naslednje projekte: |
|
|
|
– izgradnjo dveh
obrtnih con: Breg pri Ribnici in nadaljevanje izgradnje industrijskega
območja v Ribnici, |
|
|
|
– pospeševanje
investicijskih ciljev z ugodnim kreditiranjem in drugimi oblikami
pospeševanja gospodarstva (subvencije obrestnih mer, sofinanciranje
podjetniškega izobraževanja in svetovanja, sofinanciranje sejmov …) in |
|
|
|
– za pospeševanje
gospodarstva večjih gospodarskih družb in malega gospodarstva deluje
Področni center za razvoj gospodarstva. |
|
|
|
3.3 Socialni razvoj
in razvoj družbenih dejavnosti |
|
|
|
Socialnemu razvoju je
potrebno v dolgoročnem obdobju posvetiti vso pozornost predvsem zaradi
kompleksnosti in dolgoročnega značaja socialnih sprememb, saj so v
občinskem pogledu cilji gospodarskega razvoja poleg profitnih tudi
socialni, zato se zavzemamo za pozitivno delovanje v smislu pozitivnega
finančnega poslovanja. Ob takšnem trendu rasti gospodarstva in s tem
socialnega statusa prebivalcev in občine bo del dohodkov ostal tudi za
zadovoljevanje materialnih in nematerialnih potreb prebivalstva. |
|
|
|
Zadovoljevanje potreb
občanov bomo dosegli z dvigom življenjske in kulturne ravni in znanja
ter humanizacijo odnosov v bivalnem okolju in v okolju terciarnih
dejavnosti. |
|
|
|
Z uveljavitvijo
sodobnih programov, dvigom kakovosti, obsega, vsebine in normativov ter
ustrezno ceno bomo vplivali na prestrukturiranje dejavnosti.
Uveljavljali bomo tiste dejavnosti, ki so namenjene kakovostnejši
vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti ter izboljšanju
zdravstvenega in socialnega stanja prebivalstva. Ob načrtovanju in
izgradnji objektov družbenega standarda se bodo upoštevali tudi
iniciative in predlogi krajevnih skupnosti. |
|
|
|
Razvoj družbenega
standarda je najlaže dosegljiv ključni element preprečevanja velikih
socialnih razlik. V prihodnje bomo razvoj družbenega standarda usmerjali
v skladu z razvojem potreb, predvsem pa glede na materialne možnosti
občine, pridobljena sredstva z republike in dobrodošlih novih virov, ki
se skrivajo v morebitnem pozitivnem delovanju gospodarskih subjektov. |
|
|
|
3.4 Strategija
razvoja gospodarskih dejavnosti |
|
|
|
3.4.1 Kmetijstvo |
|
|
|
V skladu z zakonom o
kmetijskih zemljiščih in navodili o razvrstitvi kmetijskih zemljišč, ki
so temelj proizvodne hrane v Republiki Sloveniji, so v prostorskem planu
v kartografskem delu dolgoročnega plana Občine Ribnica razvrščena
kmetijska zemljišča v dve območji. |
|
|
|
Kmetijska zemljišča
se na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti
parcel delijo na: |
|
|
|
– najboljša kmetijska
zemljišča – to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko pridelavo
(2207 ha), in |
|
|
|
– druga kmetijska
zemljišča – to so zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo
(2328 ha). |
|
|
|
Med najboljša
kmetijska zemljišča so na območju Občine Ribnica razvrščena tudi
kmetijska zemljišča, ki jih je z izvedbo kmetijskih zemljiških operacij
ali hidromelioracij mogoče usposobiti do ustrezne proizvodne sposobnosti
ali imajo druge lastnosti, ki so značilne za najboljša kmetijska
zemljišča. |
|
|
|
Pomemben delež
kmetijskih površin zavzemajo površine v zaraščanju, ki jih bomo
razvrščali le v skladu z nujnostjo zavarovanja posameznih območij. |
|
|
|
Tla bomo varovali
pred pretirano kemizacijo in drugimi oblikami onesnaževanja, pri čemer
bomo skrbeli za strokovno uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev,
v prakso pa bomo pri zaščiti rastlin uvajali dosežke biogenetike v
skladu z usmeritvami pristojnih strokovnih služb RS. |
|
|
|
Na kmetijska
zemljišča, ki so temelj proizvodne hrane, bomo onemogočili vse
nepotrebne posege urbanizma in vodnega gospodarstva. Hidromelioracij se
bomo lotevali le tedaj, ko bodo le-te utemeljene z ekonomskega in
ekološkega vidika ter usklajene z ostalimi porabniki prostora in v
skladu s stališči ohranjanja naravnih vrednot in kulturne krajine. |
|
|
|
V dolgoročnem obdobju
so prikazana območja, znotraj katerih se predvideva izvedba posameznih
kmetijskih zemljiških operacij, in sicer: |
|
|
|
–
agromelioracije – 140 ha
– hidromelioracij – osuševanja – 580 ha
– komasacije in agromelioracije – 2051 ha |
|
|
|
Dolgoročno bomo
najboljše kmetijske površine prvenstveno namenili pridelavi poljščin,
predvsem koruze, žita, krompirja in krmnih rastlin. Kvaliteta in
struktura kmetijskih zemljišč v zasebnem sektorju narekujeta prioriteten
razvoj živinoreje, zlasti govedoreje, ki bo slonela na doma pridelani
krmi. Stalež živine je v letu 2000 2353 glav goveje živine in 301
prašičev. Predvidevamo, da se bo povečala tržna proizvodnja mleka in
mesa in občina ima zaradi majhne onesnaženosti s pesticidi in
odmaknjenosti od drugih večjih industrijskih proizvodnih območij
možnosti za ekološko pridelavo kmetijskih in vrtnarskih pridelkov. |
|
|
|
V ta namen je
potrebno: |
|
|
|
– ohranjanje
kvalitetnih kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, |
|
|
|
– pridobivanje novih
obdelovalnih površin in izboljšava obstoječih z agrotehničnimi ukrepi, |
|
|
|
– vključitev v
proizvodnjo vseh neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljišč, |
|
|
|
– zložba kmetijskih
zemljišč s komasacijami in medsebojno menjavo, |
|
|
|
– oblikovanje kmetij
optimalne velikosti in zaustavitev spreminjanja čistih kmetijskih
gospodarstev v nekmečka, |
|
|
|
– preprečitev
nadaljnjega drobljenja parcel in kmetij, |
|
|
|
– povečati hektarske
donose z večjo intenzivnostjo obdelave kmetijskih zemljišč, |
|
|
|
– strokovno
spremljati in večati število usmerjenih in zaščitenih kmetij, |
|
|
|
– v hribovitem
predelu razvijati kmetijske panoge, za katere obstajajo naravni pogoji
(pašniki za ovčerejo, govedorejo in konjerejo), |
|
|
|
– omogočiti razvoj
dopolnilnih dejavnosti kot so kmečki turizem, domača obrt, čebelarstvo,
ekološko čista druga ustrezna obrtna dejavnost itd., |
|
|
|
– preprečevati
nadaljnje zaraščanje kmetijskih površin in določiti trajni namen rabe
površin v zaraščanju, |
|
|
|
– omogočanje ureditev
obor – pašnikov za drobnico – z manjšimi pomožnimi hlevskimi objekti, |
|
|
|
– dopustitev
izgradnje kmetijskih gospodarskih objektov – steklenjakov ali
plestenjakov ter toplih gred na mejah kmetijskih naselij (med stavbnimi
in kmetijskimi zemljišči) s soglasjem kmetijske stroke. |
|
|
|
Spoznanje, da je
pridobivanje hrane strateškega pomena, Občina upošteva z namenjanjem
sredstev iz občinskega proračuna za različne namene, zlasti pri
izboljšanju kmetijskih zemljišč – agromelioracije in pri pripravljalnih
delih za komasacije – pridobivanje soglasij. |
|
|
|
Veterinarska postaja
Ribnica d.o.o. bo kot nosilec dejavnosti posebnega družbenega pomena
skrbela za zdravstveno varstvo živine pred živalskimi kužnimi in drugimi
boleznimi, za zdravstveni nadzor nad živili živalskega izvora, za
varstvo ljudi pred zoonozami in za organizirano veterinarsko
izobraževanje in vzgojo kmetov ter kmečke mladine. |
|
|
|
Zavarovalne skupnosti
pa bodo tudi nadalje razvijale sistem zavarovanja živine tako, da bo na
območju občine zavarovano čim večje število goveje živine in konj. |
|
|
|
3.4.2 Gozdarstvo |
|
|
|
Gozdovi pokrivajo
10267 ha, kar je 66% od skupne površine občine, ki obsega 15 433 ha.
Večinoma pokrivajo hribovit svet, kjer varujejo tla pred erozijo,
vplivajo na ugodne razmere, zmanjšujejo nevarnost poplav in ohranjajo
ekološko ravnovesje. Glavnina tega gozda predstavlja dinarski mešani
gozd bukve, jelke in smreke. Razen manjše površine v izmeri 9,6 ha, ki
je klasificirana kot gozd posebnega pomena, je celotno področje gozdnih
zemljišč opredeljeno kot gospodarski gozd. |
|
|
|
Poudarjene varovalne
funkcije gozda se opredelijo po ugotovljeni varovalni funkciji in se ta
zemljišča varujejo v skladu z varstvenimi funkcijami zemljišča. V
kategorijo gozdov s posebnim namenom pa so uvrščena območja gozdov, pri
katerih se mora lesno proizvodna funkcija trajno podrejati izjemno
poudarjenim funkcijam teh gozdov. |
|
|
|
Trajno varovalne
gozdove in gozdove posebnega pomena razglasi Občina Ribnica z odloki, ki
vsebujejo poleg natančno razmejenih površin tudi določen režim
gospodarjenja in odškodnino lastnikom. |
|
|
|
Občina Ribnica spada
v VI. gozdno območje, v katerem gospodari Zavod za gozdove Slovenije –
Območna enota Kočevje. Opazna je pomanjkljiva skrb dela privatnega
sektorja, ki se ne ukvarjalo več s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo.
Posledica tega so zaostanki v sečnji in sanacijski sečnji zasebnih
gozdov, in s tem možnost razmnoževanja škodljivcev. Gozdarstvo in lesna
predelovalna industrija sta tradicionalno in razvojno močni panogi
občinskega gospodarstva. Za privatni kmetijski sektor je pomembna tudi
socialna funkcija gozdarske dejavnosti. |
|
|
|
Za boljše odpiranje
gozdov so v interesu upravljalcev gozdnega prostora načrtovana tudi
vlaganja v nove gradnje gozdnih cest, in sicer v dolžini 38 km, in
rekonstrukcijo gozdnih cest v dolžini 7,5 km. Te prometne komunikacije
bodo sočasno odpirale gozdove v državni lasti in privatne parcele v
oddelkih. |
|
|
|
3.4.3 Lovstvo,
ribištvo in čebelarstvo |
|
|
|
Lovstvo, ribištvo in
čebelarstvo so dejavnosti splošnega pomena, katerih dolgoročni razvoj je
v tesni soodvisnosti z načrtom poselitve, varovanjem okolja in skrbi za
naravno ravnotežje. Lovske, ribiške in čebelarske družine morajo pogoje
in možnosti svojega razvoja usklajevati z razvojem kmetijstva,
gozdarstva in turizma, pri čemer bodo pravočasno opozarjale na vse
negativne učinke, ki jih v ekosistemu povzročajo razvoj proizvodnih
dejavnosti, vodno gospodarski posegi, prometne ureditve in morebitna
monokulturna usmeritev itd. |
|
|
|
Divjad je integralni
del ekosistemov in je njen obstoj odvisen izključno od ustrezno
ohranjenega okolja. Dolgoročna naloga lovskih organizacij je ustrezna
rajonizacija prostora za posamezne živalske vrste in uskladitev gojitve
živali z razvojem kmetijstva in gozdarstva. Za preprečitev neustreznega
povečanja števila živali posamezne vrste in posledično za povečanje
škode na kmetijskih pridelkih bo stalež divjadi potrebno urejati s
smotrnim odstrelom. |
|
|
|
Primarna naloga
ribištva je ohranjanje življenjskega okolja za živali v vodotokih ter
posredno skrb za opozarjanje na morebitne negativne pričakovane ali že
povzročene vplive. Najpogostejši negativni vplivi nastajajo zaradi
prekomernega obremenjevanja okolja s pesticidi, fekalnimi odpadki,
naftnimi derivati in različnimi kemičnimi odpadki iz industrije in
gospodinjstev. Ribiško društvo bo skupno z vodnim gospodarstvom z
ustrezno tehnično izvedbo na jezu v Prigorici poskrbelo, da se ribji
živelj ne bo pomikal v predele vodotoka, kjer je po osušitvi struge
prepuščen poginu (ne more se vrniti v stalno vodnati del vodotoka). |
|
|
|
Čebelarstvo ima poleg
gospodarskega pomena tudi posredni vpliv na večje hektarske donose in
večje pridelke sadnega drevja. Osnovna naloga stimulativnega čebelarstva
je organizirano strokovno izobraževanje, organizacija zdravstvenega
varstva čebel, zagotovitev potrebnih materialov za opravljanje
dejavnosti in odkup čebeljih proizvodov. |
|
|
|
3.4.4 Industrija |
|
|
|
V občini je 41,91 ha
obstoječih površin v rabi industrijske dejavnosti ter 39 ha predvidenih
razvojnih površin, in sicer na lokaciji za industrijsko cono v Ribnici –
z ustrezno prometno ureditvijo in z v neposredni bližini zgrajeno
celovito komunalno infrastrukturno mrežo. |
|
|
|
Občina omogoča in
podpira razvoj gospodarstva z ohranjanjem in urejanjem štirih lokacij
industrijskih con in posredno z ugodnimi dolgoročnimi investicijskimi in
kratkoročnimi premostitvenimi posojili po subvencionirani obrestni meri.
Občina nadaljuje s komunalnim opremljanjem industrijskih con in manjših
industrijskih območij v Jurjevici in Prigorici (v okviru komunalnega
opremljanja naselja). |
|
|
|
Za občino so
sprejemljive industrijske panoge, ki ne bodo obremenjevale z
onesnaženjem obstoječega pretežno čistega kmetijskega okolja in nimajo
večjih emisij voda ali večjih količin odpadnih voda kot stranskega
produkta opravljanja dejavnosti. |
|
|
|
Glavne industrijske
dejavnosti občine so vezane na lesnopredelovalno industrijo, industrijo
stavbnega pohištva, gradbeno in kovinskopredelovalno industrijo. |
|
|
|
Občina ima poleg že
uveljavljenih panog še dodatne razvojne rezerve v ustrezni živilsko
predelovalni industriji, ki bi omogočila predelavo v občini pridelanega
kvalitetnega kmetijskega pridelka, vendar je ta industrijska panoga
večinoma vezana na večje onesnaževanje voda, kar bi obremenilo že tako
občutljivo ravnovesje kraških vodotokov. |
|
|
|
3.4.5 Drobno
gospodarstvo in obrt |
|
|
|
Razvojne možnosti
drobnega gospodarstva bodo tudi v bodoče odvisne od splošne gospodarske
politike. Zavedajoč se tega, da je politika razvoja zasebnega sektorja
in obrti dokaj avtonomna (vezana na občino in regijo), je toliko bolj
pomembno, da zastavimo ustrezno strategijo. |
|
|
|
Pomen proizvodne
obrti bo zlasti v dopolnjevanju serijske in masovne proizvodnje,
uvajanje novih proizvodov na osnovi fleksibilne proizvodnje ter ustrezne
lokacije sredstev za proizvodnjo in zaposlovanje. Proizvodna obrt in
drobno gospodarstvo se bosta razvijala v Ribnici in tudi v drugih večjih
naseljih v občini. |
|
|
|
Storitvena obrt danes
ne zadovoljuje potreb občanov. Posledica tega je podpora razvoju te
dejavnosti, da se odpravi sedanjo neusklajenost. |
|
|
|
Za dosego navedenih
ciljev bo zato potrebno: |
|
|
|
– nadaljevati z
usmerjanjem drobnih storitvenih obrtnih dejavnosti v starejša centralna
območja naselij, |
|
|
|
– usposobiti opuščene
objekte ter za storitveno dejavnost rezervirati poslovne prostore v
novih objektih ali proučiti možnosti za spremembo namembnosti uporabe
prostorov v centru naselij, |
|
|
|
– podpiranje drobnega
gospodarstva z aktivnostmi področnega centra za razvoj gospodarstva, |
|
|
|
– v skladu s
pristojnostmi občine podpreti posamezne podjetnike, ki se ukvarjajo z
domačo obrtjo ali sodelujejo z večjimi industrijskimi podjetji kot
prevzemniki manjših lokacijsko neproblematičnih faz dela, |
|
|
|
– zagotavljanje
sredstev za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva z ustanovitvijo
posebnega sklada pri Obrtnem združenju Ribnica, |
|
|
|
– zagotovitev
možnosti ugodnega kreditiranja z upoštevanjem deficitarnih prioritetnih
dejavnosti, |
|
|
|
– pritegnitev tujega
kapitala oziroma kapitala vračajočih se zdomcev, |
|
|
|
– organiziranje
vsestranskega pretoka informacij glede potreb industrije in drugih
gospodarskih subjektov po proizvodih in storitvah drobnega gospodarstva
ali celo pogodbenega dela na domu in |
|
|
|
– pospeševati razvoj
domače obrti v okviru centra domače obrti – suhe robe in lončarstva ter
vključevati krožke za pridobitev tovrstnega znanja v
vzgojno-izobraževalni proces. |
|
|
|
V prostorskem planu
Občine Ribnica so predvsem v naselju Ribnica predvidene večje površine
za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva. V drugih manjših
naseljih, se poleg nemoteče domače obrti že uveljavljajo dejavnosti, ki
so s kmetijsko popolnoma združljive in omogočajo dopolnilno zaposlenost
nosilca dejavnosti in sokrajanov. Detajlna opredelitev možnosti
opravljanja nekmetijske dejavnosti za manjša naselja se bo določala v
prostorskih izvedbenih aktih v skladu z veljavnimi zakonskimi
omejitvami, mnenjem krajanov in KS. |
|
|
|
3.4.6 Trgovina |
|
|
|
Kljub hitremu razvoju
ostalih dejavnosti v občini je ravno trgovina zadnja začela s
pokrivanjem tržnih niš, ki so nastale s pretežnim zmanjšanjem
opravljanja kmetijske dejavnosti in preusmeritvijo na delo v podjetjih.
Osnovna oskrba prebivalstva je urejena le v večjih naseljih – Ribnica,
Dolenja vas s Prigorico in Breg pri Ribnici, kjer je kupna moč povezana
s prisotnostjo delovnih mest in večjim številom prebivalcev. Manjše
privatne trgovine se v manjših naseljih niso razvile ravno zaradi
mobilnosti prebivalcev. Sosedska pomoč in socialni čut sokrajanov
omogočajo preskrbo tudi za starejše in občane brez lastnega motornega
vozila. |
|
|
|
Občina je z
nekaterimi gospodarskimi subjekti prisotna v državnem trgovskem miljeju
ter se z integralnim prometom blaga vključuje v mednarodno trgovino
blaga in storitev. Kar 10 gospodarskih družb se je v letu 2000 ukvarjalo
poleg primarne tudi s trgovsko dejavnostjo. |
|
|
|
Oskrba z blagom za
specializirane dejavnosti – kmetijska dejavnost, gradbeni material,
sanitarna keramika, rezervni deli za kmetijske delovne stroje in vsa
ostala specializirana oskrba, ki ne sodi v trgovino na drobno, ni
pokrita in so možnosti za pokritje prostorskih kapacitet trgovine na
debelo in trgovin za zadovoljitev tovrstnega povpraševanja v obrtnih
conah. Lokacija v obrtni coni omogoča vzporedno odprtje drobnega
gospodarstva za izvajanje del s prodajnim blagom – zidarstvo,
opravljanjem zaključnih zidarskih del, avtomehanične delavnice itd. |
|
|
|
3.4.7 Turizem in
gostinstvo |
|
|
|
Razvoj gostinstva in
turizma sta med seboj tesno povezana. Občina je s svojo sedanjo ponudbo
preskromna za pritegnitev večjega števila turistov. Aktivno vključevanje
in načrtovanje možnih aktivnosti za oživitev projekta Po poteh naravne
in kulturne dediščine bo, ob sočasnem povečanju prenočitvenih kapacitet
in ustrezne gostinske ponudbe, sčasoma prineslo rezultate. Občina ima
kar nekaj zelo atraktivnih naravnih in ustvarjenih značilnosti in
posebnosti, ki v majhnem območju, ki je obvladljivo tudi z nemotornimi
prevoznimi sredstvi (kočijami, sanmi, kolesi itd.), omogoča dobro
usklajeno ponudbo na dokaj visoki ravni. Ob sodelovanju in ustrezni
vključitvi delavnic domače obrti je možno napovedati, da bo ob tržnem
prodoru celotne Dolenjske regije tudi Ribnica lahko prispevala velik del
turistične ponudbe. |
|
|
|
Za samo občino je
ravno tako pomembno vzdrževanje obstoječih turističnih in
športnorekreacijskih objektov in območij. Ta so: |
|
|
|
– Dane (smučišče –
rekreativni zimski turizem), |
|
|
|
– Sv. Frančišek –
(skakalnica – rekreativni zimski turizem in športna dejavnost), |
|
|
|
– Grmada – planinski
dom – rekreativni turizem, |
|
|
|
– Francetova jama –
rekreativni turizem, |
|
|
|
– Sv. Ana –
rekreativni turizem in učna gozdna pot (izobraževanje), |
|
|
|
– naravne
znamenitosti in kulturna dediščina, |
|
|
|
– ribiška dejavnostjo
s ponudbo ob Ribiškem domu, |
|
|
|
– lovska dejavnost s
ponudbo v lovskih domovih, |
|
|
|
– mestno jedro
Ribnice z muzejem domačih obrti ter grajskim kompleksom in |
|
|
|
– drugo. |
|
|
|
Šele z ustvarjanjem
splošnih pogojev dobre in prepoznavne turistične ponudbe se bo postopoma
izletniški in tranzitni turizem začel spreminjati v stacionarni turizem,
ki pa je dohodkovno bolj privlačen. |
|
|
|
Turizem in gostinstvo
bomo usmerjali in podpirali predvsem v smereh: |
|
|
|
– izgradnja
nočitvenih kapacitet hotelskega tipa za tranzitne goste in poslovne
partnerje, |
|
|
|
– izgradnja ali
preureditev objektov v apartmaje v privlačnih naravnih in kulturnih
območjih, |
|
|
|
– uvajanje kmečkega
turizma na turistično privlačnih kmetijah v hribovitih območjih, |
|
|
|
– postopoma dograditi
in izboljšati kapacitete športnorekreacijskih objektov (pr. plavalni
bazen v Ribnici), |
|
|
|
– negovati in še
popestriti tradicijo Ribniškega sejma, |
|
|
|
– izboljšati ponudbo
v obstoječih lokalih ter z olajšavami vzpodbuditi gostilne, ki nudijo
toplo hrano, tudi na važnejših prometnih križiščih izven naselij, |
|
|
|
– povečati
privlačnost mesta Ribnica z ureditvijo mestnega parka idr. |
|
|
|
3.5 Strategija
razvoja gospodarske infrastukture |
|
|
|
3.5.1 Energetika |
|
|
|
Za dolgoročni
gospodarski razvoj občine Ribnica bo nemotena preskrba z energetskimi
surovinami in energijo eden temeljnih razvojnih dejavnikov. Zato bo
zagotavljanje zadostnih količin energetskih surovin in energije
prednostna razvojna naloga. Glede na to, da je potrebno v občino Ribnica
skoraj vso energijo pripeljati in da leži na ekološko občutljivem
območju, bo potrebno graditi takšne sisteme oskrbe, ki bodo dolgoročno
zagotavljali smotrno izrabo energije in hkrati prispevali k zmanjševanju
onesnaževanja okolja. |
|
|
|
3.5.1.1 Oskrba z
električno energijo |
|
|
|
Razvoj oskrbe z
električno energijo bo potekal v okviru elektrodistribucijskega omrežja
republike, s tem da je v občini po oceni predvidena 4,2% letna rast
porabe električne energije. Osnovne naloge bodo usmerjene predvsem v
zagotovitev kvalitetne oskrbe in rezervnega napajanja na
visokonapetostnem nivoju, sanacijo oskrbnih razmer (rekonstrukcija in
razširitev omrežja) in energetske varnosti. Za zagotavljanje ustreznih
pogojev bivanja za manjša naselja se predvideva oskrba z električno
energijo celotnega področja občine. Občina v skladu z republiškimi
obveznimi izhodišči na Ugarju predvideva zadostno prostorsko enoto za
postavitev RTP 110 /20 kV z močjo 20 MVA. Vzporedno z izgradnjo
transformatorske postaje je predvideno 20 kV zaprto stikališče. |
|
|
|
Predvidena
novogradnja ali obnova visokonapetostnega omrežja bo obsegala dela na
pr. 15 km daljnovodov in kablovodov ter izgradnjo pr. 14 novih TP –
transformatorskih postaj 20/04 kV. |
|
|
|
Na medobčinskem
nivoju se predvideva izgradnja 20 kV daljnovoda proti občini Dobrepolje.
Poleg že navedenih investicij bo elektrogospodarstvo gradilo ustrezno
elektroprenosno omrežje v skladu s potrebami individualne ali družbene
gradnje in gradnje za opremo območij, ki se urejajo z ZN. |
|
|
|
3.5.1.2 Oskrba s
toplotno energijo in plinom |
|
|
|
V dolgoročnem
planskem obdobju so že začrtane smeri organizirane toplotne oskrbe.
Sorazmerno velika rast naselja Ribnica v letih 1985 do 1990 in hitri
razvoj industrijskih obratov v mestnem naselju sta pogojevala
načrtovanje in izgradnjo centralne kotlovnice. Obstoječa kotlovnica v
območju Inlesa Ribnica ne pokriva vseh možnosti racionalnega razvoda
toplovoda. V zvezi z izgradnjo nove centralne kotlovnice in z njo
povezano toplifikacijo pretežnega dela naselja Ribnica bo v
srednjeročnem planu potrebno opredeliti dejansko lokacijo predvidenega
objekta, možnost povezave z obstoječimi toplovodi ter opredeliti vrsto
energetskega vira. Z ozirom na predvideno izgradnjo tranzitnega
plinovoda Koper – Novo mesto – meja s Hrvaško morajo porabniki energije
proučiti tudi možnosti oskrbe s plinom. Idejna trasa magistralnega
plinovoda poteka v smeri V-Z severno od Sodražice in Ribnice ter po
drugi varianti južno od naselja Ribnica, mimo Nemške vasi (končna trasa
bo obvezno izhodišče RS). |
|
|
|
3.5.2 Promet in zveze |
|
|
|
3.5.2.1 Prometno
omrežje |
|
|
|
Osnovna naloga
prometnega omrežja je zagotoviti varen in hiter pretok blaga in ljudi.
Občina poleg večjih investicij v izgradnjo cestnega omrežja predvideva
tudi ureditev prometa v naseljih predvsem za varno odvijanje motornega
in mirnega prometa (pešcev in kolesarjev). V Občini Ribnica se
predvideva dokončanje povezave vseh naselij z ustrezno urejeno prometno
komunikacijo – lokalno ali javno cesto. |
|
|
|
3.5.2.2 Železniško
omrežje |
|
|
|
Občina in z njo
gospodarski subjekti uporabljajo obstoječo železniško progo za tovorni
promet. Možnosti tranzita so bile v preteklosti in tudi sedaj
uporabljane za transport predvsem gozdarskega sektorja in tranzitne
trgovine. Številne tehnične, tehnološke, gospodarske, ekološke in druge
prednosti pričajo o umestnosti ponovne uvedbe potniškega prometa na
relaciji Ljubljana – Ribnica in Ribnica – Kočevje. S predvideno
usposobitvijo in rekonstrukcijo proge za potniški promet bi se del
prevoza usmeril na železnico, kar bi zahtevalo izredno usklajeno
funkcioniranje lokalnega avtobusnega prometa in železnice. |
|
|
|
Občine, preko katerih
je speljana proga do Ljubljane, so se skupno lotile razmišljanja o
smiselnosti, da bi ponovno uvedli potniški promet na tej relaciji. |
|
|
|
3.5.2.3 Cestno
omrežje |
|
|
|
Na glavnih,
regionalnih in lokalnih cestah bomo v prvi vrsti zagotavljali normalne
pogoje za kakovostno, učinkovito in gospodarno vzdrževanje, obnavljanje
in varstvo cest kot pogoj za uspešno funkcioniranje gospodarstva in
zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu. |
|
|
|
Pri razvoju cestnega
omrežja bomo sodelovali ali samostojno izvajali naslednje prednostne
naloge: |
|
|
|
– rekonstrukcija
regionalne ceste Žlebič – Sodražica, |
|
|
|
– izgradnja glavne
ceste G2-106 kot obvoznice mestnega naselja Ribnica, |
|
|
|
– rekonstrukcija
lokalnih cest na posameznih odsekih v Slemenih, |
|
|
|
– novogradnja obvozne
ceste za naselje Jurjevica, |
|
|
|
– novogradnja obvozne
ceste za naselje Kot, |
|
|
|
– varovanje koridorja
za obvozno cesto od Opekarske in Podgorske do Ceste na Ugar in Ulice
talcev, |
|
|
|
– rekonstrukcija
regionalne ceste – odcep za Sušje, |
|
|
|
– izgradnja krajevne
– javne ceste Sušje – Dolge njive, |
|
|
|
– ekspropriacije na
nekaterih javnih cestah – potreba po dograditvi za izgradnjo cestišča in
zadostitev tehničnim pogojem varnega prometa in |
|
|
|
– izgradnja
dvonamenskih tranzitnih in gozdnih cest za izkoriščanje pridobivalnih
območij mineralnih surovin. |
|
|
|
Za osrednje prometno
vozlišče javnega potniškega prometa občine, ki je v občinskem središču,
se je določila lokacija v centru naselja. Določil se je obseg objektov
za potrebe delavcev v potniškem prometu in potnikov. |
|
|
|
Pomembna naloga
dolgoročnega plana v prometnem sektorju je tudi gradnja lokalne
obvoznice, ki bi predvidoma potekala ob vznožju Male gore od Žlebiča do
naselja Hrovača. Obvoznica bi mestno naselje Ribnico in ostala naselja
ob glavni cesti razbremenila intenzivnega tranzitnega prometa. |
|
|
|
3.5.2.4 Javni promet |
|
|
|
Celoten prevoz
potnikov, delovnih migrantov in šolarjev se opravlja z avtobusi. V
dolgoročnem obdobju so predvidene naslednje usmeritve razvoja javnega
prometa: |
|
|
|
– preusmeritev
precejšnjega dela dnevne migracije na železnico, |
|
|
|
– uskladitev voznih
redov cestnih prevoznikov z železniškimi, |
|
|
|
– uskladitev voznega
reda z zahtevami in potrebami delovnih ljudi in občanov območij, kjer je
promet še zelo redek ter uveljavljanje javnega prometa, kjer tega še ni, |
|
|
|
– upoštevanje
kombinacije osebnega in javnega prometa in zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest v bližini avtobusne ali železniške postaje in
križišč regionalne in glavne ceste, |
|
|
|
– ureditev
železniških postaj, avtobusnih postajališč v naseljih ter pokritih
avtobusnih postajališč ob prometnicah z ustreznimi izogibališči. |
|
|
|
3.5.2.5 Integralni
promet |
|
|
|
Sistem integralnega
transporta bo deloval racionalno ob usklajeni prostorski razmestitvi
prometno-blagovno-transportnih središč za agregiranje in distribucijo
pošiljk ter za pravilno spravilo voznega parka – ustrezna parkirišča s
spremljajočimi dejavnostmi za zagotovitev pogojev, da se pridobi licenca
za prevoz v mednarodnem prometu. |
|
|
|
Dolgoročno se v
občini predvideva razvoj integralnega transporta blaga z različnimi
prevoznimi sredstvi. Ta zahteva poleg kontejnerskega skladiščnega
prostora tudi izgradnjo ustreznega terminala, ki bo prostorsko ustrezal
skupnim količinam predvidenega skladiščenja blaga (blaga, ki ga občina
uvozi za lastne potrebe ali ustvari ribniško gospodarstvo). Njegova
lokacija bo določena s prometno ureditvenimi dokumenti. |
|
|
|
Občina za parkirišča
integralnega prometa predvideva poleg obstoječih tovarniških prostorov –
obstoječih ograjenih parkirišč – še ureditev več manjših privatnih
lokacij, kjer bodo lastniki lahko opravljali servisna dela na svojem
voznem parku oziroma oddali del parkirnih mest v najem. |
|
|
|
3.5.2.6 PTT omrežje |
|
|
|
Sodobna družba
potrebuje za nemoten razvoj in delovanje sodobno grajen sistem za
telekomunikacije in zveze. Naraščanje potreb po PTT storitvah, dvig
kakovosti in vse zahtevnejše oblike medsebojnega komuniciranja zahtevajo
avtomatizacijo procesa dela in uvajanje novih zahtevnejših storitev. |
|
|
|
Za zagotovitev
nujnega razvoja možnosti, ki jih ponuja izgradnja sodobnega celovitega
PTT – sistema, bomo upoštevali naslednje usmeritve: |
|
|
|
– zagotovitev PTT –
prometu (dejavnosti posebnega družbenega pomena) podporo pri razvoju, |
|
|
|
– postopno zagotoviti
ekonomsko raven cen storitev, ki morajo pokrivati enostavno in
razširjeno produkcijo, |
|
|
|
– izenačiti kreditne
pogoje in ugodnosti, ki veljajo za druge infrastrukturne dejavnosti, |
|
|
|
– pri razvoju PTT –
storitev mora biti dan enak poudarek povečanju zmogljivosti v območjih
najbolj intenzivnega razvoja in na zagotovitvi predvsem telefona vsem
naseljem, zaselkom in osamljenim kmetijam. |
|
|
|
V obdobju do leta
2000 so v občini planirani naslednji programi za izboljšanje PTT –
omrežja in storitev: |
|
|
|
– izgradnja novega
PTT – objekta v Ribnici, |
|
|
|
– izgradnja nove ATC
v Sušju, |
|
|
|
– povečanje kapacitet
ATC v Ribnici in Dolenji vasi, |
|
|
|
– povečanje
naročniško kabelskega TT – omrežja, |
|
|
|
– gradnja
medkrajevnih telefonskih govorilnic v skladu s potrebami in cilji. |
|
|
|
Povečanje kapacitet
ATC v Ribnici, Dolenji vasi in Sušju je prikazano v tabeli: |
|
|
|
--------------------------------------------------------------------
Telefonska centrala Kapacitete priključkov ATC
1985 000
--------------------------------------------------------------------
KATC Ribnica 900 4000
KATC Dolenja vas 200 600
KATC Sušje – 600
--------------------------------------------------------------------
1100 5200
-------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Iz tabele je
razvidno, da se do leta 2000 predvideva na območju občine Ribnica 5
končnih avtomatskih postaj telefonskih central s kapaciteto 5200
priključkov. |
|
|
|
Program razvoja PTT
predvideva skladno z večanjem kapacitete priključkov v ATC tudi
povečanje obstoječega naročniškega kabelskega TT – omrežja oziroma
izgradnjo novega. |
|
|
|
Naročniško kabelsko
TT omrežje v kmp (km pari): |
|
|
|
--------------------------------------------------------------------
Telefonska centrala Kapacitete priključkov ATC
1985 000
--------------------------------------------------------------------
Ribnica 2980 3911,6
Dolenja vas 111,2 836
Sušje 98,6 660,2
--------------------------------------------------------------------
3189,8 5407,8
-------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Tabela prikazuje
stanje kabelskega TT – omrežja leta 1985 ter njegovo predvideno
povečanje do leta 2000. Izdelana je na osnovi predvidenega razvoja
porasta prebivalstva od 1985 do 2000, razvoja industrije in drugih
dejavnosti. |
|
|
|
Program razvoja AOMS
(avtomatska omrežna skupina) Ljubljana podaja smernice za modernizacijo
TT – omrežja od leta 1985 do 2015. Uvedba sodobne digitalne tehnologije
naj bi omogočila postopno gradnjo integralnega telekomunikacijskega
sistema, s katerim naj bi bila poleg telefonije dana tudi možnost
prenosa ostalih informacij. Z izgradnjo ustreznega telekomunikacijskega
omrežje se odpirajo možnosti za opravljanje določenih zvrsti dela na
domu tudi v oddaljenih krajih občine. |
|
|
|
3.5.3 Vodno
gospodarstvo |
|
|
|
Pri vseh posegih v
območja vodotokov, ki so opredeljeni kot naravna dediščina, je potrebno
pridobiti soglasje pristojne službe za varovanje narave. Soglasje se
izda, kolikor so posegi v skladu z usmeritvami, stališči in pogoji, ki
so predpisani na podlagi naravovarstvenih smernic. |
|
|
|
Po zaključeni
izgradnji suhega zadrževalnika v Prigorici so osnovne naloge na področju
varstva pred škodljivimi delovanjem voda: |
|
|
|
– ureditev vodnega
režima Rakitniščice z Obrhom (ta problem bo potrebno reševati skupno z
Občino Kočevje), |
|
|
|
– sprejemljiva
sonaravna regulacija dela potoka Bistrice med Sodražico in Ribnico na
nekaterih odsekih (200-letne vode) (do sedaj je nereguliran odsek
vodotoka v dolžini 8 km), |
|
|
|
– sprejemljiva
sonaravna regulacija odsekov potoka Bistrice pod Ribnico do požiralnikov
v Goriči vasi (skupna dolžina pr. 1 km), |
|
|
|
– sonaravna
regulacija potoka Tržiščica od Žlebiča do izliva v Tentero v dolžini 2
km, |
|
|
|
– večja vzdrževalna
dela na potoku Sajevec nad pretočnim kanalom v dolžini 2 km in |
|
|
|
– ureditev in
vzdrževanje propustnosti požiralnikov na Tržiščici, Bistrici, Ribnici in
Rakitniščici. |
|
|
|
Poleg navedenih
investicijskih del so za varstvo pred škodljivim delovanjem voda
najpomembnejša redna vzdrževalna in druga dela (zakonodaja, pravilniki
in občinski odloki o urejanju voda). |
|
|
|
Sredstva za
vodnogospodarske ureditve s pristojnega ministrstva za varstvo narave se
bodo koristila le za financiranje rednih vzdrževalnih del na vodotokih,
za intervencije na vodotokih in pomembnih vodnogospodarskih objektih (na
območju občine je to suhi zadrževalnik Prigorica) in v primeru škode
zaradi visokih voda oziroma zaradi dotrajanosti VG – objektov. Kolikor
bodo Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) dodeljena
tudi sredstva za raziskavo in zaščito novih virov pitne vode, natančneje
za pomembnejše projekte za objekte iz sfere vodooskrbe in čiščenje voda,
bo vodno gospodarstvo sodelovalo tudi pri programiranju in pripravi
tehnične dokumentacije za te objekte. |
|
|
|
Za zagotovitev
zadostne količine pitne vode se Občina ravna po Odloku o varstvu virov
pitne vode na območju občine Ribnica. Izvajali bomo obnove primarnih
vodovodov ter manjših vodovodov in zamenjavo azbestnih cevi. Nadaljevali
bomo z izdelavo študij, ki so potrebne za določitve novih oziroma
zavarovanje že obstoječih evidentiranih potencialnih območij varstva
vodnih virov tudi za manjše lokalne vodotoke. |
|
|
|
Zaradi izrazito
kraškega terena pretežnega dela občine je varstvo kvalitete vode izredno
pomembno. Predvidena so dela za načrtovanje in izgradnjo novih ČN. |
|
|
|
Hkrati z izvedbo
nujnih regulacijskih del na posameznih odsekih potoka Bistrice, Obrha,
Sajevca in Tržiščice bomo izvajali hidromelioracije v skladu z varstvom
naravnih vrednot na primernih območjih kmetijskih zemljišč. S
kmetijskega vidika je za hidromelioracijo ustreznih približno 500 ha
kmetijskih zemljišč. Večina teh in ostala kmetijska zemljišča na
poplavnih ravnicah pa so že tradicionalno hidromeliorirana – osuševana z
obstoječimi odvodnimi jarki. Vzdrževanje teh melioracijskih sistemov bo
v domeni Ministrstva za kmetijstvo. |
|
|
|
3.5.4 Komunalna
dejavnost |
|
|
|
Čeprav smo v Občini
Ribnica v preteklem obdobju vlagali znatna sredstva za razvoj komunalne
infrastrukture, so še ostala manjša območje, kjer objekti ne dosegajo
običajnega standarda predvsem prometne ureditve in komunalne oskrbe.
Komunalno opremljanje večjih poselitvenih enot, ki se urejajo s PIN, bo
tudi v bodoče večji del bremena komunalnega gospodarstva. |
|
|
|
Cene komunalnih
storitev morajo v bodoče pokrivati potrebe enostavne reprodukcije
komunalnega gospodarstva. Učinkovito zajemanje rente, predvsem pa
dolgoročno kreditiranje investicij, mora zagotoviti hitrejše vlaganje v
razširjeno reprodukcijo komunalnega gospodarstva. |
|
|
|
Dolgoročne usmeritve
in cilji komunalnega gospodarstva na območju Občine Ribnica obsegajo: |
|
|
|
– zagotovitev
zadostnih količin kvalitetne pitne vode (za prebivalstvo in živinorejo), |
|
|
|
– izgradnjo
kanalizacijskih sistemov ter čistilnih naprav, |
|
|
|
– odvoz in izgradnjo
ustrezne deponije odpadkov in |
|
|
|
– urejanje stavbnih
zemljišč. |
|
|
|
Kljub temu, da je
območje občine sorazmerno bogato z izviri čiste vode, je oskrba
nekaterih naselij tako po kvaliteti kot po količini nezadostna. Za
razrešitev problema vodooskrbe bomo: |
|
|
|
– nadaljevali z
začetimi raziskavami pri iskanju novih vodnih virov ter tudi manjša
naselja z lokalnimi vodovodi vključevali v osnovni primarni vodovodni
sistem občine, |
|
|
|
– nadaljevali z
obnovo dotrajanih vodnih sistemov zlasti tam, kjer so izgube vode
največje, dokončali uvajanje rednega vzdrževanja in izvajanja kontrole
kvalitete vode v vseh večjih lokalnih vodovodih, kar pomeni, da mora
biti upravljanje vseh objektov in naprav usklajeno z odloki o javnih
gospodarskih službah v Občini Ribnica. |
|
|
|
Za nekatera naselja v
občini je zgrajena kanalizacija za odvajanje meteorne vode. Z izjemo
dela naselja Ribnica v občini ni zgrajenega fekalnega kanalizacijskega
sistema ali ta še ni dokončan – nima končne dispozicije odpadnih voda v
ČN, zato bomo: |
|
|
|
– dogradili
kanalizacijsko mrežo in razširili ČN v Ribnici, |
|
|
|
– dogradili
kanalizacijsko mrežo za naselja Dolenja vas, Prigorica, Nemška vas,
vključno z novo ČN, |
|
|
|
– zgradili
kanalizacijsko omrežje in ČN za vasi Breže, Jurjevico, Sajevec in Kot, |
|
|
|
– zgradili
kanalizacijsko omrežje in ČN za ostala večja naselja občine Ribnica in |
|
|
|
– stroške sistemov
zbiranja in čiščenja odpadnih voda bodo prevzemali uporabniki. |
|
|
|
V občini bomo še
nadalje odvažali komunalne odpadke in bdeli nad ustreznim ravnanjem z
drugimi industrijskimi, posebnimi in nevarnimi odpadki v skladu z
veljavnimi tozadevnimi navodili in določili odloka o obveznem
odstranjevanju odpadkov na območju Občine Ribnica. Za odlaganje
komunalnih odpadkov bomo začasno preuredili in opremili obstoječe
odlagališče v Mali gori pri Francetovi jami. Po izgradnji skupnega
odlagališča komunalnih odpadkov za občine Ribnica, Sodražica, Loški
Potok in Kočevje, v kateri bo navedeno odlagališče locirano, bomo
odlagališče v Mali gori zaprli in sanirali. Postopoma bomo sanirali tudi
vsa divja odlagališča v občini. Novo predvideno odlagališče bomo
načrtovali tako, da se bo nanj lahko odlagalo mulj iz komunalnih
čistilnih naprav. |
|
|
|
Pri zbiranju in
ravnanju s posebnimi odpadki se občina vključuje v regionalni sistem. |
|
|
|
Pravočasno
pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč je pogoj za uresničevanje
urbanistične in poselitvene politike, zato bomo dokončali ali začeli z
izvajanjem: |
|
|
|
– za potrebe
individualne stanovanjske gradnje bomo komunalno opremili približno 300
lokacij v okviru ZN v Ribnici in ZN v Dolenji vasi, |
|
|
|
– za gradnjo manjšega
števila stanovanjskih enot za potrebe družbene stanovanjske gradnje bomo
pridobili in uredili zemljišča predvsem v naseljih Ribnica in Dolenja
vas, |
|
|
|
– izvedli razširitev
mesta Ribnice s povečanjem parkovnih površin za Marofom z UN, |
|
|
|
– izvedli nujne
razširitve pokopališč z izgradnjo manjkajočih objektov mrliških vežic in
ustreznih parkirnih prostorov za naselja Ribnica, Velike Poljane, Sveti
Gregor, Dolenja vas in Jurjevica. |
|
|
|
Na območju Občine
Ribnica je večje število manjših opustelih kamnolomov in peskokopov
lokalnega značaja, ki se večinoma samosanirajo z zaraščanjem. Nekatere
kamnolome bomo sanirali – urbanizirali in jih namenili za potrebe
proizvodne dejavnosti ali jih namenili za drugo ustrezno rabo. Za večja
pridobivalna območja delujočih površinskih kopov, se bo pripravila
oziroma od koncesionarja zahtevala ustrezna dokumetnacija za
eksploatacijo in končno sanacijo. |
|
|
|
Na območju občine
Ribnica je perspektivna lokacija Petračev laz, ki je ustrezna zaradi
velikosti in možnosti postavitve separacije. Z usmerjanjem komunalne
dejavnosti – načrtovanjem ustrezne prometnice in po isti trasi
potekajoče ostale infrastrukture – bomo ustvarili pogoje, da se bo ob
zaprtju ostalih delujočih kamnolomov in peskokopov lahko začelo
usklajeno izkoriščanje dolomitnih mineralnih surovin. |
|
|
|
3.5.5 Stanovanjsko
gospodarstvo |
|
|
|
Na podlagi potreb po
stanovanjih, ki jih narekuje bodoči demografski razvoj, zamenjavi
dotrajanega stanovanjskega fonda in izboljšanju stanovanjskega standarda
bo v občini v planskem obdobju po 1999 še vedno prostih zazidljivih
kapacitet za 76 stanovanjskih enot socialne ali profitne gradnje in
celotno območje ZN Hrastje ter ZN Mali Humec. Znaten del sredstev občine
je namenjen obnovi infrastrukture v območju starega mestnega jedra in
revitalizaciji objektov. |
|
|
|
Za izpolnitev
načrtovanih posegov v prostor v zazidalnih načrtih občina izvaja
investicijska dela v izgradnji in načrtovanju infrastrukture, projektni
dokumentaciji za vzporedne objekte prometne, komunalne in družbene
infrastrukture, ki je nujna za pripravo stavbnega zemljišča za izvajanja
individualnih gradenj. |
|
|
|
Občina v dokumentih,
ki urejajo in določajo oblikovalske kriterije in pogoje poseganja v
prostor, določa za posamezne lokacije uporabo značilne tipologije.
Stroga merila oblikovanja stavbnega fonda se odražajo na obnovljenem
starem jedru naselja Ribnica – Urbanistični spomenik, na ohranjenih
prečnih svetlih profilih vaških cest v vaseh in na ohranjenih vedutah
kmetijskih naselij. Občina bo tudi v bodoče skrbela za prepoznavnost
mesta z bogato sanirano urbano dediščino, za varovanje in dograjevanje
zelenih površin v korist krajanov mesta Ribnice in z ohranjanjem
kvalitetnih urbanih motivov v ostalih naseljih, z oživljanjem in
sodelovanjem pri obnovi, ki zagotavlja hkrati kvalitetno življenjsko
okolje in bivanjski standard. |
|
|
|
Ob prenavljanju
starejših predelov urbanega tkiva oziroma objektov bo občina skrbela za
to, da se kvalitetno grajeni predeli ali objekti prenove in se jih
nameni za stanovanja ali drugo ustrezno dejavnost, ki je združljiva s
primarno namembnostjo območja. |
|
|
|
3.6 Strategija
razvoja družbenih dejavnosti |
|
|
|
Razvitost družbenih
dejavnosti se bo odražala v obsegu storitev glede na potrebe uporabnikov
in materialnih zmožnosti ter v kakovosti, ki bo odvisna od načina
zadovoljevanja skupnih potreb prebivalstva. |
|
|
|
V naslednjih obdobjih
zaradi predvidenega zmanjšanja števila prebivalcev lahko pričakujemo
relativno manjša vlaganja v nove objekte družbenega standarda,
povečevala pa se bodo sredstva za vzdrževanje teh objektov in vlaganje v
opremo. Novogradnje bodo na površinah, predvidenih za družbeno usmerjeno
gradnjo, na območju Gorenjske ceste v Ribnici. |
|
|
|
Ne glede na
pričakovane manjše investicije bo potrebno v zaostrenih pogojih
gospodarjenja prestrukturirati obseg, vrste in način zadovoljevanja
skupnih družbenih in osebnih potreb. Na sam razvoj družbenih dejavnosti
bodo poleg samih materialnih možnosti v veliki meri vplivale tudi
spremembe v tehnologiji, načinu izvajanja posameznih dejavnosti, kakor
tudi večja ali manjša skrb za posamezno področje družbenega standarda. |
|
|
|
Predvideni posegi za
dograditev oziroma razvoj družbenih dejavnosti bo odvisen od sredstev
občine in pristojnih ministrstev. |
|
|
|
3.6.1 Vzgoja in
varstvo predšolskih otrok |
|
|
|
Upoštevajoč dejstvo,
da sta vzgoja in izobraževanje dejavnosti, ki imata izrazito dolgoročne
učinke, bomo reševanju teh vprašanj posvetili posebno pozornost. |
|
|
|
Za izboljšanje
pogojev in posodobitev predvidevamo: |
|
|
|
– celotno prenovo
vrtca v Ribnici – prenovitvena dela in ureditev ustreznih parkirišč, |
|
|
|
– še nadalje bomo
razvijali programe za tiste otroke nad tretjim letom starosti, ki niso
vključeni v VVZ, da bodo tudi oni deležni znanj iz učnega programa
vrtca; |
|
|
|
– nujno bo potrebno
odpreti romski oddelek in |
|
|
|
– nujno bo odpreti
oddelek za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. |
|
|
|
3.6.2 Osnovno šolstvo |
|
|
|
V Občini Ribnica se
osnovnošolska dejavnost opravlja v OŠ Ribnica, podružnični šoli Dolenja
vas 1-4 in Sušju 1-4. Učenci s Slemen obiskujejo podružnično šolo OŠ
Sodražica pri Svetem Gregorju 1-4. |
|
|
|
Za vse šolske objekte
predvidevamo opremljenost s športnimi igrišči in ustrezno urejeno
okolico šol. |
|
|
|
Pri razvoju osnovnega
šolstva v Občini Ribnica bomo še nadalje izvajali obstoječe prevoze
otrok od domačega kraja do šole in upoštevali naslednje usmeritve: |
|
|
|
– postopno bomo
zagotovili enoten standard vsem učencem v Občini Ribnica, |
|
|
|
– dogradili bomo
športne objekte za potrebe šole v Dolenji vasi, |
|
|
|
– adaptirali bomo
nekatere problematične dele šolskih objektov na šoli v Dolenji vasi
(športna dvorana in kuhinja in zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva
na fasadi) in |
|
|
|
– šole bomo opremili
z dodatnimi učnimi pripomočki, učili in kabineti; |
|
|
|
– prilagoditev
prostorskih pogojev za potrebe devetletke, |
|
|
|
– ureditev dvigala za
prevoz oseb (učencev z zdravstvenimi težavami) in |
|
|
|
– zaposlitev
mobilnega specializiranega pedagoga za pomoč otrokom z motnjami v
razvoju. |
|
|
|
3.6.3 Glasbeno
izobraževanje |
|
|
|
Glasbena šola bo
imela tudi v bodoče pomembno mesto interesnega izobraževanja mladih,
zato bo potrebno poskrbeti za ustrezne kadre in prostore in jo razširiti
tudi na področja sosednjih občin Sodražice in Loškega Potoka. |
|
|
|
3.6.4 Kultura |
|
|
|
Na področju kulture
je občina do sedaj zgledno vzdrževala objekte kulturne dediščine in
mesto prilagajala ohranjanju vsebin naravne in kulturne dediščine.
Revitalizacija kulturnega spomenika mestnega jedra Ribnice in
organizirana dejavnost sta ponesli spoznanja o njenih kulturnih
vrednotah širom po Sloveniji. |
|
|
|
Za izboljšanje
kulturne ponudbe občina v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo
predvideva naslednje posege v prostor: |
|
|
|
– gradnjo kulturnega
objekta na prostoru grajskega kompleksa Marof, |
|
|
|
– rekonstrukcijo in
vzdrževanje Miklove hiše – knjižnica in |
|
|
|
– sanacijska dela in
vzdrževanje kulturne dediščine naselja Pugled. |
|
|
|
3.6.5 Telesna kultura
in rekreacija |
|
|
|
Na področju telesne
kulture je v občini že sedaj večje število objektov namenjenih telesni
kulturni dejavnosti. Občina bo skrbela predvsem za vzdrževanje vseh
objektov ter za njihovo racionalno rabo. V skladu z realnimi možnostmi v
strokovnem in finančnem smislu bo še nadalje skrbela za nekatere
prostovoljne aktivnosti v športni dejavnosti. |
|
|
|
Od tekmovalnih
športov bomo razvijali tiste, ki že imajo tradicijo, glede na
razpoložljive športne objekte pa se bodo podprle aktivnosti za razvoj
novih športnih zvrsti. |
|
|
|
Za povečanje števila
športnih objektov in naselij, ki te objekte (manjša odprta tlakovana
igrišča) imajo, se predvidevajo naslednja investicijska vlaganja (delno
v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport): |
|
|
|
– dograditev športne
dvorane in bazena v Ribnici, |
|
|
|
– zimski šport –
skakalnica pod Sv. Frančiškom, |
|
|
|
– zimski športni
objekt – vlečnica na rek. coni smučišča – Dane, |
|
|
|
– izgradnja na
območju stadiona Ribnica, |
|
|
|
– izgradnja športnega
igrišča – Sv. Gregor, Jurjevica, Goriča vas, Namška vas, Rakitnica in |
|
|
|
– izgradnja športnih
in otroških igrišč ob OŠ v Dolenji vasi. |
|
|
|
– Za povečanje
rekreacijskih potencialov občine pa je že oblikovanih nekaj enot: |
|
|
|
– kolesarka pot za
gorska kolesa, |
|
|
|
– konjeniški šport na
Ugarju, |
|
|
|
– obora za gojitev
divjadi v Otavicah, |
|
|
|
– planinski dom na
Grmadi in |
|
|
|
– ribiški dom v
Zalužju itd. |
|
|
|
Po novih predlogih
občine in načrtovanih predlogih privatnega sektorja se ob soglasju
občine predvideva: |
|
|
|
– oživitev starega
gradu nad Ortnekom in konjeniške in turistične dejavnosti v Ortneku, |
|
|
|
– ureditev novega
bajerja ob Ribiškem domu, |
|
|
|
– ureditev novega
mestnega parka in otroških igrišč v Ribnici in |
|
|
|
– dolgoročno
priključitev stadiona v coni C6 v intenzivno rabo šole in športnih
društev občine. |
|
|
|
3.6.6 Zdravstveno
varstvo |
|
|
|
Pri razvoju
zdravstvene dejavnosti bo tudi v prihodnjem obdobju imela prednost
osnovna zdravstvena dejavnost, ki bo prevzela nekatera opravila
bolnišnične in specialistične dejavnosti do optimalnega razmerja vseh
teh dejavnosti. S preventivno dejavnostjo in s krepitvijo zdravljenja in
nege bolnikov na domu bomo postopoma zmanjšali obseg bolnišničnega
zdravljenja. |
|
|
|
Zdravstveno dejavnost
na področju Občine Ribnica pokriva javni zavod Zdravstveni dom dr.
Janeza Oražma Ribnica. Dejavnost se izvaja v zdravstvenem domu in
zdravstvenih postajah v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci,
ki na podlagi koncesij opravljajo javno službo. Predvidene investicije
občine in Ministrstva za zdravje so namenjene izboljšanju raziskovalne
in nujne medicinske opreme zdravstvenega doma. Del zdravstvenih
dejavnosti je tudi lekarniška dejavnost, ki jo na področju Občine
Ribnica izvaja javni zavod Lekarna Ribnica. |
|
|
|
3.6.7 Socialno
skrbstvo |
|
|
|
Izhajajoč iz
sedanjega socialnega stanja prebivalstva in upoštevajoč naraščanje
potreb po socialno varstvenih storitvah bo potrebno v prihajajočem
obdobju posebno skrb posvetiti naslednjim programom: |
|
|
|
– krepitvi
preventivnih oblik dela, |
|
|
|
– organizaciji
socialnih služb in pritegnitvi strokovnjakov v delo socialnih služb,
razvijanju prostovoljnih oblik dela, pritegnitvi humanitarnih
organizacij, KS in občanov, |
|
|
|
– zagotavljanju
zdravstvenega varstva ostarelih občanov, razvijanje pomoči in nege na
domu, |
|
|
|
– vključitvi vseh
otrok in mladostnikov, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju, v
zavode za usposabljanje, |
|
|
|
– drugim oblikam
socialno-skrbstvenih storitev in pomoči (preprečevanje alkoholizma,
uživanja drog in kajenja, svetovanje ob razvezah, postpenalne pomoči,
usklajevanje rejnin, urejanje skrbništva itd.), |
|
|
|
– podpora rep.
projektu izgradnje doma za ostarele in |
|
|
|
– podpora rep.
projektu izgradnje kapacitet za dnevno in domsko varstvo odraslih oseb z
motnjami v duševnem in telesnem razvoju. |
|
|
|
3.6.8 Raziskovalna
dejavnost |
|
|
|
Občina bo v bodoče s
sofinanciranjem najaktualnejših raziskovalnih nalog spodbujala
raziskovalno delo, predvsem pa raziskave s področja prednostnih
dejavnosti: vodooskrbe, varčevanja z energijo, ogrevanje, nadomeščanje
uvoženih repromaterialov z domačimi itd. Posebno pozornost bo namenila
raziskovalcem v osnovnih šolah. |
|
|
|
3.6.9 Informacijski
sistem |
|
|
|
Nadaljevali bomo z
izdajanjem občinskega glasila kot sestavnega dela informiranja občanov o
vseh ključnih in zanimivih dogajanjih v občini. Dograjevali bomo sistem
informiranja tako, da bo evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, urejanje
in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega in
finančnega sistema, sinhronizirano. Za poenoteno delovanje se bomo na
področju predvidenih povezovalnih institucij dogovarjali za izbiro
enotne kompatibilne programske opreme. |
|
|
|
Hkrati z razvojem
radijskega, televizijskega in PTT – sistema se bomo zavzemali za
posodobitev in razširitev teh sistemov z dograditvami kabelskega
omrežja, satelitske televizijske mreže, digitalne telefonije in podobno. |
|
|
|
3.6.10 Požarno
varstvo |
|
|
|
Občina je za potrebe
požarnega varstva že zgradila potrebne objekte za hrambo opreme in
vozil. Predvideva še dograjevanje funkcionalnih površin za vzgojo mladih
gasilcev ter čiščenje in vzdrževanje gasilske opreme in druge opreme
civilne zaščite. |
|
|
|
Investicijska
sredstva se bodo namenjala predvsem za zagotovitev zadostne količine
požarne vode za vsa naselja občine. Za nekatera se predvideva izgradnja
primarnega vodovoda, za oddaljenejša naselja in naselja, v katerih
zaradi zagotavljanja kvalitete vode ni ustrezne napeljave vodovoda
večjega prečnega profila, se bo predvidela izgradnja ustreznega vodnega
– požarnega bazena. |
|
|
|
4. ZASNOVA IN
STRATEGIJA UREJANJA PROSTORA POSELITVE, VARSTVA DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
IN OKOLJA |
|
|
|
4.1 Zasnova
krajinskega urejanja |
|
|
|
V prostorskih
sestavinah dolgoročnega plana Občine Ribnica opredeljujemo za območja
izven ureditvenih območij naselij, kjer je v Smernicah za varstvo
naravnih vrednot in kulturne dediščine opažena in evidentirana večja
gostota kvalitet naravnega okolja ali kulturne krajine kot posledica
ekološko osveščenega poseganja, nadaljevanje takšnega ravnanje in s tem
zagotavljamo, da se očitne kvalitete v prostoru optimalno ohranjajo ali
celo nadgrajujejo pri bodočih poseganjih v prostor. |
|
|
|
V strokovnem gradivu
– Smernicah pristojnega regijskega zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine – so navedeni tudi varstveni režimi in ukrepi, ki so nujni v
postopkih pridobivanja soglasij za posege v varovana območja. |
|
|
|
Z namenom, da se v
prostoru ohranja sedanja razmejitev na naselitveno os občine ob glavnih
vodotokih, kmetijsko zaledje do podnožja obrobnih gozdnih predelov in
majhna gostota poselitev na področju Slemen, se usmerja poselitev v
skladu z obveznimi izhodišči RS v večja naselja. S takšno usmeritvijo se
bo ohranjala specifična identiteta prostora, ki izvira iz zgodovinsko in
ekonomsko pogojenih gibanj prebivalcev občine. Prostor sam je ob
koncentraciji negativnih vplivov na prostorsko omejeno območje laže
urejati in z manjšimi vlaganji se ohranja ekološka neoporečnost in
ambientalna razpoznavnost posamezne krajinske enote. Ohranjanje kulturno
krajinskih vrednot prostora je z do sedaj uveljavljenim odgovornim
ravnanjem tako kmetijskega kot gospodarskega sektorja in politike
poselitve tudi v bodoče garant za racionalno vzdrževanje okolja. |
|
|
|
Kmetijstvo in
gozdarstvo sta dejavnosti, ki zavzemata pretežni del prostora. Zato bomo
pri načrtovanju razvoja v območjih izven ureditvenih območij naselij
posebno skrb posvečali krajinsko-ekološko pretehtanim oblikam
eventualnega intenziviranja agrarne in gozdarske proizvodnje. Pri vseh
predvidenih posegih v prostor moramo dajati prednost naravnim sistemom
rešitev pred izrazito enostranskimi in tehnološko usmerjenimi, ki povsem
degradirajo prostor. |
|
|
|
V Občini Ribnica so
prisotni trije krajinski vzorci, ki se po družbeni in ekonomski vsebini
prepletajo z vsebinami naravnih dobrin. Vse tri enote sestavljajo
enovit, homogen in jasno razpoznaven preplet gibanj in pretokov
različnih naravnih in ustvarjenih resursov, kar jasno izraža potrebo
povezanosti zaradi soodvisnosti. |
|
|
|
Pri razvoju in
širjenju obstoječih urbanih enot bomo poudarjali pomen ohranjanja
kmetijske dejavnosti kot vzdrževalca kulturne krajine in najboljša
kmetijska zemljišča kot proizvodni potencial. Z izgradnjo energetske,
komunalne in prometne infrastrukture podpiramo oživljanje odmaknjenih
obstoječih urbanih območij in ustvarjamo pogoje, da bi se zaradi
povečane mobilnosti prebivalstva in boljše prometne povezanosti
zmanjšalo število demografsko ogroženih naselij. |
|
|
|
V lokalnih središčih
izvajamo kompleksno gradnjo v območjih ZN, ki bo glede na demografska
predvidevanja zadoščala tudi za obdobje naslednjih dvajsetih let. Ker je
trend upadanja števila prebivalcev (ne pa tudi števila gospodinjstev)
opazen za skoraj vsa naselja, se v prehodnem obdobju z racionalno
širitvijo poselitve lahko izognemo neustreznim širitvam in povečanjem
stroškov komunalnega opremljanja, in raje izboljšamo bivanjske pogoje z
urejenimi javnimi površinami in politiko prenove obstoječega stavbnega
fonda ali zgostitvijo pozidave z manjšimi stanovanjskimi enotami. |
|
|
|
Pri usmerjanju
razvoja v prostoru in varstvu krajine moramo upoštevati tip krajine z
vsemi značilnostmi, kot so primarna proizvodnja in oblika obstoječih
funkcionalnih območij posameznih zaselkov, in jo obravnavati kot
rezultanto geoloških, pedoloških, klimatskih, reliefnih, ekoloških in
drugih naravnih pa tudi kulturnozgodovinskih in antropogenih faktorjev. |
|
|
|
Z opredelitvijo
osnovnih krajinskih makro enot v prostoru Ribniške doline podajamo
temeljna načela in merila urejanja prostora izven strnjenih urbanih
aglomeracij. Tako delimo prostor Občine Ribnica v naslednje krajinske
makro enote: |
|
|
|
– osrednji ravninski
del Ribniške doline, ki se proti SZ zoži proti Občini Sodražica, |
|
|
|
– Slemena v SZ delu
občine in |
|
|
|
– gozdnati robovi
kraških področij Travne, Velike in Male gore. |
|
|
|
A) Ribniška dolina |
|
|
|
Ribniška dolina
predstavlja osrednji ravninski del Občine Ribnica, kjer je večina
kmetijskih zemljišč, urbanih površin, infrastrukturnih in komunalnih
objektov ter drugih dejavnosti. Prav zaradi križanja interesov in
raznolikosti vrst rabe se v tem prostoru porajajo številni
krajinsko-ekološki konflikti. Območja kmetijskih zemljišč so večinoma
tudi najatraktivnejša za stanovanjsko gradnjo. Tako je za samo dolino
značilno zelo gosto omrežje naselij, ki jih odlikujeta značilna tlorisna
zasnova urbanizma in arhitektura objektov. Druga zelo pomembna in prav
gotovo najizrazitejša značilnost Ribniške doline je obilna pojavnost
vodnatega sveta v vseh oblikah, kar lahko označimo kot veliko vrednoto.
Prav ta pa je močno ogrožena s predvidenimi melioracijskimi ukrepi, če
bi bili ti le enostransko tehnično izvedeni in bi se odrazili v celi
vrsti negativnih posledic krajinsko ekološkega značaja, od uničenja
vrste ekotopov do zrušenja identitete in merila prostora. Ohranjanje
prostorske in ekološke pestrosti Ribniške doline zahteva v zasnovi
krajinskega urejanja posebno pozorno obravnavo. Zato moramo pri vsakem
melioracijskem posegu v čim večji meri upoštevati krajinsko ekološke
sisteme, ohranjati obstoječe naravne prvine in postavljati nove ter s
tem zmanjševati negativne posledice degradiranega prostora. |
|
|
|
Usklajevanje
kmetijske dejavnosti z urbanim razvojem, ob upoštevanju krajinske tipike
ter ohranjanju ekološko in prostorsko visoko vrednih ambientov,
predstavlja osnovno nalogo pri urejanju prostora Ribniške doline. Le z
vsestransko preverjenimi posegi bomo ohranili kvalitete obstoječe
krajinske slike, hkrati pa poskušali ustvarjati nove, izhajajoče iz
dosedanje kontinuitete v preobrazbi prostora. |
|
|
|
B) Slemena |
|
|
|
V Slemenih bomo
načrtovali gospodarsko in prostorsko rekonstrukcijo vasi, zaselkov in
samotnih kmetij v okviru obstoječega poselitvenega vzorca. Zaradi
pretežno agrarne in gozdarske rabe tega prostora, ki ne degradira
krajine in ne povzroča konfliktov v rabi prostora, moramo poskrbeti za
ohranjanje obstoječega stanja. V prvi vrsti moramo ohraniti obstoj
agrarnega prebivalstva na obstoječih lokacijah. Tako bomo ohranili
tradicionalna poselitvena jedra in arhitekturno izročilo. Spodbujali
bomo sanacijo in revitalizacijo starih kmetijskih gospodarstev in
zasnovali tipske projekte za nadomestne ali nove gospodarske oziroma
bivanjske objekte. Razen osnovnih obrtnih dejavnosti in kmečkega turizma
ni pričakovati drugih možnosti zaposlitvenih mest v večjem obsegu.
Prostor dolin, dolinska pobočja in robove planot, ki so krajinsko
vizualno izpostavljeni, bomo ob morebitnih urbanih posegih skrbno
pejsažno oblikovali ter s tem poskrbeli za ohranjanje identitete
prostora. |
|
|
|
C) Gozdnati
planotasti kras Travne, Velike in Male gore |
|
|
|
Gozdne površine
zasedajo v Občini Ribnica približno polovico celotne površine. Večino
le-teh predstavljajo gozdnate planote in pobočja Velike in Male gore.
Nepregledne gozdne komplekse prekinjajo razsežne košenice, senožeti in
pašniki, kar močno povečuje pestrost prostora. Na gozdnih tleh je
rastlinska odeja bolj kot drugod ohranila prvobitno podobo, kar pomeni
neizmerno ekološko bogastvo v raznolikosti rastlinskih in živalskih
vrst. Gozdna raba bo še nadalje izključna dejavnost te krajinske makro
enote in jo bo še nadalje varovana pred drugačnimi posegi. |
|
|
|
Na atraktivnejših in
bolj izpostavljenih legah bomo preprečili stihijsko širjenje počitniških
in drugih objektov. Tovrstno gradnjo bomo usmerili v posebej opredeljena
območja, ki so bodisi manj izpostavljena ali že delno pozidana. Redke
kmetijske površine bomo ohranjali v intenzivni kmetijski rabi in
preprečevali zaraščanje pašnikov in travnikov. |
|
|
|
Večjih prostorskih
posegov v tem tipu krajine ne pričakujemo. Kljub temu si moramo nenehno
prizadevati za ohranitev vseh vrednot v tem okolju. |
|
|
|
4.2 Poselitev in
organizacija dejavnosti v prostoru |
|
|
|
Temelj skladnejšega
razvoja v prostoru je usmeritev razvoja poselitve, ki bo omogočala na
eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše
življenjske pogoje v centralnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj
in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa
racionalno izrabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje
okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot in dobrin. Zasnova obstoječe
poselitve, ki izhaja iz usmeritev v devetdesetih letih, je zaustavila
stihijsko gradnjo z usmeritvijo na predvidene z ZN opredeljene in
urejene nove stanovanjske cone. Uresničila se je temeljna usmeritev
policentričnega razvoja. V občini je sedaj poleg občinskega središča z
družbeno in oskrbno storitveno infrastrukturo dokaj dobro opremljeno še
naselje Dolenja vas, ki pokriva potrebe bližnjih naselij in jim omogoča
tudi določeno število delovnih mest. |
|
|
|
Za organizirano
oskrbo celotnega področja občine je potrebna tudi racionalna mreža
manjših lokalnih središč in ustrezna prometna povezava z bližnjim
središčem, če je to v bližini. Tako medobčinsko sodelovanje se je
uveljavilo za območje Slemen, kjer del prebivalcev zaradi bližine
uporablja del oskrbnih storitvenih in drugih centralnih dejavnosti v
Sodražici. Za manjša lokalna središča je značilno uveljavljanje in
dograjevanje določene družbene infrastrukture, kot je gasilski dom,
ustrezna parkirišča in igrišča ob šolah kot dvonamenski javni prostor in
omogočanje prebivalcem, da se v naseljih odpirajo nemoteče storitvene in
obrtne dejavnosti, ki tradicionalno še niso bile prisotne v manjših,
pretežno kmetijskih naseljih. |
|
|
|
Območje Občine
Ribnica lahko glede števila prebivalcev (pr. 9000) omogoča formiranje
dveh večjih centrov. Vsa manjša vodilna naselja KS so vmesni členi in
lahko zadovoljijo določene potrebe prebivalcev ter sočasno sociološko
vežejo prebivalce na sredino, ki ji pripadajo. Za ohranjanje prebivalcev
in zagotavljanje oskrbe tudi za starejše in manj mobilne osebe, je
formiranje oskrbnih enot nujno tudi v teh naseljih, kjer gravitacijsko
območje ne predstavlja več kot 300 prebivalcev (Velike Poljane z
Ortnekom in bližnjimi naselji) in Sveti Gregor s Slemeni. |
|
|
|
Depopulacija
hribovitih predelov občine se je z izgradnjo infrastrukture za trenutek
zaustavila, vendar je potrebno poleg že izvedenih posegov ljudem
dopustiti samozaposlitev in odpiranje dopolnilnih nekmetijskih
dejavnosti ter omogočiti gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov,
ustreznih sodobnim merilom bivanjske kulture. |
|
|
|
Ob pregledu
obstoječih prostih nepozidanih območij in potreb po poselitvi, ki izhaja
iz rezultatov demografske prognoze, je razvidno, da so v občini brez
upoštevanja občutnega gospodarskega razvoja in priselitve prebivalcev iz
drugih občin potrebe po povečanju poselitve po površinah že izpolnjene.
Prosta stavbna zemljišča, ki jih občina z etapno izgradnjo komunalno
opremlja, so v neposredni bližini obeh večjih naselij. |
|
|
|
Število prebivalcev
po KS |
|
|
|
------------------------------------------------------
Naziv krajevne skupnosti Leto
1981 2000 2020
------------------------------------------------------
KS Dolenja vas 1627 1880 1733
KS Ribnica 6162 6664 6480
KS Sveti Gregor 422 365
KS Velike Poljane 265 230
------------------------------------------------------
9002 8805
------------------------------------------------------ |
|
|
|
4.2.1 Planska
tipologija in omrežje naselij |
|
|
|
Cilj dolgoročnega
razvoja in hierarhije omrežja naselij je optimalna pozidava naselij z
različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna
organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.
Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki
izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega naselja ter
opredelitve gravitacijskega območja centralnih krajev. Tako smo
razvrstili in razvijali pomembnejša naselja v Občini Ribnica v naslednje
tipe: |
|
|
|
– ruralna naselja |
|
|
|
– prevladujoča
ruralna naselja |
|
|
|
– prevladujoča urbana
naselja in urbana naselja. |
|
|
|
Ruralna naselja |
|
|
|
Prevladujoče funkcije
ruralnih naselij so kmetijska proizvodnja in gozdarstvo ter stanovanjska
funkcija. Delež kmečkega prebivalstva je preko 30%. Kot dopolnilna
funkcija se lahko pojavi turističnorekreacijska, predvsem kot sprememba
namembnosti opuščenih objektov v počitniške hiše, vendar obseg te
dejavnosti ne bo presegel okvirov obstoječega naselja. Velikost teh
naselij glede na število prebivalcev (okoli 100) ne nudi ekonomske
osnove za organizacijo večjega števila oskrbnih in storitvenih funkcij.
Ta naselja so najenostavnejša oblika po številu dejavnosti in
predstavljajo del gravitacijskega potenciala za večja naselja.
Statistični podatki kažejo na enakomerno praznjenje naselij in so tudi
manjša naselja ostala poseljena. Na območju občine večina naselij spada
v to kategorijo; vključno s Velikimi Poljanami in celo Sv. Gregorjem, ki
s celotnim zaledjem Slemen komaj prestopi ekonomski prag rentabilnega
delovanja trgovine z osnovno oskrbo. |
|
|
|
Prevladujoča ruralna
naselja |
|
|
|
Poleg stanovanjske
funkcije bo v teh naseljih kmetijska funkcija še vedno prevladujoča.
Delež čistih kmetij bo tudi v bodoče nad 15%. Ta naselja praviloma
gravitirajo k višje razvitim središčem in v njih tudi v bodoče ni
pričakovati koncentracije centralnih dejavnosti. Rekreacijsko –
turistična funkcija v obliki kmečkega turizma in drugih gostinskih uslug
lahko postane ena izmed alternativ in dopolnil možnega bodočega razvoja
naselij. Prvi pogoj za to pa je revitalizacija naselij in krajine ter ne
nazadnje vsestranska razvitost kmečkih gospodarstev. V teh naseljih bo
kmetijstvo še nadalje perspektivna panoga, zato moramo vse prostorske
posege prednostno podrejati kmetijski dejavnosti in izboljšanju bivalnih
pogojev avtohtonega prebivalstva. |
|
|
|
V naseljih tega tipa
ne pričakujemo večjih prostorskih širitev. Bodoči razvoj bo potekal v
okviru sedanjih meja naselij z možnim povečanjem zaradi povečanja potreb
po gospodarskih objektih. S planom so opredeljena ureditvena območja
pomembnejših naselij tega tipa. To so lokalno oskrbna stanovanjska
središča: Velike Poljane, Jurjevica, Nemška vas in dodatno Žlebič, kjer
je predviden zmeren prostorski razvoj. Pri urejanju teh naselij ima
prednost sanacija, prenova in kvalitetnejša infrastrukturna opremljenost
ter uvajanje dopolnilnih dejavnosti za kmetijska gospodarstva. Konkretni
načrti izvedbe so odvisni od lokalnih pogojev in specifičnih primerov. |
|
|
|
Prevladujoča urbana
naselja in urbana naselja |
|
|
|
Prevladujoča urbana
naselja so gospodarsko pomembnejša razvojna jedra s prevladujočo vlogo
neagrarne zaposlitve in večjim deležem urbanih stanovanjskih območij.
Agrarna funkcija je v teh naseljih še vedno prisotna, zato je potrebno
njeno vrednotenje pri razvojnih zasnovah naselij. Prevladujoča urbana
naselja se razvijajo v pomembnejša lokalna, oskrbna, storitvena in
zaposlitvena središča z gravitacijskim zaledjem preko 3000 prebivalcev.
Hiter razvoj teh naselij zahteva izdelavo urbanistične zasnove in
prostorskih izvedbenih aktov s posebnim poudarkom na dograditvi površin
za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, površin za racionalno
usmerjanje centralnih dejavnosti in območij za razvoj proizvodnih
dejavnosti. Razvoj teh naselij je usklajen z demografskimi prognozami in
potrebami na eni strani ter na drugi strani z naravnimi pogoji in
dosledno upoštevanim varovanjem trajno zaščitenih kmetijskih zemljišč in
drugih dobrin splošnega pomena. |
|
|
|
Mesto Ribnica je
edino urbano naselje v občini in predstavlja gravitacijsko in oskrbno
jedro občinskega značaja, mestotvornih in mestoslužnih dejavnosti; s
skupnim izrazom centralne dejavnosti. Za zagotovitev družbeno in
gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev,
oskrbe in drugih dejavnosti ter zagotovitev ustrezne stopnje družbenega
standarda v vseh območjih občine bomo razvijali zlasti naselja, ki so
najpomembnejši nosilci nadaljnjega socio-ekonomskega razvoja v občini. |
|
|
|
Ribnica – središče
občinskega pomena z gravitacijskim potencialom do 9000 prebivalcev. V
strnjeni aglomeraciji, ki se je v preteklem obdobju razširila do naselja
Dolenji Lazi, živi pr. 3500 prebivalcev. Vzporedno z rastjo in širitvijo
naselja so se odpirale dejavnosti – vzporedna servisna, oskrbna in
družbena infrastruktura in delovna mesta v centralnih in oskrbnih
dejavnostih. |
|
|
|
Dolenja vas s
Prigorico: pomembnejše lokalno središče s hitro se razvijajočimi oskrbno
storitvenimi funkcijami. Naselje se etapno izgrajuje z izvedbenimi
načrti na podlagi usmeritev urbanistične zasnove. Pri zasnovi poselitve
in prostorske ureditve naselij je bilo v času priprave urbanističnih
zasnov območje določeno na podlagi tedanjih ocen gibanja prebivalstva in
delovnih mest. Realno stanje upadanja števila prebivalcev in delovnih
mest po letu 1991 se odraža v manjši intenziteti pozidave in počasnejši
izgradnji komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, ki so razvojni
potencial tudi za bodoče prosilce za povečanje stavbnih zemljišč. |
|
|
|
4.2.2 Usmeritve za
razvoj naselij |
|
|
|
Občina intenzivno
opremlja tako večja kot tudi obrobna naselja s komunalno, energetsko in
prometno infrastrukturo oziroma jih izboljšuje. Ob tako izboljšanem
standardu bivanja v manjših naseljih se prebivalci ne odločajo več za
brezkompromisni odhod iz oddaljenejših naselij, ki je bil pogojen s
slabim dostopom do delovnih mest in izvenšolskih dejavnosti mlajše
generacije. |
|
|
|
Za individualno
stanovanjsko gradnjo sta v izgradnji komunalne opreme dve območji za pr.
300 objektov – Hrastje za Ribnico in Mali Humec za Dolenjo vas.
Površine, ki so bile namenjene za blokovno profitno ali socialno
gradnjo, so proste še v območju D2 – pr. v obsegu 1 ha, in v bližini
centra naselja. V manjših naseljih so znotraj ureditvenih območij
naselij le posamezne proste parcele. |
|
|
|
Občina ima predvidene
razvojne površine za industrijsko dejavnost ter ne dopušča manjšanja
obstoječih prostorskih proizvodnih potencialov. Ob manjši intenziteti
širitve oziroma oživitvi proizvodnje se načrtuje izgradnja prometne
infrastrukture, ki bo izboljšala dostop do industrijskih objektov mimo
starega jedra naselja in mimo notranjih komunikacij mirnega prometa. V
večjem obsegu se privatna iniciativa za razvoj obrtne in storitvene
dejavnosti odraža v širitvah lesnopredelovalnih obratov in v razvoju
drobnih storitvenih dejavnosti, ki jih prostor z majhno poselitvijo
omogoča. Manjša območja obrtne dejavnosti se bodo formirala ob ustrezni
prometni komunikaciji in z možnostjo manjših vlaganj v kompletno
komunalno opremo. Občina namerava poleg obstoječih velikih industrijskih
objektov, ki bi z drobitvijo po obsegu in z vnosom novih neustreznih
dejavnosti izgubili na tržni in uporabni vrednosti, dopustiti privatnemu
kapitalu, da začne ustrezno dejavnost na novih neproblematičnih
lokacijah. Naselja Žlebič, Slatnik, Goriča vas, Nemška vas in ob
razširitvi tudi Lipovec imajo znotraj stavbnih zemljišč nekoliko večja
območja od 0,4 ha do 1 ha v enem kosu, kar je že potencial za kraju in
komunalni urejenosti kraja sprejemljivo dodatno dejavnost. |
|
|
|
Občina ima le eno
območje lokacij počitniških objektov, ki so razpršeni na območju 10
hektarov, z vmesnimi površinami varstva vodnega vira, kjer je poselitev
z odlokom prepovedana. Zaradi vedutno odmaknjene sicer delno razgledne
lege na severovzhodnem robu občine in blizu rekreacijskih potencialov –
Planinski dom na Grmadi, občina predvideva zaokrožitev sedaj razpršenih
gradenj v nekaj otokov z ustrezno ureditvijo in prometno povezavo. |
|
|
|
Obstoječa pozidana
stavbna zemljišča in predvideni končni obseg naselij: |
|
|
|
--------------------------------------------------------------------------------------
Naselje Stanje v ha Plan v ha Proste površine
Število p/ha
1985 do 2000 stavbnih
zemljišč ureditvenega
v
ha območja
naselja
--------------------------------------------------------------------------------------
Goriča vas 20,31 39,94 2
ha 16,8
--------------------------------------------------------------------------------------
Velike Poljane 5,13 7,01
malo 16
prostih
parcel
--------------------------------------------------------------------------------------
Sv. Gregor 3,5 7,31 2 ha v
bregu 7
--------------------------------------------------------------------------------------
Nemška vas 8,75 18,69 4
ha 17
--------------------------------------------------------------------------------------
Dolenja vas
– Prigorica 61,31 92,31 3 in 2
ha 24.2 in 14,1
--------------------------------------------------------------------------------------
Ribnica z Bregom
in Dolenjimi Lazi 169,07 308,21 pr. 60
ha 18,8
-------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
4.2.3 Urbanistična
zasnova mesta Ribnice |
|
|
|
Urbanistična zasnova
mesta Ribnice kot sestavina dolgoročnega plana podrobno opredeljuje
urejanje prostora v ureditvenem območju naselja-mesta, kjer v
dolgoročnem obdobju načrtujemo razvoj in razširitev funkcij občinskega
središča. |
|
|
|
Ureditveno območje
mesta vključuje tudi naselji Breg in Dolenje Laze, ki bosta dolgoročno s
strnjeno poselitvijo povezani z naseljem Ribnico v enotno območje.
Skupna površina območja urbanistične zasnove meri 342 ha. V njen sklop
so prišteta tudi kmetijska zemljišča (13,6 ha), ki jih na eni strani
zaradi specifične centralne lege in na drugi zaradi teženj po pozidavi v
dolgoročnem obdobju ohranjamo v območju urbanistične zasnove. |
|
|
|
Meje urbanistične
zasnove predstavljajo v velikem delu meje obstoječe urbanizirane
površine, ki mejijo na trajno varovana kmetijska zemljišča ali pa je z
njimi omejena predvidena pozidava. Mejo obsežnega rezervata za
individualno stanovanjsko gradnjo in industrijskega rezervata pa določa
obseg površin, ki je dolgoročno potreben za stanovanjsko gradnjo in
širitev industrije. Sicer je meja urbanistične zasnove definirana z
vodotoki, gozdnim robom in s traso obstoječe ali predvidene prometnice. |
|
|
|
4.2.3.1 Skupni
interesi in cilji dolgoročnega razvoja na obravnavanem območju (mesto
Ribnica) in merila za doseganje teh ciljev |
|
|
|
Skupni interesi in
cilji: |
|
|
|
– Glavno urbano
središče občine bo še naprej naselje Ribnica. Načrtovali in izgrajevali
ga bomo kot enotni naselbinski organizem, prilagojen lokalnim, občinskim
in razvojno širšim regijskim potrebam. |
|
|
|
– Sočasno z
urbanističnim urejanjem naselja bomo skrbeli za varovanje dobrin
splošnega pomena. |
|
|
|
– Urejanje naselja
bomo prilagodili evidentiranim območjem naravnih vrednot in kulturne
dediščine ter krajinsko ekološkim razmeram pokrajine. |
|
|
|
– V urbanističnem
konceptu bomo stremeli za funkcionalen, human in estetski tloris, ki bo
prilagojen merilu in potrebam človeka in krajine. |
|
|
|
– Razrešili bomo
probleme glede prometnega režima novih stanovanjskih območij,
komunalnega omrežja ter določili merila za enotno urbanistično
oblikovanje novogradenj. |
|
|
|
– Določili bomo
ukrepe in kriterije za ureditev naselja v estetskem smislu. |
|
|
|
– Za nadaljnji
prostorski razvoj grajenega prostora bomo uporabili še proste površine
znotraj naselja. |
|
|
|
Merila za doseganje
teh ciljev |
|
|
|
– Uredili in
izpopolnili bomo sistem financiranja infrastrukture in objektov
družbenega standarda. Pravočasno pridobivali in urejali stavbna
zemljišča ter skrbeli za ustrezno urbanistično dokumentacijo. |
|
|
|
4.2.3.2 Podrobnejše
usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru |
|
|
|
Ribnica se bo še
naprej razvijala kot upravno, oskrbno in zaposlitveno središče občine,
kjer se bo zgradilo večji del stanovanjskih, oskrbnih, storitvenih,
industrijskih objektov in objektov družbenega standarda. V Ribnici bomo
nadaljevali z organizirano usmerjeno stanovanjsko gradnjo, s čimer bomo
dosegli racionalno izrabo zemljišč ob sočasnem dvigu ambientalnih
kvalitet grajenega prostora. |
|
|
|
Osnovne usmeritve za
razvoj dejavnosti v naselju so naslednje: |
|
|
|
– še nadalje pospešen
razvoj industrije, predvsem že obstoječe kovinske in lesnopredelovalne
industrije in obrti. |
|
|
|
– krepitev in razvoj
oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti v skladu z vlogo
občinskega središča in predvidenim razvojem industrije: |
|
|
|
– izgradnja stanovanj
za potrebe novih prebivalcev Ribnice. |
|
|
|
Predvidevamo
naslednjo delitev predvidenih stanovanj: |
|
|
|
– družbena gradnja 90
do 100 stanovanj (P+2 do P+3) |
|
|
|
– individualna
stanovanjska gradnja do 300 stanovanj (enodružinske hiše). |
|
|
|
Poleg kompleksne
gradnje bomo predvideli tudi zapolnitev vrzeli v obstoječi gradbeni
strukturi s posamičnimi objekti. |
|
|
|
Infrastrukturno
opremljenost naselja Ribnica bo možno doseči z razširitvijo in obnovo
prometnega, energetskega, komunalnega (vodovod, kanalizacija), poštnega
in telekomunikacijskega omrežja. |
|
|
|
Za urbani razvoj bo
Ribnica potrebovala ureditev načrtovanih obvoznih prometnic, ki bodo
zmanjšale obremenitev ostalega dela naselja, novo avtobusno postajo in
urejene parkovne rekreacijske površine ob kulturnem jedru naselja. Za
samo povečanje površin za stanovanjsko gradnjo se izvaja urejanje prve
faze ZN Hrastje in načrtovanje izgradnje socialne gradnje v D2. Pri
območju D2 se ob glavni cesti preverja ustreznost lokacije za gradnjo
manjšega nakupovalnega centra. |
|
|
|
4.2.3.3 Podrobnejša
zasnova dolgoročnega razvoja v ureditvenem območju naselja |
|
|
|
Zasnova organizacije
dejavnosti |
|
|
|
V jedru naselja je
formirano območje centralnih dejavnosti, ki ga bomo tudi v bodoče
dopolnjevali oziroma kvalitativno nadgrajevali. Na to osrednje območje
se navezujejo že obstoječe cone stanovanjske gradnje, ki se bodo v
dolgoročnem obdobju dopolnile z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi.
Individualna stanovanjska gradnja se bo izvajala na robu naselja na
gozdnem zemljišču slabše kvalitete, prevladujoči tip gradnje bo prosto
stoječa individualna stanovanjska hiša. Reliefne razmere dovoljujejo
gostoto okoli 10 hiš/ha. |
|
|
|
Industrijsko
proizvodno območje je na prostorsko ločeni lokaciji, tako da širitev te
dejavnosti v naselju ne bo povzročila nobenih konfliktnih situacij. V
sklopu razvojnih površin je tudi rekreacijska površina v neposredni
bližini naselja. |
|
|
|
Zasnova namenske rabe
prostora v ureditvenem območju naselja |
|
|
|
a) Zasnova
razporeditve stanovanj |
|
|
|
S karte namenske rabe
površin v okviru ureditvenega območja naselja je razvidna razporeditev
bodoče ureditve stanovanj in situacija obstoječih stanovanjskih con.
Stanovanjsko gradnjo bomo nadaljevali v dveh oblikah: |
|
|
|
– kompleksno
stanovanjsko gradnjo, ki jo bomo razvijali med Knafljevim trgom in
Hrovačo ter |
|
|
|
– individualno
stanovanjsko gradnjo, predvsem na območju med Dol. Lazi in Lepovčami
(Hrastje); te površine, ki obsegajo pr. 50 ha, predstavljajo rezervat za
stanovanjsko gradnjo tudi v bodoče, saj jih glede na demografsko
projekcijo ne bomo pozidali do konca dolgoročnega planskega obdobja. |
|
|
|
V ostalih predelih
mesta predvidevamo rekonstrukcijo, sanacijo in revitalizacijo obstoječih
stanovanjskih objektov in pozidavo posameznih nepozidanih stavbnih
zemljišč. |
|
|
|
b) Razporeditev
družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti |
|
|
|
Že formirani
centralni del naselja služi oskrbni obstoječega prebivalstva in potrebam
oskrbe celotne občine. Povečanje kapacitet, predvsem kvalitetne oskrbe,
bomo razvijali z rekonstruiranjem obstoječih lokalov in gradnjo novih v
okviru centralne cone naselja in v D2. Samo oskrbo stanovalcev novih
stanovanjskih con pa bomo reševali v okviru novega stanovanjskega
naselja med D. Lazi in Lepovčami. Objekti bodo zgrajeni v skladu z
dejanskimi potrebami po oskrbi – etapno. |
|
|
|
Družbene dejavnosti
so locirane v sklopu centralne cone naselja Ribnice. Z bodočim razvojem
naselja in v skladu s številom prebivalstva bomo zagotavljali tudi
razvoj teh mestotvornih funkcij. Obrtno storitvene dejavnosti so
locirane v centralni coni naselja, predvidene površine pa so med
magistralno cesto in železniško progo. |
|
|
|
c) Proizvodne
dejavnosti |
|
|
|
Industrija je še
nadalje usmerjana na enotno zaključeno obstoječo in razvojno predvideno
površino. S tem bomo na enem območju naselja koncentrirali vse emisije
in druge negativne vplive, ki jih bo generirala industrija. Podjetje
ITPP se bo prostorsko še nadalje širilo v obstoječih površinah na
Mlakah. |
|
|
|
d) Infrastrukturni
objekti in naprave |
|
|
|
Za potrebe
usklajenega razvoja naselja Ribnica bo potrebno v dolgoročnem obdobju
zgraditi dodatno energetsko osnovo, in sicer se predvideva izgradnja RTP
110/20 KVA južno od meje UZ proti Ugarju. Predvidena je tudi izgradnja
20 KV daljnovoda proti Bregu s smeri Žlebič. V novih stanovanjskih conah
se bo ob izgradnji ostale infrastrukture izgradilo tudi energetsko
omrežje z ustreznimi predvidenimi TP ustrezne moči. |
|
|
|
Nadaljevali bomo s
komunalno opremo na obstoječih območjih stanovanjske gradnje, ki še nima
zgrajene sanitarne kanalizacije in povečali obstoječo ČN v Ribnici. |
|
|
|
V skladu s potrebami
po izločitvi prometa iz starega mestnega jedra bomo v dveh etapah
zgradili mestni obvoznici – prvo – novo glavno cesto G2-106 skozi
industrijsko cono in zunanjo lokalno obvoznico za prenos glavnine
tranzitnega prometa na rob meje UZ ter novo avtobusno postajo. |
|
|
|
e) Proste in zelene
površine |
|
|
|
Rast in razvoj mesta
zahtevata ustrezne količine najkvalitetnejšega naravnega prostora tako
za potrebe splošnih javnih zelenih površin kakor tudi za razvoj
telesnokulturnih dejavnosti in turizma. Osnovni namen je v okviru mesta
ohranjati prvine naravnega okolja v tesni povezavi z okoliško krajino. V
sistem prostih zelenih površin so vključene: |
|
|
|
– parkovne površine
ob ribniškem gradu, |
|
|
|
– športnorekreacijske
površine na Veliki Mlaki, |
|
|
|
– kompleks kmetijskih
površin med obrtno cono in magistralno cesto, |
|
|
|
– območje Bistrice
(od bivšega mlina “Maležič“ do mostu z Vojašnico) |
|
|
|
– Pungart |
|
|
|
– zelene površine in
urejen športni stadion v območju centralnih dejavnosti ob Vojašnici |
|
|
|
– novo območje
predvideno za urejanje z UN, tip angleškega parka z otroškimi in drugimi
igrišči za Marofom. |
|
|
|
Z urejenim zelenim
sistemom v dolgoročnem planu zagotavljamo ustrezne in zadostne površine
za vse vrste rekreacije v naravi. Poleg tega pa bomo spodbujali
vzdrževanje zelenih površin in evidentiranih območij ali objektov, ki so
spoznani in evidentirani kot naravna vrednota tudi v sklopu
stanovanjskih con (blokovne in individualne pozidave) in kot pasovi
protihrupne in vizualne ločitve med industrijo in bivališči prebivalcev. |
|
|
|
Urbanistična zasnova
mesta Ribnice – bilanca površin (ha) |
|
|
|
– Bilanca površin
skupaj z novim območjem parka za Marofom. |
|
|
|
----------------------------------------------------------------------------
Raba zemljišč Obstoječe Predvideno
Skupaj
ha ha
ha
----------------------------------------------------------------------------
Kmetijska zemljišča 11,79
16.89
Površine za centralne dejavnosti 14,6 3,17
17,77
Stanovanjske površine 114,1 53,66
167,76
Površine za proizvodno dejavnost 37,9 39
76,9
Površine za drobno gospodarstvo 9,1 22,1
31,2
Rekreac. parkovne in druge
zelene pov. 10,1 2
12,1
Prometne in parkirne površine 2,2 1
2,7
Vodne površine 0,42
0,42
Površine posebnega družbenega
pomena 12,4
12,4
----------------------------------------------------------------------------
212,6 180,9
333,1)
---------------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Pregled površin,
predvidenih za stanovanjsko pozidavo |
|
|
|
---------------------------------------------------------------------------------
Zazidalni otok Površina Gost štev. Preb. Št. stan Tip
objetkov
ha p/ha oseb stan.
---------------------------------------------------------------------------------
D2 2 80 160 53 Blok P+2
ali 3
S2 16,3 30 489 163 ind. hiša
– Hrastje
S2 15,4 30 462 154 ind. hiša-
Hrastje
S3 16,8 30 504 168 ind. hiša-
Hrastje
---------------------------------------------------------------------------------
(ind.stanov.
skupaj 50,5 30 1515 505)
---------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 52,2 35 1811 608 |
|
|
|
SKUPAJ 52,235 1811
608 |
|
|
|
4.2.3.4 Opredelitve
za uresničevanje urbanistične zasnove |
|
|
|
Za območja kompleksne
graditve in območja prenove se bodo v okviru srednjeročnih planov
izdelale programske zasnove za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov –
ZN, LN in UN. Usmeritve glede načinov urejanja prostora s prostorskimi
izvedbenimi akti so razvidne iz kartografskega gradiva. |
|
|
|
– Usmeritve za
varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine ter krajinskih vrednot: |
|
|
|
– Sklop objektov in
območij kulturne dediščine se mora vzdrževati in urejati na osnovi
smernic spomeniškovarstvene službe. |
|
|
|
– Ureditev mestnega
jedra mesta Ribnice se mora izvajati v skladu z odlokom o razglasitvi
mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list
RS, št. 21/93). |
|
|
|
– Ambientalno
značilno zelenje naselja, predvsem večje skupine dreves in drevesne
pasove ob robu naselja, se mora varovati in dopolnjevati z novo
zasaditvijo. |
|
|
|
– Za nove parkovne
zelene površine naselja se mora izdelati UN, s katerim se uredijo zelene
površine kot nadaljevanje Marofa, območja od gradu in povezovalno v
navezavi s stadionom v območju posebnega družbenega pomena. |
|
|
|
– Novi stanovanjski
predeli (med Lepovčami in Dolenjimi Lazi in ob Knafljevem trgu), morajo
ohraniti mestni značaj, zato je pri oblikovanju pomembna funkcionalna
vključitev teh območij v mestno tkivo. |
|
|
|
4.2.3.5 Ureditev
območij pomembnejših lokalnih središč |
|
|
|
Razen občinskega
središča Ribnice bomo v prostoru občine hitreje razvijali pomembno
lokalno središče Dolenjo vas s Prigorico. V tem središču bomo poleg
centralnih funkcij zagotavljali možnosti za odpiranje delovnih mest v
proizvodni, storitveni in obrtni dejavnosti. Poleg vsebinske opredelitve
dejavnosti, ki se pojavljajo v teh naseljih, jih v zasnovah ureditvenih
območij tudi prostorsko opredeljujemo na TTN-5. |
|
|
|
Ureditveno območje
naselja Dolenja vas s Prigorico – bilanca površin |
|
|
|
------------------------------------------------------------------------
Raba zemljišč Obstoječe Predvideno Skupaj
ha ha ha
------------------------------------------------------------------------
Kmetijska zemljišča 1,8 1,8
Površine za centralne dejavnosti 1,8 0,6 2,4
Stanovanjske površine 58,7 16,58 75,2
Površine za proizvodno dejavnost 2,1 2,1
Površine za drobno gospodarstvo 0
Rekreacijske, parkovne in druge
zelene pov. 0,9 5,2 6,1
Prometne in parkirne površine 0
Vodne površine 1,9 1,9
Površine posebnega družbenega
pomena 0
------------------------------------------------------------------------ |
|
|
|
Urbana površina, ki je vezana na naselje
Dolenjo vas s Prigorico, je tudi dislocirano pokopališče v izmeri |
|
|
|
1,35
ha. 1,35
------------------------------------------------
Vsota 89 23,73 90,35
------------------------------------------------ |
|
|
|
Naselje Dolenja vas s
Prigorico se ureja v skladu z opredelitvami in usmeritvami za
srednjeročni plan in s prikazom predvidenih PIN v grafičnih prilogah.
Varovane kvalitete naselja so naravne vrednote ob vodotoku Ribnica.
Stari jedri poselitve sta v Smernicah opredeljeni kot kulturna dediščina
– urbanistična dediščina in se odloča o dopustnosti poseganja pri
urejanju naselij v skladu s stopnjo varstvenega režima. |
|
|
|
4.3 Varstvo okolja |
|
|
|
Varstvu okolja je
namenjena posebna skrb zaradi občutljivosti in že preverjenih regijskih
razsežnosti morebitnega onesnaževanja vodotokov – občutljiva kraška
hidrografija. |
|
|
|
Zaradi večje
občutljivosti prostora bomo vodili takšno prostorsko politiko, ki bo
zagotavljala smotrno rabo prostora in drugih naravnih dobrin ter
omogočala varovanje okolja pred škodljivimi snovmi in njegovo sanacijo. |
|
|
|
V kmetijstvu, zlasti
pri agro- in hidromelioracijskih posegih ter v tehnologiji pridelovanja,
bomo upoštevali varovanje okolja v skladu z dopustnimi posegi po
opravljeni presoji vplivov na okolje in v skladu z naravovarstvenimi
smernicami. Podpirali bomo že pričete načine sonaravnega pridelovanja in
pridelovanja manj komercialnih žit, ki so tradicionalno že bila prisotna
v tem prostoru (primer ajda). |
|
|
|
V gozdarstvu bomo
krepili splošno koristno funkcijo gozdov kot so varovanje pred erozijo,
ustvarjanje ugodnih mikroklimatskih razmer in možnosti za rekreacijo
občanov in turističnih obiskovalcev. |
|
|
|
Na področju vodnega
gospodarstva moramo zagotoviti možnosti dolgoročne kvalitetne preskrbe z
vodo, varnost pred poplavami in drugim škodljivim delovanjem voda. Z
vzdrževanjem večjih in manjših vodnogospodarskih objektov – odtočnih
jarkov ter z ustreznimi hidromelioracijami, ki bodo usklajene z določili
zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON), bomo lahko dosegli, da
bodo obstoječa kmetijska zemljišča ohranila obstoječo kmetijsko rabo –
travniki. |
|
|
|
Občina se bo dosledno
ravnala po določilih Odloka o varstvu vodnih virov ter v fazi planiranja
usmerjala nesprejemljive predloge na primernejše lokacije. Za vsa manjša
naselja se, po predhodnem usklajevanju z ustreznimi strokovnimi
institucijami, predvideva izgradnja malih ČN. Opredelitev takšnih
objektov bo predvidoma dopustna z določili PUP, in sicer v odprtem
prostoru po predhodni pridobitvi okoljevarstvenega soglasja. |
|
|
|
Na področju ravnanja
s komunalnimi in posebnimi odpadki moramo v dolgoročnem obdobju v
sodelovanju s sosednjimi občinami določiti lokacijo za centralno
deponijo, ki bo vsestransko strokovno preverjena in ekološko neoporečna
ter predvidena za daljše obdobje (predvidoma v Občini Kočevje).
Obstoječa komunalna deponija pri Francetovi jami ima neprimerno lokacijo
in jo bo potrebno sanirati. Opustitev deponiranja in sanacijo moramo
zagotoviti tudi za ostala številna divja odlagališča v občini (zasipanje
vrtač). |
|
|
|
Na področju varstva
okolja moramo sanirati tudi obstoječe manjše opuščene kamnolome in
peskokope, ki so že delno samosanirani. Za rentabilno izvedbo sanacije
je potrebno predvideti ustrezni ciljni namen, ki ga prostor lahko
prenese. Takšni posegi sanacije se bodo izvajali v skladu z interesi in
soglasji nosilcev planiranja in po določilih PUP. |
|
|
|
4.4 Varstvo naravne
dediščine |
|
|
|
Merila in pogoji za
varstvo naravne dediščine oziroma ohranjanje narave: |
|
|
|
– poseganje, ki bi
razvrednotilo oziroma okrnilo kvaliteto naravne dediščine, zavarovanega
območja ali ogrozilo biotsko raznovrstnost, je nedopustno. Za posege na
območjih, ki so v Naravovarstvenih smernicah za izdelavo sprememb in
dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine
Ribnica (LRZVNKD, avgust 2000), ki so sestavni del planskih podlag,
opredeljene kot naravna dediščine, je potrebno skladno z določili zakona
o ohranjanju narave (ZON; Uradni list RS, št. 56/99, 31/00) pridobiti
naravovarstveno soglasje oziroma pogoje pristojne organizacije za
ohranjanje narave. Naravovarstveno soglasje se izda, če so posegi v
skladu z usmeritvami, izhodišči in pogoji, ki so predpisani na podlagi
ZON, |
|
|
|
– vsi posegi v
prostor na območjih naravne dediščine, zavarovanih območjih ali območjih
pomembnih za ohranjanje biotske pestrosti, morajo biti načrtovani
skladno z varstvenimi režimi in usmeritvami, podanimi v Naravovarstvenih
smernicah za izdelavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in
srednjeročnega prostorskega plana občine Ribnica, |
|
|
|
– v primeru, za
katerega je predpisan postopek presoje vplivov na okolje, se
naravovarstveno soglasje nadomesti z okoljevarstvenim soglasjem, |
|
|
|
– kolikor se izvajajo
sanacije kamnolomov s samosanacijo oziroma nasutjem, se sme za utrditev
brežin z zasaditvijo uporabiti le avtohtonao vegetacijo. Enako velja v
primeru zasaditve celotnega območja degradiranega prostora. |
|
|
|
4.5 Varstvo kulturne
dediščine |
|
|
|
Občina ima v skladu z
zakonom o varstvu kulturne dediščine ZVKD) izdelane Smernice – evidenco
vseh objektov in območij z ustreznimi režimi varovanja, ki jih je
potrebno upoštevati pri načrtovanju poseganja v prostor. Prepletanje
različnih novih dejstev o prostoru povzroča neskladja z do leta 1999
predvidenimi in sprejemljivimi posegi v prostor. Občina bo ob pripravi
dokumentacije skrbela, da se stanje uporabnosti prostora ne bo manjšalo,
oziroma da se bodo izvajala vsa potrebna dela, ki bodo varovala tako
objekte in območja kulturne dediščine kot rabo prostora, ki je
pripeljala do tega, da so ta območja sploh bila evidentirana kot
kulturna dediščina. V ta namen se bodo v PUP upoštevale naslednje
usmeritve: |
|
|
|
– gradnja kmetijskih
pomožnih objektov steklenjakov se lahko izvaja znotraj meja ureditvenih
območij naselij tako, da ne vpliva na silhueto naselja in na
neizpostavljenih legah; oziroma v območjih kulturne dediščine je
potrebno ravnati v skladu z ZVKD k.o. |
|
|
|
– Območja komasacij
in agromelioracij, ki posegajo na območje k.o. Jurjevica – Breže se
lahko izvajajo tako, da se ohrani podobno razmerje prostorskih sestavin,
njegova pestrost in s tem identiteta. |
|
|
|
Vsa v smernicah
navedena območja in objekti so prikazani v grafičnem delu plana. |
|
|
|
4.5.1 Seznam objektov
in območij kulturne dediščine in naravnih vrednot – republiških obveznih
izhodišč, zavarovanih in predlaganih za zavarovanje |
|
|
|
Kulturna dediščina |
|
|
|
Obvezna republiška
izhodišča: |
|
|
|
– Pugled pri
Karlovici – objekt št. 2 U 1591/99, (EŠD 592) |
|
|
|
– Pugled – hiša št. 3
E 431/00; (EŠS 592) |
|
|
|
Razglašeni spomeniki: |
|
|
|
– Ribnica – mestno
jedro, kulturni spomenik UR 7833 (odlok o razglasitvi starega mestnega
jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št.
21/1993) |
|
|
|
Predlogi za
razglasitev: |
|
|
|
–
Maršiči – cerkvica sv. Urha U 1652/99
– Velike Poljane – pokopališče ob cerkvici sv. Tomaža U 1668/99
– Ortnek – Razvaline Starega gradu U 1658/99
– Ortnek – cerkev sv. Jurija U 1659/99
– Pugled pri Karlovici objekt št. 2 U 1591/99
– Breg – Pungart – območje ruševin gradu U 1683/99
– Ribnica – stavba Kolodvorska ul. 12 U 385/00
– Kompleks Malenček (U malnu) pošta Zlati Rep št. 5 E 426/00
– Krnče – hiša E436/00
– Velike Poljane, hiša št. 13 – Škrajžnova hiša E 441/00
– Sušje – spomenik padlim v NOB Z 477/00
– Ribnica – bronasta skulptura Preplah Z488/00
– Ribnica – Spomenik vstaje in revolucije Z 491/00
– Ribnica – Park kulturnikov Z 498/00
– Ribnica – spomenik padlim v NOB Z 499/00
– Ribnica – bronasta skulptura Ribniška partizanska
družina Z 500/00
– Ribnica – grobišče padlih partizanov ob Cesti na Ugar Z 502/00
– Jelenov Žleb – spomenik bitki v Jelenovem Žlebu Z 519/00 |
|
|
|
Naravne vrednote |
|
|
|
Predlogi za zavarovanje kot naravni spomenik in ROI – republiško obvezno
izhodišče:
N 1213 4 – Podstenska jama – podzemeljska, geomorfološka
N 0109 51 – Tentera – podzemeljska geomorfološka, površinska
geomorfološka, hidrološka
N 0114 71 – jama Žiglovica – podzemeljska geomorfološka
N 1970 145 – Rakitniščica – hidrološka, površinska geomorfološka,
gozdna
Predlog za zavarovanje regijskega parka – ROI -republiško obvezno
izhodišče:
RP Kočevski regijski park |
|
|
|
|
|
|
|
Predlog za
zavarovanje kot naravni spomenik: |
|
|
|
14 – debela kostanja
pod Vintarji – dendrološka |
|
|
|
15 – debela tisa pod
Vintarji – dendrološka |
|
|
|
17 – debela tisa na
križišči pred Perovim – dendrološka |
|
|
|
19 – bukev in brest
pri vasi Marolče – dendrološka |
|
|
|
24 – debela jelka v
Steljnikih – dendrološka |
|
|
|
31 – lipa v parku pri
ortneškem gradu dendrološka |
|
|
|
36 – duglaziji ob
gozdni cesti nad Ortnekom – dendrološka |
|
|
|
37 – mokovec na
Špičniku – dendrološka |
|
|
|
42 – bukov silak v
Gmajni – dendrološka |
|
|
|
53 – lipovec na
križišču v Žlebiču – dendrološka |
|
|
|
56 – lipa pri
Seljanovem mlinu – dendrološka |
|
|
|
65 – lipa v Malih
mlakah – dendrološka |
|
|
|
66 – brezno Pod
tobakovo hruško – podzemeljska geomorfološka |
|
|
|
67 – rastišče tis pod
Stenami Sv. Ane – dendrološka |
|
|
|
70 – Francetova jama
– podzemljska geomorfološka |
|
|
|
72 – divji kostanj
pod Kraguljevcem – dendrološka |
|
|
|
73 – smreka pod
gozdno cesto Pri smetišču – dendrološka |
|
|
|
76 – Ostenje s
skupinami tis pod Špičastim vrhom – za tise predlog za NS površinska
geomorfološka, botanična, gozdna |
|
|
|
78 – lipa pri
znamenju v Brinjah – dendrološka |
|
|
|
83 – debela bukev pod
cesto Pod Marinovcem – dendrološka |
|
|
|
87 – debela bukev v
Mosteh – dendrološka |
|
|
|
88 – debela lipa v
Svinjakih – dendrološka |
|
|
|
89 – debela bukev pod
Velikim vrhom – dendrološka |
|
|
|
92 – smreka pod
Marinovcem – dendrološka |
|
|
|
101 – divja kostanja
na križišču pred KS v Ribnici – dendrološka |
|
|
|
103 – drevesa v parku
ob občinski hiši v Ribnici – dendrološka |
|
|
|
109 – tulipanovci ob
Gallusovem nabrežju – dendrološka |
|
|
|
111 – trije topoli ob
Furlanovi ulici – dendrološka |
|
|
|
113 – topol v vrtu
pred logarnico v Ribnici – dendrološka |
|
|
|
115 – lipa pri
Bukovici – dendrološka |
|
|
|
117 – Ribnica s
poplavnimi ravnicami – hidrološka, botanična, zoološka |
|
|
|
118 – lipolika smreka
– dendrološka |
|
|
|
119 – lipa v Hrovači
– dendrološka |
|
|
|
121 – divja kostanja
pri Marijini cerkvi v Goriči vasi – dendrološka |
|
|
|
123 – hrast v Nemški
vasi – dendrološka |
|
|
|
125 – brest –
dendrološka |
|
|
|
128 – bukev v
Matjaževi ravnici – dendrološka |
|
|
|
141 – lipi v Dolenji
vasi – dendrološka |
|
|
|
149 – šibasta smreka
v od. 11 – dendrološka |
|
|
|
154 – jelka pod
Veliko Belo steno – dendrološka |
|
|
|
156 – smreka na
Rezinskem vrhu dendrološka |
|
|
|
157 – debela bukev v
Čelih – dendrološka |
|
|
|
159 – bukev pod
Turnom – dendrološka |
|
|
|
161 – jelka pod
Kačjim hrbcem – dendrološka |
|
|
|
163 – smreka pod
Veliko belo steno – dendrološka |
|
|
|
168 – smreka na Črnem
vrhu – dendrološka |
|
|
|
171 – divji kostanj v
Grčaricah – dendrološka |
|
|
|
172 – lipi v
Grčaricah – dendrološka |
|
|
|
5. RAZVOJ OBRAMBE IN
VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
|
Dolgoročne cilje
razvoja obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo
uresničevali v skladu z usmeritvami pristojnega ministrstva in z
upoštevanjem vseh za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
obveznih prostorskih omejitev ter z izvajanjem vseh, v ta namen
predvidenih posegov. |
|
|
|
5.1 Za potrebe
obrambe – se v Občini Ribnica ohranjajo obstoječe kapacitete kot območja
izključne rabe za potrebe zvez, skladiščenje sredstev, vojašnice in
pristajalnih poligonov za letalstvo. Ob teh površinah se varuje tudi
območja z omejevano rabo – dvonamenska območja za potrebe možnosti
zračne preskrbe, varovanja pred morebitnimi negativnimi vplivi ali
vplivi delovanja. Te površine so v kartografskem delu na karti št. 10 in
v določenih vsebinah kartografske dokumentacije tudi v nadalje varovane
kot območja izključne rabe ali območja z omejeno rabo. Na teh območjih
so novi posegi ter raba zemljišč in obstoječih objektov primarno
podrejeni varovalni funkciji. |
|
|
|
5.2 Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
|
Pristojna služba
Občine Ribnice je predvidela potrebna območja za posamezne aktivnosti
civilne zaščite za potrebe zaščite in reševanja, ki se pri odločanju o
dopustnosti spremembe namembnosti območij prednostno upošteva kot
občinsko obvezno izhodišče. Tovrstna območja in objekti so načrtovani
tako, da je za celotno občino poskrbljeno enotno ter še dodatno za
evidentno bolj ogrožena območja (širitev pokopališč, izgradnja
dvonamenskih igrišč, ohranjanje objektov v funkciji – kafilerija,
športne in druge dvorane z dvojno namembnostjo idr.). V ta namen Občina
Ribnica določa naslednja območja: |
|
|
|
– povečanja
pokopališč v naseljih Sveti Gregor, Jurjevica, za naselje Velike
Poljane, v Hrovači, Dolenji vasi, Rakitnici in Grčaricah. |
|
|
|
– nove odprte utrjene
površine – igrišča kot poligon za potrebe požarne varnosti – vaje in
zbirališča v naseljih Sveti Gregor, Jurjevica, Nemška vas, Prigorica, na
Vidmu pri Dolenji vasi, v Rakitnici in Grčaricah. |
|
|
|
– za pokop živali se
predvideva uporaba kafilerije v Lepovčah. |
|
|
|
Za zasilna bivališča,
dekontaminacijske centre za ljudi in sredstva, za nastanitev ogroženega
ali prizadetega prebivalstva in za možnosti hitrega prevoza z zračnim
prometom so v posebnih strokovnih gradivih določene in v prostorskem
planu varovane dvonamenske površine in objekti. |
|
|
|
Za evakuacijo
prebivalcev v primeru zrušitve visoke pregrade v Prigorici, ki
potencialno ogroža dele naselij Prigorice, Dolenje vasi, Blat in
Rakitnice, so v občini določili evakuacijske smeri za prebivalce
ogroženih naselij, in sicer iz Prigorice proti obratu Inlesa, iz Dolenje
vasi na pobočje nad naseljem, iz Blat umik v pobočje naselja in iz
nižinskega dela naselja Rakitnice na površine ob Lovskem domu. |
|
|
|
Občinske službe bodo
za potrebe deponiranja morebitnih ruševih poleg že določene lokacije ob
obstoječem odlagališču odpadkov v Mali gori poiskale še nekaj ustreznih
možnih lokacij. Najustreznejše lokacije so v opuščenih odprtih kopih. |
|
|
|
Za uspešno
izpolnjevanje zaščitnih nalog bomo omogočali usposabljanje prebivalcev,
zlasti mladine, ki jo je potrebno kadrovsko izpopolniti in tehnično
izobraževati. Ob vsesplošnem usposabljanju prebivalstva za naloge
civilne zaščite bo posebna skrb namenjena usposabljanju in materialni
krepitvi tistih enot civilne zaščite, ki imajo glede na naloge v urbanih
sredinah najpomembnejšo nalogo. Poudarek bo še naprej na zagotavljanju
pogojev za izvajanje najpomembnejših ukrepov CZ, vključno z vzdrževanjem
in projektiranjem zakonsko določenih zakloniščnih prostorskih kapacitet. |
|
|
|
Dolgoročno si bomo
prizadevali tudi za izobraževanje za bodoči razvoj požarne varnosti kot
dejavnosti posebnega pomena. Vsa vodilna naselja KS imajo zgrajene
gasilske domove in nadaljevali bomo z izgradnjo ustreznih platojev –
dvonamenskih igrišč, ki jih bodo gasilske enote uporabljale za učenje
mlajše generacije in vzdrževanje gasilske opreme. |
|
|
|
6. OBVEZNA IZHODIŠČA
OBČINE IN REPUBLIKE |
|
|
|
Občina in njene
strokovne službe so pri sprejemanju sprememb in dopolnitev dolgoročnih
in srednjeročnih planskih aktov dolžne upoštevati obvezna izhodišča
prostorskega plana RS. |
|
|
|
6.1 Obvezna izhodišča
dolgoročnega in srednjeročnega plana RS za obdobje 1986 do 2000 dop.
1999 |
|
|
|
– območja najboljših
kmetijskih zemljišč |
|
|
|
– območja
pomembnejših ožjih in najožjih pasov zajetij podzemnih voda – območja
pomembnejših podtalnic in glavne smeri napajanja z večjimi regionalnimi
vodovodi |
|
|
|
– območja
pomembnejših rezerv rudnin in mineralnih surovin |
|
|
|
– območja narodnih,
regijskih in krajinskih parkov ter varstvena območja pomembnejših
spomenikov kulturne dediščine |
|
|
|
– zasnova vodnih
virov in oskrbe z vodo – pomembnejši izviri in pomembnejša zajetja |
|
|
|
– zasnova cestnega
omrežja – glavne in regionalne ceste |
|
|
|
– zasnova
železniškega omrežja – regionalna proga |
|
|
|
– objekti za hrambo
obveznih rezerv naftnih derivatov – tekoče gorivo |
|
|
|
– zasnova
plinovodnega omrežja – magistralni plinovod – tranzitni |
|
|
|
– zasnova
elektroenergetskega omrežja (elektroprenosno omrežje 110 kV in RTP) |
|
|
|
– usmerjanje
poselitve – povečanje stavbnih zemljišč |
|
|
|
– vodnogospodarski
objekti – zadrževalnik pri Prigorici |
|
|
|
– območja za obrambo
in območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
|
6.2 Obvezna izhodišča
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine |
|
|
|
S prostorskim planom
so določena tudi območja, ki so posebnega družbenega pomena za skladen
dolgoročni razvoj občine in se jim namembnost ne sme spreminjati. Ta
območja so zemljišča, ki so temelj proizvodne hrane v občini, območja za
stanovanjsko gradnjo, za industrijske in proizvodne dejavnosti,
centralnih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, sekundarnih počitniških
bivališč, območja večjih komunalnih objektov in naprav, območja večjih
vodnogospodarskih objektov in ureditev, za izkoriščanje in raziskovanje
rudnin, varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine, varovanja
vodnih virov, območja za posebne namene ter za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
Ta območja so
opredeljena na kartah 1:5000 in 1:25000 in bodo zavarovana s
podrobnejšimi akti – prostorskimi izvedbenimi akti ali posebej
opredeljena v PUP. V teh območjih se bo nadzorovalo smotrno
gospodarjenje s prostorom ter preprečevalo morebitna razvrednotenja. Na
območjih, ki niso definirana kot obvezna izhodišča, je z usmeritvami v
srednjeročnem planu Občine omogočena dokončna uskladitev in usmeritev za
tekstualno opredelitev ali kartografsko razmejitev namenske rabe
prostora za sprejemanje nadaljnjih odločitev v fazi izvajanja določil
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. |
|
|
|
6.3 Usklajenost
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine z obveznimi izhodišči
prostorskega plana RS. |
|
|
|
Te spremembe in
dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica so
usklajene s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS. |
|
|
|
7. URESNIČEVANJE
DOLGOROČNEGA PLANA |
|
|
|
Temeljni instrument
za uresničevanje dolgoročnega plana je usklajeno izvajanje v
srednjeročnem planu in v letnih planskih aktih občine in drugih
subjektov planiranja, ki bodo morali konkretizirati dolgoročne razvojne
cilje in naloge. |
|
|
|
7.1 Smeri ukrepov za
uresničevanje dolgoročnega plana |
|
|
|
Za izvajanje planskih
usmeritev in zasnov razvoja v prostoru bomo oblikovali in sprejeli
ustrezne ukrepe na področju dolgoročne zemljiške politike, družbenega
nadzora nad prometom z zemljišči in prednostni vrstni red vlaganj v
razvoj. Vsa območja bomo zavarovali pred stihijskim razvojem, zlasti
pred neorganizirano individualno stanovanjsko gradnjo. Slednjo bomo
podpirali predvsem v že degradiranih in komunalno opremljenih območjih. |
|
|
|
Komunalno opremljanje
zemljišč bomo razvijali na širših osnovah. Predvsem bomo nadaljevali z
usmerjanjem sredstev za primarno opremljanje večjih območij za
dolgoročni razvoj poselitve. Na podlagi takšne dolgoročne poselitvene
politike in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč bomo razpolagali z
večjim številom enakovrednih lokacij in s tem dosegli večje zanimanje
investitorjev, predvsem nosilcev specifičnih dejavnosti (obrt,
industrija in počitniška naselja). |
|
|
|
7.1.1 Merila, načela
in pogoji za urejanje posameznih območij |
|
|
|
Temeljna merila,
načela in pogoji za urejanje posameznih območij so: |
|
|
|
– aktiviranje vseh
primarnih proizvodnih potencialov v prostoru ter selektivno vnašanje
neagrarnih funkcij, da bi pridobili nove razvojne možnosti in kakovosti; |
|
|
|
– razvoj poselitvenih
in primarnih dejavnosti v smeri optimalnih komplementarnih razmerij ob
istočasni ekološko skladni vgradnji v krajino; |
|
|
|
– v okviru
posameznega krajinskega sistema izoblikovati enovitost posestnega
sistema ter opredeliti podrobna merila za skladno povezovanje s
tovrstnimi mejnimi krajinskimi strukturami; |
|
|
|
– na osnovi
celovitega urejanja prostora oziroma posameznih naselij izoblikovati
podobna, medsebojno usklajena programska, organizacijska, ekološka in
oblikovalska merila in načela za urejanje naselij; |
|
|
|
– pri postavitvi in
mikrolokaciji novih objektov izhajati iz lokacijskih načel, ki veljajo
za specifični poselitveni vzorec v obravnavanem krajinskem sistemu; |
|
|
|
– vsakoletno
obdelovanje kmetijskih zemljišč mora vsebovati tudi dela vzdrževanja, ki
zagotavljajo ohranjanje obstoječe kulture po katastrski klasifikaciji; |
|
|
|
– novogradnje in
adaptacije obstoječih objektov je treba tipološko in materialno
prilagoditi zunanjemu videzu obstoječih objektov; poenotiti je potrebno
oblike, materiale, barve, naklone strešin itd. in |
|
|
|
– za morebitne nove
do sedaj neavtohtone kmetijske objekte – steklenjake velja, da se jih
lahko postavlja le na neizpostavljenih legah znotraj oboda sadovnjakov
oziroma na lokacijah, ki ne vplivajo na silhueto naselij. V območjih
urbanistične dediščine – varovane naselbinske dediščine, je za tovrstne
posege potrebno pridobiti kulturnovarstveno mnenje pristojnega zavoda
LRZVNKD. |
|
|
|
7.1.2 Načini urejanja
območij in naselij s prostorskimi izvedbenimi akti |
|
|
|
Dolgoročne strokovne
podlage in evidence podatkov o prostoru oziroma o omejitvah pri posegih
v prostor so osnova dolgoročnih usmeritev glede načinov urejanja
posameznih območij s prostorsko izvedbenimi akti. Ob upoštevanju
usmeritev dolgoročnega plana se s prostorskimi izvedbenimi akti v
srednjeročnem družbenem planu podrobneje obdelajo odločitve o graditvi,
širitvi in prenovi naselij ter drugih posegih v prostor. |
|
|
|
7.1.3 Merila za
ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana občine, ki
narekujejo postopek spremembe plana |
|
|
|
Odstopanje od
sprejetega prostorskega plana, ki narekuje postopek spremembe plana
nastane, če se spremeni republiški prostorski plan ali če se spremene
obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov. |
|
|
|
V primeru
utemeljenega odstopanja od obveznih izhodišč se morajo ustrezne
spremembe in dopolnitve tega plana obravnavati in sprejemati po
postopku, kakor ga določa zakon. |
|
|
|
7.1.4 Program
dodatnih raziskav, analiz in študij |
|
|
|
– Za urbanistično
zasnovo mesta Ribnice je v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni
list SRS, št. 18/84) in navodilom o vsebini in metodologiji izdelave
strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine (Uradni
list SRS, št. 20/85) potrebna izdelava primerjalne ocene urbanih
stroškov. |
|
|
|
– Izdelava krajinske
zasnove za Ribniško dolino v skladu z določili zakona o urejanju
prostora in navodili o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih
podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. |
|
|
|
– Vsestranska
preučitev možnosti za izbiro ustrezne lokacije odlagališča odpadkov. |
|
|
|
– Natečajna izvedba
iskanja idejne rešitve za UN park za Marofom. |
|
|
|
– Določitev točne
trase zahodne obvozne ceste – povezave med Podgorsko cesto in Cesto na
Ugar – z urejenim križiščem z Ulico talcev. |
|
|
|
7.1.5 Naloge, ki jih
mora Občina Ribnica opraviti skupaj z drugimi občinami v širšem prostoru
za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja |
|
|
|
– V sodelovanju z
Občino Kočevje je nujna opredelitev skupne lokacije za centralno
odlagališče odpadkov, ki mora temeljiti na vsestransko preverjenih
kriterijih zanesljivosti naravnih sistemov v okolju. |
|
|
|
– V sodelovanju z
Občino Sodražica zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo za naselja, ki
so že sedaj povezana v skupen sistem vodooskrbe. |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
Besedilo
srednjeročnega plana Občine Ribnica se v celoti spremeni in dopolni in
se glasi: |
|
|
|
8. RAZVOJ
GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
8.1 Industrija in
obrt |
|
|
|
Na območju občine se
evidentirajo manjša območja razpršene gradnje, kjer se izvaja lesna
predelovalna dejavnost in se območja opredelijo kot obrtne cone. Naselja
Otavice, Blate, Rakitnica, Zadolje, Goriča vas. |
|
|
|
Občina načrtuje
možnost izvedbe manjše obrtne cone ob naselju Lipovec z ZN, in sicer za
obrtno dejavnost – selitev iz naselij ali nova smer obrtne dejavnosti
(R23 ZN (R6)). |
|
|
|
8.2 Kmetijstvo |
|
|
|
Občina načrtuje za
izboljšanje pogojev kmetijske dejavnosti organiziran pristop k izvedbi
pogojev za komasacije – zložbe kmetijskih zemljišč. Ti posegi bodo v
prvi etapi izvedeni na naslednjih lokacijah: |
|
|
|
–
hidromelioracija H
Prigorica UN – 111 ha R12,22(R5)
– manjše hidromelioracije na območju PC 5 in PC6
– komasacija in agromelioracija Nemška vas – Prigorica - 180
ha R13, 23 (R5, R6)
– komasacija in agromelioracija Goriča vas – Otavice - 310
ha R12, 13 (R5,R6)
– komasacija in agromelioracija Rakitnica – 210 ha R22,
23 (R6)
– komasacija in agromelioracija Dolenja vas – 340 ha R22,
23, 33 (R6)
Občina bo nadaljevala z izvedbo agromelioracij za izboljšanje pogojev
kmetovanja na kmetijskih zemljiščih, in sicer:
– agromelioracija A – Pusti Hrib 7
ha- VL49 (R1) |
|
|
|
V skladu z mnenjem in
po pogojih LRZVNKD bomo v PUP opredelili območja, kjer bo možna
intenzivna vrtnarska pridelava z dopustitvijo gradnje montažnih
steklenjakov in spremljajočih objektov v UO naselij in ob naseljih. |
|
|
|
8.3 Gozdarstvo |
|
|
|
Vsa strokovna
gozdarska dejavnost v občini se bo še naprej odvijala v okviru Zavoda za
gozdove, Območna enota Kočevje. |
|
|
|
Za gozdarsko
dejavnost se še nadalje izvajajo vsa dela, ki so nujna za vzdrževanje
stabilnosti gozdnega prostora. Za lažji dostop v notranjost gozdnih
oddelkov se predvideva izgradnja naslednjih gozdnih in v sodelovanju z
drugimi sektorji tudi dvonamenskih prometnic: |
|
|
|
– gozdna cesta
Ribnica – Makoše – |
|
|
|
–
gozdna cesta Ribnica – Makoše –
obč. Kočevje (R5, R6)
– gozdna cesta Začela – Zadolje (R5, R6)
– gradnja gozdne ceste v Veliki gori (R5, R6) |
|
|
|
– gradnja nove
obvozne. c. od kamnoloma Kot, skozi gozd pod naseljem KOT do lokalne
ceste PIN S19, 20 (R5) (Zavod RS za varstvo narave – iskanje rešitve z
montažnim mostom) |
|
|
|
– gradnja povezovalne
ceste od lokacije predvidenega kamnolom Petračev laz do G106 (R5) |
|
|
|
Znotraj gozdnih
oddelkov je kar nekaj dreves evidentiranih kot naravna dediščina.
Zaraščajoči otoki v ravninskem in gričevnatem delu Ribniškega in
Dolenjevaškega polja so ravno tako že označeni za naravno vrednoto.
Gozdarska stroka teh površin še ni evidentirala kot gozdni prostor in je
verjetna pravilna klasifikacija kmetijska zemljišča v zaraščanju.
Problematika se bo reševala na podlagi usmeritev in dogovorov med
pristojnimi strokami in uporabniki – lastniki zemljišč. |
|
|
|
8.3.1 Lov in ribolov |
|
|
|
Obe dejavnosti se
bosta lahko odvijali v okviru letnih programov vlaganja ribjega življa
oziroma ustreznega odstrela. |
|
|
|
Tudi v prihodnje se
bo ribištvo razvijalo v okviru Ribiške družine Ribnica v sodelovanju z
Zavodom za ribištvo. Pri načrtovanju različnih vodnogospodarskih,
komunalnih in drugih posegov v prostor, ki prizadevajo interese
ribištva, so obvezna soglasja ribiških družin. Osnovna skrb ribiške
družine Ribnica bo opazovanje dejanske onesnaženosti vodotokov, ki je
razvidna tudi na podlagi stanja življa in ohranjene flore in favne naših
voda. Zato bo ribiška družina še nadalje vlagala v svoje vode mladice,
in to pretežno salmonide, tesneje pa bo sodelovala tudi z Upravo RS za
varstvo narave – izpostava Ljubljana, predvsem pri urejanju in
vzdrževanju vodotokov in objektov na njih. Za zavarovanje življa –
ohranjanje mladic in odraslih rib v delu stalno vodnate struge Ribnice,
tudi ob visokih vodah, namerava ribiška družina s soglasjem vodnega
gospodarstva izvesti poseg – opremo jezu v Dolenji vasi z elektrozaporo.
Predvideni poseg bo preprečil prehod živali v del občasno suhe struge,
kjer ribe po umiku visoke vode poginejo. Za razširitev dejavnosti
ribiške družine je bil pred brano zadrževalnika v Prigorici zgrajen nov
Ribiški dom. Za oživitev in popularizacijo te za varstvo naravnih
vrednot pomembne dejavnosti namerava ribiška družina ob novozgrajenem
objektu urediti manjši samostojen bajer s parkiriščem, parkovno urejeno
okolico in otroškim igriščem. |
|
|
|
Za zagotovitev
posebnega družbenega interesa na področju lovstva bomo obdržali
ravnotežje divjadi in rastlinskega sveta v prostoru, in s tem ohranjali,
vzdrževali in izboljšali življenjske razmere divjadi ter njeno ustrezno
strukturo in število. Posebna pozornost bo veljala avtohtonim vrstam, ki
so posebej pomembne za ohranitev naše naravne dediščine. Lovske družine
bodo z divjadjo gospodarile na podlagi sprejetih srednjeročnih načrtov
in smernic za gojitev divjadi, pri čemer bodo usklajevale interese
lovstva z razvojem kmetijstva in gozdarstva tako, da se bodo s smotrno
gojitvijo divjadi zmanjšale škode po divjadi, zlasti v kmetijstvu, kjer
so konflikti zaradi škode najpogostejši. |
|
|
|
8.4 Trgovina |
|
|
|
Občina bo podprla
vsako z urbanističnega vidika ustrezno prometno in ekonomsko upravičeno
lokacijo znotraj obstoječih urbanih enot. Edini že načrtovani poseg
večjega trgovskega objekta je gradnja trgovine s široko ponudbo v ZN
Hrastje. Nov predlog je podan za manjši nakupovalni center na lokaciji
ob glavni cesti v coni D2. |
|
|
|
8.5 Gostinstvo in
turizem |
|
|
|
Na področju občine je
kar nekaj manjših predlogov za novogradnje, ki bi opravljale ob drugih
raznovrstnih dejavnostih tudi gostinsko in turistično. |
|
|
|
Občina namerava za
izboljšanje turistične ponudbe zgraditi kulturni objekt na Marofu in
nadgraditi zelene površine mesta Ribnice. Iniciativo za investicije v
obrate gostinske ponudbe, kmečki turizem ali drugo s turizmom povezano
profitno dejavnostjo je prevzel privatni sektor. |
|
|
|
Predvideni ali novi
predlagani posegi z gostinsko ponudbo so naslednji: |
|
|
|
–
gradnja objekta na prostoru grajskega kompleksa Marof
R11(R7)
– grad Ortnek – turizem-rekreacija-kultura
VL49(R2)
– obora Otavice – gojitev divjadi za turizem in kot kmet. dejavnost
R13(R5)
– ureditev parka z bajerjem v Zalužju
-Prigorica-
turizem R21(R6) |
|
|
|
Predvideni ali novi
predlagani posegi s turistično ponudbo so naslednji: |
|
|
|
–
konjeniški šport s spremljajočimi tur. in kmet. objekti – Ortnek
VL50 (R2)
– konjeniški šport s spremljajočimi tur. in kmet. objekti
Ugar S20 (R5) |
|
|
|
Občina predvideva
tudi ureditev večjih športnorekreacijskih objektov, ki pa so primarno
namenjeni zadovoljevanju potreb občanov in ožje regije. |
|
|
|
8.6 Drobno
gospodarstvo |
|
|
|
Na območju občine je
predvidenih kar nekaj lokacij za izgradnjo objektov obrtnih dejavnosti.
Prostorske kapacitete so povezane z obstoječo rabo pretežnega dela
območja oziroma s predvideno rabo, in se bo znotraj PUP opredeljevalo,
katera dejavnost je zakonsko sprejemljiva za posamezno urbano enoto. |
|
|
|
8.7 Promet |
|
|
|
Železniški promet |
|
|
|
Občina pričakuje
izboljšanje možnosti tovornega in morda tudi potniškega prometa po
železnici. V primeru, da se aktivnosti v ta namen pričnejo odvijati, bo
občina intenzivno sodelovala v okviru svojih pristojnosti. Posebna
pozornost bo namenjena varnosti v železniškem prometu predvsem pri
oznakah in signalizaciji križanj javnih cest in železniške proge v
naseljih (Ribnica, Žlebič, Ortnek). |
|
|
|
Avtobusni promet |
|
|
|
Za usklajen in reden
prevoz potnikov skrbijo podjetje INTEGRAL STOJNA KOČEVJE in manjši
prevozniki. Ob potniškem prometu za občane je urejen tudi prevoz za
osnovnošolsko mladino, in sicer od doma do šole. |
|
|
|
Za varnost v prometu
namerava občina opremiti vse lokacije avtobusnih postajališč z
izogibališči in postajnimi hišicami. |
|
|
|
–
Avtobusno postajališče in hišice
– Žlebič S10 (R5)
– Avtobusna postaja Ribnica
priprava programske zasn.) LN R11 (R7) |
|
|
|
Tovorni promet |
|
|
|
Za potrebe
špedicijske dejavnosti so imele v skladu z zakoni in pravilniki potrebno
urejene površine le večje proizvodne enote. Manjši špediterji so problem
parkiranja reševali na dvoriščih in divjih parkiriščih. Ti bodo lahko
začasno rešili ta problem na parkiriščih večjih podjetij. S spremembami
in dopolnitvami tega prostorskega plana se na sprejemljivih ustreznih
lokacijah predvideva izgradnja ali sanacija legalno zgrajenih manjših
parkirišč privatnega sektorja. Prvo severno območje kot povečanje
stavbnih zemljišč na dveh lokacijah v Žlebiču in ob BČ ter druga manjša
območja na južnem robu občine v Rakitnici in ob regionalni cesti, ki
lahko zaradi lege na južnem in severnem delu občine zapolnijo del
lokalnih prosilcev. Občina bo sodelovala pri dogovarjanjih za razrešitev
te problematike med prizadetimi podjetji ali posamezniki. Sodelovala bo
pri določanju novih načrtovanih posegov, tako da negativni vplivi ne
bodo slabšali pogojev bivanja občanov. |
|
|
|
8.8 Energetika |
|
|
|
Za potrebe povečanja
oskrbe z električno energijo in oskrbo do sedaj slabo oskrbljenih
območij se predvidevajo naslednje investicije: |
|
|
|
–
daljnovod 20 kV v Prigorici R22 (R6)
– TP 160 KVA v Prigorici R22 (R6)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Grmada VL40(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Bukovec pri Poljanah VL40(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Škrajnek VL40(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Ravne ob V. Polj. VL40(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Finkovo VL39(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Male Breže in do Brega - S10, R1
(R5)
– predvidena izgradnja TP za naselje
Hrastje v ZN Hrastje R1(R7)
– predvideni 20 kV kablovod in TP
Dolenja vas – Lončarska R22 (R6)
– izgradnja RTP Ribnica 110/20 kV
z močjo 20 MVA in širitev R11(R5)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Goriča vas -ČN R12(R5)
– izgradnja kabelskega vodnika in TP –
Ribiški dom Prigorica R22(R6)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
v ZN Mali Humec (R6/S6) R22(R6)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
od Lipovca do Makoš R42 (R6)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Grčarske Ravne VL40(R6)
Ureditev cestne razsvetljave
– v naseljih – Mala Hrovača,
Goriča vas in ob Gorenjski cesti R1, 11,12 (R5 in R7) |
|
|
|
8.9 Komunalno
gospodarstvo |
|
|
|
8.9.1 Individualna
komunalna raba |
|
|
|
8.9.1.1 Vodooskrba |
|
|
|
S priključevanjem
novih vodnih virov ter dograjevanjem vodovodnega omrežja smo v
preteklosti v glavnem pokrivali naraščajoče potrebe po vodi predvsem v
centralnem delu občine. Bodoči napori bodo usmerjeni v varovanje
obstoječih vodovarstvenih območij, iskanje novih kvalitetnih vodnih
virov, dograjevanje vodovodnega omrežja in vodohranov in obnovo
dotrajanega omrežja. Slednje predvsem v naseljih s cevovodi z vsebnostmi
azbesta. V ta namen predvidevamo izvedbo naslednjih posegov: |
|
|
|
– izgradnja
vodovodnega zajetja nad Slatnikom in priključitev v omrežje, |
|
|
|
– izgradnja vodovoda
na relaciji Mlake (Občina Sodržica) – Vintarji, |
|
|
|
– izgradnja vodovoda
na relaciji Črnec – Zadniki, |
|
|
|
– izgradnja vodohrana
za naselje Gorenji Lazi, |
|
|
|
– izgradnja dveh
vodohranov v Kotu, |
|
|
|
– izgradnja vodohrana
za naselje Zadolje, |
|
|
|
– sanacija
vodovodnega omrežja Kot-Jurjevica-Breže, |
|
|
|
– ojačitev vodovodov
Prigorica, Grčarice, Lipovec in Podpoljane, |
|
|
|
– rekonstrukcija
vodovoda od Žlebiča do Ortneka in |
|
|
|
– izgradnja vrtine v
Grčaricah. |
|
|
|
Sledili bomo
usmeritvi, da komunalna organizacija prevzame v upravljanje vse vaške
vodovode. |
|
|
|
8.9.1.2 Čiščenje
odpadnih voda |
|
|
|
V skladu s splošnimi
usmeritvami za ohranjanje čistosti voda se na področju Občine Ribnica
nadaljuje s pričetimi pripravljalnimi deli za izvedbe naslednjih
posegov: |
|
|
|
– izgradnja
razširitve ČN v Ribnici z dodatnimi objekti za boljše delovanje, |
|
|
|
– dopolnitev
dejavnosti prečiščevanja odpadnega blata ČN Ribnica do popolne
nevtralizacije nepregnitega blata in njegova končna dispozicija oziroma
morebitna uporaba; |
|
|
|
– izgradnja ČN v
Dolenji vasi z dodatnimi izvedbenimi deli za zagotovitev zadostnega
pretoka vodotoka na mestu izliva iz ČN in kanalizacijsko omrežje za
naselja Dolenja vas, Prigorica in Nemška vas, |
|
|
|
– izgradnja
kanalizacijskega omrežja za naselja Breže, Jurjevica, Kot in Sajevec ter
izgradnja ČN z odtokom v potok Sajevec, |
|
|
|
– izgradnja
kanalizacijskega omrežja in ČN za naselje Sušje, |
|
|
|
– izgradnja povezave
kanalizacijskega omrežja Ribnica in izgradnja ČN v Goriči vas in |
|
|
|
– izgradnja
kanalizacijskega omrežja za območje ZN Hrastje in ostala območja, ki se
urejajo s PIN. |
|
|
|
8.9.1.3
Pokopališko-pogrebna dejavnost |
|
|
|
Za izboljšanje
tovrstne problematike v občini se načrtuje izgradnja mrliških vežic,
povečanje pokopališč in ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe. |
|
|
|
Posegi se
predvidevajo na naslednjih lokacijah: |
|
|
|
–
izgradnja mrliške vežice v naselju
Sveti Gregor VL47 (R1)
– Velike Poljane – razširitev
pokopališča VL50 (R2)
– Velike Poljane – izgradnja mrliške
vežice VL50 (R2)
– mrliški vežici na pokopališču
v Jurjevici S10 (R5)
– širitev pokopališča v Jurjevici in
parklirišče S10 (R5)
– širitev pokopališča v Ribnici –
Hrovača – LN R12 (R5)
– vris pokopališča in mrliških vežic
za Dolenjo vas R22 (R6)
– širitev parkirišča pred pokopali-
ščem v Rakitnici R22 (R6) |
|
|
|
8.9.1.4 Oskrba s
toplotno energijo |
|
|
|
V mestu Ribnici je
sedanja delujoča toplotna postaja prešibka za nadaljnjo širitev
toplovoda. Občina se bo po izdelavi predhodnih študij odločala o
ustrezni lokaciji znotraj industrijske ali obrtne cone. Odprto je tudi
vprašanje energetskega vira in s tem tipa toplotne postaje. |
|
|
|
–
Izgradnja druge faze toplarne
Inlesa v Ribnici R11 (R7)
– izgradnja toplovoda Inles-Prija-
teljev trg VVZ R11 (R7)
– varianta nove toplarne v R7/C2
(v bližini OŠ) R1 (S7) |
|
|
|
8.9.2 Kolektivna
komunalna raba |
|
|
|
–
komunalno urejanje Hrastje v ZN R1 (R7)
– komunalno urejanje Lepovče v ZN R11,12 (R7)
– komunalno urejanje Mlaka PUP R11 (R7)
– komunalno urejanje Humec PUP R22 (R6)
– komunalno urejanje Mali
Humec v ZN R22 (R6)
– komunalno urejanje Grič PUP S10, R1 (R5)
– komunalno urejanje OC Breg
pri Ribnici PUP R11 (R7) |
|
|
|
8.9.3
Stavbnozemljiško gospodarstvo |
|
|
|
Občina z načrtnim
opremljanje stavbnih zemljišč usmerja potencialne graditelje na
opremljena neproblematična območja. V prvi fazi predstavlja takšno
ravnanje za občino velik strošek, vendar se bodo v končni fazi izvedbe
lastnikom objektov ter vzdrževalcem komunalne in prometne infrastrukture
ti stroški povrnili z zmanjšanimi stroški vzdrževanja. |
|
|
|
8.10 Stanovanjsko
gospodarstvo |
|
|
|
Občina razpolaga s
pr. 2 ha še prostih površin za družbeno ali profitno blokovno gradnjo v
bližini centra mesta. Število prebivalcev bo po demografskih
predvidevanjih upadlo, kar pa ne pomeni, da se v občini s povprečnim
številom 3,3 prebivalcev na gospodinjstvo ne bo povečalo število
gospodinjstev z manjšim številom članov. |
|
|
|
8.11 Cestno
gospodarstvo |
|
|
|
Za izboljšanje cestne
infrastrukture, se na področju občine predvidevajo naslednje investicije
oziroma se bo pripravljala dokumentacija za izvedbo LN: |
|
|
|
–
G2-106 obvozna cesta
Ribnica LN glavna cesta R11 (R7)
– obnovitev ceste Kolodvorska
– Inles – Merharjeva R11 (R7)
– obnovitev ceste Šeškove ulica R11 (R7)
– obnovitev ceste Ulica Luisa Adamiča
in Kurirske R11 (R7)
– obnovitev ceste Galusovega nabrežja R11 (R7)
– obnovitev ceste Črni Potok –
meja občine VL48 (R1)
– obnovitvena dela Vel. Poljane
– Škrajnek-Bukovec VL40, 50
(R2)
– obnovitvena dela G2-106-Finkovo VL39 (R2)
– obnovitvena dela Ulica Talcev –
G2-106 R11 (R7)
– obnovitvena dela Ograda –
Lipovec R13, 23
(R5,R6)
– obnovitvena dela Lipovec –
Makoše R23, 24
(R6)
– obnovitvena dela Luknja –
Zlati Rep VL39 (R1)
– obnovitvena dela Dolenji Lazi –
Zapuže R1 (R5)
– obnovitvena dela G2-106-Žlebič
– Fužine S10
(R2,R5)-
– obnovitvena dela Ograja Hojče
– Hudi Konec LN VL49 (R1)
– obnovitvena dela Ograja
– Črnec VL48 (R1)
– obnovitvena dela (352170)
Prigorica – Dolenja vas R21 (R5)
– obnovitvena dela mulde cesta
Gornje in Dolnje Podpoljane in Močile VL39, 40,
50 (R2)
– obnovitvena dela Zlati Rep –
Škrlovica LN VL39 (R1)
– gradnja pločnika v naselju
Mala Hrovača R11 (R5)
– rekonstrukcija križišča LN –
Mala Hrovača LN R11 (R5)
– gradnja pločnika ob G2-106
Nemška vas – do Prigorice R22 (R5
– obnovitvena dela križišča +pločnik
Šolska in Merharjeva R11 (R7)
– gradnja parkirišč – znotraj UO
naselij lokacija naselja (R1, 2, 5,
6, 7)
– gradnja pločnika Ribnica – Grič R11(R5, R7)
– gradnja pločnika Slatnik – OŠ Sušje S10 (R5)
– gradnja ceste na Grmado od
P do Doma na Grmadi VL40 (R2)
– gradnja nove obvozne c. Kot
(priprava progr.zasn.) LN S19, 20
(R5)
– LN obvozna cesta za Jurjevico
(priprava progr.zasn.) LN S10 (R5)
– obnovitvena dela ceste Črnec
– Zadniki LN VL48 (R1)
– rekonstukcija ceste Žlebič –
Sodražica LN S9, 10 (R5)
– LN dela ceste Žlebič – Sodra-
žica odcep pri Sušju LN S10 (R5)
– ureditev celotnega območja BČ, cestne baze in parkirišča za tovorna v.
R5 (kartografski del plana) |
|
|
|
8.12 PTT promet |
|
|
|
V občini se nadaljuje
z načrtovanim povečevanjem kapacitet avtomatskih telefonskih central. |
|
|
|
Program razvoja je
dodatno pogojen s prehodom na prenos drugih podatkov preko telefonskih
kablov in vzporednih kabelskih povezav. Občina s centralo v Ljubljani še
ni povezana z optičnim kablom, kar pa bo verjetno zaradi novih oblik
dela in delovnih procesov naložba ustrezne strokovne službe ali drugega
investitorja. |
|
|
|
V občini se načrtuje
postavitev telefonskih govorilnic za naselji Ribnico in Dolenjo vas,
povečanje kapacitet avtomatskih telefonskih central in števila
telefonskih priključkov v Ribnici in Dolenji vasi. |
|
|
|
8.13 Vodno
gospodarstvo |
|
|
|
Dejavnost vodnega
gospodarstva bo zajemala: |
|
|
|
– redno vzdrževanje
vodotokov z objekti v splošni rabi |
|
|
|
– varstvo pred
škodljivim delovanjem voda za obrambo pred poplavami |
|
|
|
– rečno nadzorno
službo |
|
|
|
– skrb za izvajanje
varstva vodnih količin in varstva voda preko monitoringov, ki jih
financirajo uporabniki vode v sklopu ustreznih organizacij (pravnih
oseb) |
|
|
|
Posegi v obvodni svet
in struge vodotokov, ki se bodo izvajali za zagotavljanje varstva pred
visokimi vodami na območju Občine Ribnica, se bodo predhodno smiselno
usklajevali s pogoji in usmeritvami organizacije, pristojne za
ohranjanje narave. |
|
|
|
Za ohranitev območij
razlivnih polj ob vodotokih, ki so v kmetijski rabi, se nadaljuje
izvajanje vzdrževalnih del čiščenja obstoječih odcednih jarkov v skladu
z zakonom o ohranjanju narave, kjer je navedeno, da se stanje na
območjih naravnih vrednot ne sme spreminjati. |
|
|
|
V vsebinah
prostorskega plana se ohranja meje predvidenih hidromelioracij za
problematična območja mokrotnih travnikov in njiv. Hidromelioracije se
bodo izvajale z ureditvenimi načrti in bodo prvenstveno namenjene
ohranjanju kmetijske dejavnosti, ki je sooblikovalka kulturne krajine,
in s čiščenjem terena in vzdrževanjem prehodnosti vodotokov do
požiralnikov, posledično skrbi za varstvo pred visokimi vodami. Občina
bo ob načrtovanju upoštevala usmeritve pristojne organizacije za varstvo
naravne in kulturne dediščine tako, da bodo ustrezno vrednotene in
varovane vse obstoječe kvalitetne vsebine in značilnosti prostora.
Območja, ki jih bo potrebno obravnavati pri pripravi hidromelioracij
(brez območja porečja Bistrice), obsegajo 127 ha. |
|
|
|
Vodno gospodarstvo bo
zagotovilo vzdrževanje in sanacijo obstoječega suhega zadrževalnika v
Prigorici. |
|
|
|
9. RAZVOJ DRUŽBENIH
DEJAVNOSTI |
|
|
|
9.1 Družbena vzgoja
in varstvo predšolskih otrok |
|
|
|
Za zadovoljitev
potrebnega števila mest za varstvo predšolskih otrok se na območju
občine predvideva izgradnja in organizacija v naslednjih oblikah: |
|
|
|
–
Prenova vrtca v Ribnici – prenovitvena
dela R11 (R7) |
|
|
|
– Občina v okviru
svojega socialnega programa zagotavlja tudi dodatne aktivnosti pod
vodstvom prostovoljcev in s tem omogoča tudi za otroke, ki niso v
vzgojno-varstvenem programu, del širšega vpogleda v različne dejavnosti. |
|
|
|
9.2 Osnovno
izobraževanje |
|
|
|
Za izboljšanje
delovnih in učnih pogojev se v občini v sodelovanju z Ministrstvom za
znanost, šolstvo in šport predvideva izvedba izboljšav na naslednjih
šolskih objektih: |
|
|
|
–
Dolenja vas – adaptacija šolske
kuhinje R22 (R6)
– OŠ – športna dvorana Dolenja vas
– rekonstr. in dozidava R22 (R6)
– zamenjava dotrajanih elementov
stavbnega poh. OŠ Dol. vas R22 (R6)
– rekonstrukcija opreme, inštalacij
in stavb. poh. OŠ Ribnica R11 (R7)
– prenova OŠ v Ribnici za potrebe
devetletke R11 (R7) |
|
|
|
V osnovni šoli bo
tudi v bodoče organizirano varstvo za nižje letnike, ko ob urejeni
okolici šol. otroci lahko opravljajo tudi dodatne interesne dejavnosti
oziroma se sprostijo v urejenem in varovanem urbanem okolju šolskega
objekta. |
|
|
|
Za boljšo
organizacijo izvenšolskih športnih aktivnosti mladine in učnega procesa
telesne vzgoje so v vsebini petega člena pod naslovom Telesna kultura in
rekreacija navedeni vsi predvideni športi objekti. |
|
|
|
9.3 Kultura |
|
|
|
Pri pripravi
izvedbenih aktov se bo za ohranjanje kulturne dediščine upoštevalo
smernice LRZVNKD, kjer so evidentirane in opisane lastnosti in stopnja
varovanja kulturne dediščine celotne občine. Objekti z večjo pričevalno
vsebino v naseljih so že sedaj pomemben element orientacije v
historičnem prostoru življenjskih tokov prebivalcev. Na področju
investiranja Ministrstva za kulturo v objekte kulturne dediščine so
predvidena vzdrževalna dela na področju umetnostne dediščine –
prenovitvena in vzdrževalna dela zlatih oltarjev, delno financiranje
graditve kulturnega objekta – na Marofu in vzdrževalna dela na objektih
kulturne dediščine na Pugledu in Miklovi hiši v Ribnici – knjižnica. |
|
|
|
Občina namerava tudi
v bodoče organizirati že tradicionalne kulturne prireditve, ki poleg
kulturnega dogajanja na dan dogodka oživljajo delavno in kulturno
ozračje v celotnem obdobju priprav in privzgajajo mlajši generaciji
pozitiven odnos do tovrstnega angažiranja. S svetlim vzgledom ravnanja
starejše generacije se postavljajo tudi temeljne vrednote mlade
generacije, lokalna pripadnost in kulturen odnos do prostora in ljudi. |
|
|
|
9.4 Telesna kultura |
|
|
|
Na področju izgradnje
športnih objektov se predvidevajo v sodelovanju z Ministrstvom za
znanost, šolstvo in šport predvsem investicije, ki so opredeljene v
osnutku plana investicij do leta 2004. Poleg z občine ugotovljenih
potreb po povečanju obsega športnih objektov je na pobudo privatnega
sektorja in društev po celotnem območju občine kar nekaj predlogov za
prostorsko opredelitev in delno izgradnjo večjih enot dejavnosti
rekreacije, športa ter povezovanja kmetijstva in rekreacije. Predvidena
območja posegov so prikazana v kartografski dokumetnaciji in vpisana pri
predlogih posegov v prostor za posamezno KS. |
|
|
|
9.5 Socialno skrbstvo |
|
|
|
Za izboljšanje
bivanja nemočnih in ostarelih prebivalcev občine se predvideva
sodelovanje pri pripravi dokumentacije in izgradnji za naslednje
objekte: |
|
|
|
– dom starejših
občanov in |
|
|
|
– izgradnja kapacitet
za dnevno in domsko varstvo odraslih duševno in telesno prizadetih oseb. |
|
|
|
10. UREJANJE PROSTORA
IN VARSTVO OKOLJA |
|
|
|
10.1 Cilji |
|
|
|
Na področju urejanja
prostora in varstva okolja bomo nadaljevali v preteklosti pričete
aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih in ostalih problemov v
prostoru. Na osnovi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana in
urbanistične zasnove mesta Ribnice bomo sprejeli ali spremenili potrebne
prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil
prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor. |
|
|
|
Pri izdelavi
prostorskih izvedbenih aktov bomo objektivno upoštevali vse interese, ki
so prisotni v prostoru skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti
pa uveljavljanje širših javnih interesov glede racionalne rabe zemljišč.
V prostorskih izvedbenih aktih bomo strokovno opredelili neposredne
cilje, ki izhajajo iz usmeritev vsebin prostorskega plana in konkretne
problematike krajevnih skupnosti. |
|
|
|
(Opredelitev pomena
posamezne oznake območja: |
|
|
|
S
- stanovanjska v UZ in vas za ostala naselja
C - centralna
O - obrtna
I - industrijska
W - naselje vikendov
P - prometna
Z - zelene površine
Š - rekreacijske površine – stavbna zemljišča
V - vodne površine
REK - športne površine – dvonamenska raba
SK - smučarska skakalnica
RIB - ribiški dom
KM - kmetije
KOM - komunalni objekti in rudarstvo
VGO - suhi zadrževalnik visokih voda
OB - obore za kmetijstvo
POK - pokopališče
K - kmetijska zemljišča v območju UZ ali kmet. zemlj. operacije
KG - preostali gozdni in kmetijski prostor planske celote |
|
|
|
10.1.1 Območje KS
Sveti Gregor – R1 |
|
|
|
Območje KS Sv. Gregor
je enotno prostorsko obravnavano kot prostorska celota R1, ki jo
sestavljajo naslednja ureditvena območja: |
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina Namembnost
Prostorski
ureditv. območja v ha
izvedbeni
območja akt
-------------------------------------------------------------------------------
S1 Marolče 2,4 kmet. naselje PUP
S2 Sv. Gregor 6,88 vod. nas. KS PUP
S3 Maršiči 1,5 kmet. naselje PUP
S4 Praproče 0,87 kmet. naselje PUP
S5 Hudi Konec 0,76 kmet.naselje PUP
K1 Pusti Hrib 7 agromelioracija PUP
KM1 Gašpinovo 0,15 kmetija PUP
REK1 Veliki Žrnovec 1,9 rekreacija-kultura PUP
Š1 Sv. Gregor pr.0,2 športno igrišče PUP
KG – odprti prostor KS Sveti Gregor kmet.in gozd PUP
------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Pri izdelavi
prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede
varovanja skupnih in splošnih interesov: |
|
|
|
a) opredelili bomo
lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja
družbenih dejavnosti: |
|
|
|
– izgradnja mrliške
vežice |
|
|
|
b) za izboljšanje
lokalnega prometa bomo realizirali naslednje posege: |
|
|
|
– rekonstrukcija
lokalne ceste Črnec – Mlake – Žimarice, |
|
|
|
– rekonstrukcija
lokalne ceste Ograja – Hojče – Hudi Konec, |
|
|
|
– rekonstrukcija
nekategorizirane ceste Zlati Rep – Škrlovica, |
|
|
|
– obnovitev ceste
Črni Potok – meja občine, |
|
|
|
– obnovitvena dela
Ograja – Črnec; Črnec – Zadniki, |
|
|
|
– prometna ureditev
dveh gozdnih cest na območju KS; |
|
|
|
d) – agrotehnične
operacije bomo izvršili na območju: |
|
|
|
– Pustega Hriba na
površini 7 ha (agromelioracija); |
|
|
|
h) za zagotovitev
preskrbe z vodo bomo zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja: |
|
|
|
– vodovod na relaciji
Črnec – Zadniki, |
|
|
|
– vodovod od naselja
Mlake do Vintarjev; |
|
|
|
i) na področju športa
in rekreacije načrtujemo: |
|
|
|
– izgradnja igrišča
za šolsko mladino in krajane pri Svetem Gregorju |
|
|
|
10.1.2 Območje KS
Velike Poljane – R2 |
|
|
|
Območje KS Velike
Poljane je enotno prostorsko obravnavano kot prostorska celota R2, ki jo
sestavljajo naslednja ureditvena območja: |
|
|
|
-----------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina Namembnost
Prostorski
ureditv. območja v ha
izvedbeni
območja akt
-----------------------------------------------------------------------------
S1 Gorenje Podpoljane 1 kmet. naselje PUP
S2 Dolnje Podpoljane 1,78 kmet. naselje PUP
S3 Velike Poljane 7,3 vod. nas. KS PUP
C1 Ortnek 3,55 centralna f. v
izvajanju
W1 vikend cone 0,72 naselje vikendov PUP
K1 Velike Poljane 33 agromelioracija PUP
POK1 Sveti Tomaž 0,31 pokopališče PUP
W2 vikend cona 1,9 vikend cona PUP
W3 vikend cona 1,2 vikend cona PUP
W4 vikend cona 1,7 vikend cona PUP
KM1 Velike Poljane 0,8 kmetija PUP
KM2 Dule 1,3 kmetija PUP
C1 Ortnek 3.8 blagovne rezerve PUP
C2 Ortnek 25 blagovne rezerve PUP
CŠ3 Ortnek 2,3 turizem-stanov. PUP
OB1 Velike Poljane 2,3 obora za živinorejo PUP
OB2 Ortnek 8.9 obora in jahališče PUP
Š1 Ortnek 0.5 konjeniški športni PUP
poligon in objekti
KG – odprti prostor KS Velike Poljane kmet.in gozd PUP
----------------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Pri izdelavi
prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede
varovanja skupnih in splošnih interesov: |
|
|
|
a) Opredelili bomo
lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja
družbenih dejavnosti: |
|
|
|
– izgradnja mrliške
vežice na pokopališču pri Sv Tomažu pri Velikih Poljanah |
|
|
|
– odprli bomo nove
cone vikendov, z združevanjem in zaokroževanje razpršenih legaliziranih
objektov vikendov |
|
|
|
b) Za izboljšanje
lokalnega prometa bomo realizirali: |
|
|
|
– obnovitvena dela
Vel. Poljane – Škrajnek – Bukovec 50 |
|
|
|
– obnovitvena dela G2
–106 – Finkovo |
|
|
|
– ustrezna
signalizacija za zavarovanje železniških prehodov |
|
|
|
– obnovitvena dela –
mulde cesta Gornje in Dolnje Podpoljane in Močile |
|
|
|
– gradnja ceste na
Grmado od parkirišča do Doma na Grmadi |
|
|
|
c) Zgradili bomo
naslednje energetske naprave: |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP – Grmada |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP – Bukovec pri Poljanah |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP – Škrajnek |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP -Žnidar ob V. Polj. |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP – Ravne ob V. Polj. |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP – Finkovo |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP – Bukovec pri Poljanah |
|
|
|
d) – Agrotehnične
operacije bomo izvršili na območju |
|
|
|
– Velikih Poljan na
površini 33 ha (agromelioracija) |
|
|
|
– opredeljeno bo
območje obore za drobnico z manjšim pomožnim hlevskim objektom. |
|
|
|
f) – Na področju
skupne komunalne rabe bomo zgradili naslednje komunalne objekte: |
|
|
|
– s spremembo
namembnosti v industrijsko rabo bomo sočasno sanirali manjši kamnolom |
|
|
|
– podprli bomo
samosanacijo ali sanacijo z nasutjem ali delno eksploatacijo tudi za
ostale manjše opuščene kamnolome in peskokope. |
|
|
|
h) – Za zagotovitev
preskrbe z vodo bomo zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja: |
|
|
|
– prenova primarnega
vodovoda od Žlebiča do Ortneka |
|
|
|
– izgradnja vodohrana
za naselje Gorenji Lazi. |
|
|
|
i) – Na področju
športa in rekreacije podpiramo: |
|
|
|
– izvedbo večje enote
kmetijske konjeniške in rekrecijske cone v izvedbi pobudnika in lastnika
zemljišč v Ortneku. |
|
|
|
j) – Na področju
gospodarstva podpiramo: |
|
|
|
– izgradnjo manjše
betonarne v opuščenem kamnolomu ob glavni cesti pred Ortnekom. |
|
|
|
10.1.3 Območje KS
Ribnica – R5 |
|
|
|
Območje KS Ribnica je
enotno prostorsko obdelano kot prostorska celota R5, ki jo sestavljajo
naslednja ureditvena območja: |
|
|
|
------------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina
Namembnost Prostorski
ureditv. območja v
ha izvedbeni
območja
akt
------------------------------------------------------------------------------------------
S1 Žlebič 13
stanovanjska PUP
S2 Slatnik 4,58 kmet.
naselje PUP
S3 Sušje 5,2 kmet.
naselje PUP
S4 Jurjevica 7 kmet.
naselje PUP
S5 Breže 5,96 kmet.
naselje PUP
I1 Jurjevica 1.8 industrijska
cona PUP
S6 Kot 6.36 kmet.
naselje PUP
S7 Sajevec 4,37 kmet.
naselje PUP
S8 Dane 4,92 kmet.
naselje PUP
S9 Bukovica 3,26 kmet.
naselje PUP
S10 Otavica 5,5 kmet. naselje
PUP
S11 Goriča vas 23,9 kmet.
naselje PUP
S12 Nemška vas 14,5 kmet.
naselje PUP
S13 Hrovača 10,1 kmet. naselje
PUP
S14 Breg-Grič-Dolenji Lazi 44,5
stanovanjska PUP
S15 Ugar 1,2
stanovanjska PUP
S16 Zapuže 0,89 kmet.
naselje PUP
K1 Bistrica 385
hidromel. UN-pred.
K2 Sajevec 69
hidromel. UN-pred.
K3 Prigorica 111
hidromel. UN-pred.
K4 Strnica 11
hidromel. UN-pred.
REK1 Dane 35
smučišče-rekreacijska PUP
REK2 Nemška vas igrišče –
rekreacijska PUP
VGO1 Prigorica 280-del vodnogospodarsko
o. UN št
IŠ Ugar 1,9 proizv. ali športno
območje PUP
SK1 Sv. Frančišek 0,3
skakalnica PUP
Š1 Ugar 1,1 rek.
cona PUP
P1 parkirišče Žlebič 1 0,36
parkirišče PUP
P2 BC – Žlebič 0,76 bencinska
črp. PUP
P3 parkirišče Žlebič 2 0,82
parkirišče PUP
P4 cestna baza – Žlebič 1,1 cestna
baza PUP
KOM1 odlagališče odpad. 3,3 komunalni
objekt UN- sanacija
POK1 Hrovača – POK 1,2
pokopališče PUP in LN
KOM4 ČN Ribnica 0,52 komunalni
objekt PUP
KOM2 ČN Sušje novo 0,3 čistilna
naprava PUP
KOM3 ČN Sajevec novo 0.3 čistilna
naprava PUP
KOM5 ČN Goriča vas 0,35 čistilna
naprava PUP
KOM6 RTP 20/110 kV 1,1
energetika LN
Š2 Jurjevica igrišče 0,37 rekreacijska
-igrišče PUP
Š3 Goriča vas 0,18 rekreacijska
-igrišče PUP
O1 Zadolje staro +novo 0,87 obrtna
dejavnost PUP
O2 Otavice prestavitev 0,66 obrtna
dejavnost PUP
O3 Goriča vas 0,43 obrtna
dejavnost PUP
O4 Goriča vas 0,3 obrtna
dejavnost PUP
OB1 Ugar obora – pašnik 0,93
kmetijsko-rekre. PUP
OB2 Ugar obora – jahališče 2,65
rekreac.-športno PUP
OB3 Otavice obora – divjad 0,44 obora za rejo
damjakov PUP
KM1 Kot 0,25 kmetijsko
gospodarstvo PUP
KM2 kmet – Zidar 1,7 kmetijsko
gospodarstvo PUP
KM3 kmet – Joras 0,68 kmetijsko
gospodarstvo PUP
KG – odprti prostor KS Ribnica kmet.in
gozd PUP
------------------------------------------------------------------------------------------ |
|
|
|
Pri izdelavi
prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede
varovanja skupnih in splošnih interesov: |
|
|
|
a) Opredelili bomo
lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja
družbenih dejavnosti – opredeljeno v 8. in 9. točki tega odloka v
območju R5 |
|
|
|
b) Za izboljšanje
lokalnega prometa bomo realizirali: |
|
|
|
– povezava celotnega
območja BČ, cestne baze in parkirišča za tovorna v. |
|
|
|
– gozdna cesta
Ribnica – Makoše – Občina Kočevje |
|
|
|
– gradnja pločnika
Ribnica – Grič |
|
|
|
– gradnja pločnika
Slatnik – OŠ Sušje |
|
|
|
– Avtobusno
postajališče in hišici – Žlebič |
|
|
|
– gradnja pločnika ob
G2 – 106 Nemška vas – do Prigorice |
|
|
|
– gradnja pločnika v
naselju Mala Hrovača |
|
|
|
– rekonstrukcija
križišča LN – Mala Hrovača LN |
|
|
|
– obnovitvena dela na
lokalni cesti (352170) Prigorica – Dolenja vas |
|
|
|
– obnovitvena dela na
cesti Dolenji Lazi – Zapuže |
|
|
|
– obnovitvena dela na
glavni cesti G2 –106 – Žlebič – Fužine |
|
|
|
– obnovitvena dela na
cesti Ograda – Lipovec |
|
|
|
Republika Slovenija
bo v tej KS investirala v izvedbo dokumentacije in projektov za |
|
|
|
–
rekonstrukcija ceste Žlebič – Sodražica LN
– prestavitev trase dela ceste Žlebič – Sodražica ob Sušju LN |
|
|
|
c) Zgradili bomo
naslednje energetske naprave: |
|
|
|
–
izgradnja RTP Ugar 110/20 KV z močjo 20 MVA in širitev LN
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Goriča vas – ČN
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Male Breže in do Brega |
|
|
|
d) – Agrotehnične
operacije bomo v sodelovanju s pristojnim ministrstvom izvršili na
območju |
|
|
|
– H –
Strnica UN 11 ha
– H – Bistrica UN 385 ha
– H – Sajevec UN 69 ha
– H – Prigorica del UN 111 ha
– komasacija in agromelioracija Nemška vas
– Prigorica – 180 ha
– komasacija in agromelioracija Goriča vas –
Otavice - 310 ha |
|
|
|
e) Na področju
komunalne dejavnosti bomo zgradili naslednje komunalne naprave: |
|
|
|
–
komunalno urejanje Grič
– Razširitev ČN Ribnica
– kanalizacija Ribnica, Hrovača, Goriča vas LN
– kolektor Dolenja vas – Prigorica – Nemška vas
– ČN Sušje in kanalizacija
– ČN in kanalizacija – Kot – Sajevec – Breže – Jurjevica
– ČN v Goriči vasi |
|
|
|
f) Na področju skupne
komunalne rabe bomo zgradili naslednje komunalne objekte skupne rabe: |
|
|
|
–
obcestna razsvetljava v naseljih – Mala Hrovača, Goriča vas in ob
Gorenjski cesti
– odlagališče odpadkov v Mali gori – ažuriranje in sanacija
UN
– širitev pokopališča v Jurjevici in manjše parkirišče
– širitev pokopališča v Ribnici – Hrovača
LN |
|
|
|
h) Za zagotovitev
preskrbe z vodo bomo zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja: |
|
|
|
– izgradnja
vodovodnega zajetja nad Slatnikom in priključitev na omrežje |
|
|
|
– prenova primarnega
vodovoda od Žlebiča do Ortneka |
|
|
|
– izgradnja vodohrana
za Gorenje Laze |
|
|
|
– izgradnja dveh
vodohranov v Kotu |
|
|
|
– izgradnja vodohrana
za Zadolje |
|
|
|
i) Na področju športa
in rekreacije podpiramo: |
|
|
|
– konjeniški šport s
spremljajočimi tur. in kmet. objekti Ugar |
|
|
|
– Obora Otavice –
gojitev divjadi za turizem in kot kmet. dejavnost |
|
|
|
– izgradnja športnega
igrišča – Goriča vas |
|
|
|
– izgradnja športnega
igrišča – Nemška vas |
|
|
|
– izgradnja športnega
igrišča v Gornjih Lepovčah po zaključenem ZN |
|
|
|
– zimski šport – nova
manjša rek.cona – skakalnica pod Sv. Frančiškom |
|
|
|
– zimski športni
objekt – vlečnica na rek. coni smučišča – Dane |
|
|
|
10.1.4 Območje KS
Dolenja vas – R6 |
|
|
|
Območje KS Dolenja
vas je enotno prostorsko obravnavano kot prostorska celota R6, ki jo
sestavljajo naslednja ureditvena območja: |
|
|
|
---------------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina
Namembnost Prostorski
ureditv. območja v ha
izvedbeni
območja
akt
---------------------------------------------------------------------------------------------
S1 Dolenja vas s Prigorico 50
stanovanjska PUP
S2 Rakitnica 10,9 kmet.
naselje PUP
S3 Lipovec 6,7 kmet.
naselje PUP
S4 Grčarice 9,8 kmet.
naselje PUP
S5 Dolenja vas – Humec 8,12
stanovanjska PUP
S6 Dolenja vas – Mali Humec 9,37
stanov.-poslovna dop.ZN št. 37/98
K1 hidro – Blate 90
hidromelioracija UN pred.
K2 hidro – Log 16
hidromelioracija UN pred.
K3 hidro-Sv. Marjeta 10
hidromelioracija UN pred.
C1 Dolenja vas 0,5
centralne PUP
C2 Dolenja vas 1,2 centralne –
OŠ PUP
I1 Prigorica 2,4
industrija PUP
POK1 Dolenja vas 1,29
pokopališče PUP
KOM1 ČN Dolenja vas 0,3 čistilna
naprava PUP
K4 Prig.- Nemška vas 184 komasacija in
agro. PUP
K5 Dolenja vas 340 komasacija in
agro. PUP
K6 Rakitnica 210 komasacija in
agro. PUP
RIB1 Zalužje 3,5
ribnik-rekreacijska PUP
O2 Blate 0,9 lesnopredel.
obrt PUP
O3 Rakitnica 0,49 lesnopredel.
obrt PUP
O4 Rakitnica 0,9 lesnopredel.
obrt PUP
O5 Rakitnica 0,24 lesnopredel.
obrt PUP
Š1 Dolenja vas 0,7 šolsko
igrišče PUP
Š2 Raktinica 0,1
igrišče PUP
REK1 Rakitnica – Griček 1,4 rekreacijska
–igrišče PUP
KM1 Rakitnica 0,32
kmetija PUP
KM2 Rakitnica 0,7
kmetija PUP
KM3 Makoše 0,5
kmetija PUP
KM4 Grčarice 0,7 kmetija
PUP
VGO zadrževalnik Prigorica 280-del vodnogospodarsko
o. UN
POK1 Grčarice 0.07 pokopališki
o. PUP
KG – odprti prostor kmet.in
gozd PUP
--------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Pri izdelavi
prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede
varovanja skupnih in splošnih interesov: |
|
|
|
a) Opredelili bomo
lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja
družbenih dejavnosti: |
|
|
|
– VVZ Dolenja vas –
odprtje enega oddelka za devetnajst otrok |
|
|
|
– Dolenja vas –
adaptacija šolske kuhinje |
|
|
|
– OŠ – športna
dvorana Dolenja vas – rekonstr. in dozidava |
|
|
|
– zamenjava
dotrajanih elementov stavbnega pohištva OŠ Dol. vas |
|
|
|
b) Za izboljšanje
lokalnega prometa bomo realizirali: |
|
|
|
– obnovitvena dela
Ograda – Lipovec |
|
|
|
– obnovitvena dela
Lipovec-Makoše |
|
|
|
– gozdna cesta
Ribnica – Makoše – obč. Kočevje |
|
|
|
– gozdna cesta Začela
– Zadolje |
|
|
|
– gradnja parkirišč –
znotraj UO naselij |
|
|
|
– gradnja parkirišča
v Rakitnici pri pokopališču |
|
|
|
– gradnja mrliške
vežice v Grčaricah |
|
|
|
c) Zgradili bomo
naslednje energetske naprave: |
|
|
|
– daljnovod 20 kV v
Prigorici |
|
|
|
– TP 160 KVA v
Prigorici |
|
|
|
– izgradnja
kabelskega vodnika in TP – Ribiški dom Prigorica |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP – v ZN Mali Humec (R6/S6) |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP – od Lipovca do Makoš |
|
|
|
– predvideni 20 KV
daljnovod in TP – Grčarske Ravne |
|
|
|
d) – Agrotehnične
operacije bomo izvršili na območju |
|
|
|
– H
Blate UN 90 ha
– H Sv. Marjeta UN 10 ha
– H Log UN 16 ha
– H Prigorica del UN 111 ha
– komasacija in agromelioracija Nemška vas – Prigorica 180 ha
– komasacija in agromelioracija Dolenja vas 340 ha
– komasacija in agromelioracija Goriča vas – Otavice 310 ha
– komasacija in agromelioracija Rakitnica 210 ha |
|
|
|
e) Na področju
komunalne dejavnosti bomo zgradili naslednje komunalne naprave: |
|
|
|
–
komunalno urejanje Humec
– komunalno urejanje Mali Humec v ZN
– LD – za ČN Dolenja vas in izgradnja kan. omrežja
– kolektor Dolenja vas – Prigorica – Nemška vas |
|
|
|
h) Za zagotovitev preskrbe z vodo bomo
zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja: |
|
|
|
–
ojačitev vodovodov Prigorica, Grčarice, Lipovec,
Rakitnica
– vodovod do Grčaric in Grčarskih Raven
– vodovod od Lipovca do Makoš |
|
|
|
10.1.5 Območje dela
KS Ribnica – Urbanistična zasnova del – R7 |
|
|
|
Območje KS Ribnica –
Urbanistična zasnova je enotno prostorsko obravnavanA kot prostorska
celota R6, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: |
|
|
|
--------------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina Namembnost Prostorski
ureditv. območja v ha izvedbeni
območja akt
--------------------------------------------------------------------------------------------
C1 Ribnica 8,3 centralna PUP
C2 Ribnica 3,1 centralna PUP-do spr.
ZN
C3 Ribnica 3,4 centralna PUP
C4 Ribnica 0,4 centralna PUP
C5 Ribnica 2,6 centralna PUP
C6del Ribnica (10,69) centralna PUP – do spr.
UN
C6del Ribnica (1,3) centralna PUP – do spr.
ZN
C7 Ribnica 0,58 centralna PUP
I1 Ribnica 39,4 industrijska PUP – do spr.
ZN
I2 Ribnica 33,5 industrijska PUP
I3 Ribnica 4,31 industrijska PUP
K1(S9) Ribnica (7,1+4,04) kmet. PUP
O1 Ribnica 2,4 obrtna PUP
O2 Ribnica 4.9 obrtna PUP
O3 Ribnica 4,2 obrtna PUP – do spr.
ZN
O4 Ribnica 9,3 obrtna PUP – do spr.
ZN
O5 Ribnica 10,4 obrtna PUP
P1 Ribnica 2,2 prometna PUP
R1 Ribnica 5,5 rekreacijska PUP
S1 Gornje Lepovče 7,2 stanovanjska PUP
S2 Ribnica 7,3 stanovanjska PUP
S3 Ribnica 2,5 stanovanjska PUP
S4 Ribnica 8,3 stanovanjska PUP
S5 Ribnica 4,6 stanovanjska PUP
S6 Ribnica 7,2 stanovanjska PUP
S7 Ribnica 9,8 stanovanjska ZN št.Uradni
list RS, št. 3/92
S8 Ribnica 18,0 stanovanjska PUP
S10 Ribnica – bloki 2,8 stanovanjska PUP
S11 Ribnica – Hrastje 49,5 stanovanjska ZN DOL št.
11/90 in
Uradni list
RS št. 44/98
S12 Ribnica 0 stanovanjska PUP do spr.
ZN
S13 Ribnica 1,9 stanovanjska PUP
S14 Ribnica 1,1 stanovanjska PUP
S15 Ribnica 3,2 stanovanjska PUP
V1 Ribnica Bistirca 1.5 vodotok PUP do spr.
UN
Z1 Ribnica pri ČN 0,82 zelene pov. PUP do spr.
UN
Z2 Ribnica – grad 1,4 zelene pov. PUP
Z3 park za Marofom 2, 6-del
zelene pov.
in park. PUP do spr.
UN – povečanje st. z.
C8 trgovski center 0,5 oskrbno območje PUP sprememba
namembnosti
-------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Pri izdelavi
prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede
varovanja skupnih in splošnih interesov: |
|
|
|
a) Opredelili bomo
lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja
družbenih dejavnosti: |
|
|
|
– gradnja objekta na
prostoru grajskega kompleksa Marof |
|
|
|
– rekonst. in
vzdržev. Miklove hiše – knjižnica |
|
|
|
– rekonstrukcija
opreme, inštalacij in stavb. poh. v OŠ Ribnica |
|
|
|
– prenova vrtca v
Ribnici – prenovitvena dela |
|
|
|
– prenova OŠ za
potrebe devetletke |
|
|
|
b) Za izboljšanje
lokalnega prometa bomo skupno z republiško upravo za promet realizirali: |
|
|
|
· nova obvoznica –
glavna cesta Ribnica LN obvoznica |
|
|
|
za izboljšanje
lokalnega prometa bomo realizirali: |
|
|
|
– obnovitev ceste
Kolodvorska – Inles – Merharjeva |
|
|
|
– obnovitev ceste
Šeškove ulica |
|
|
|
– obnovitev ceste
Ulice Luisa Adamiča in Kurirske |
|
|
|
– obnovitev ceste
Galusovega nabrežja |
|
|
|
– obnovitvena dela
Ulica talcev-G2-106 |
|
|
|
– izgradnja
železniškega tira za Riko |
|
|
|
– obnovitvena dela
križišča +pločnik Šolska in Merharjeva |
|
|
|
– gradnja parkirišč –
znotraj UO naselij lokacija proste površine v posmeznih conah naselja |
|
|
|
– gradnja pločnika
Ribnica – Grič |
|
|
|
– določitev zahodne
povezave sever – jug |
|
|
|
– gradnja parkirišča
za Marofom – za obiskovalce Marofa in centra |
|
|
|
– zavarovali bomo
lokacijo za avtobusno postajo – označeno v UZ Ribnica |
|
|
|
c) Zgradili bomo
naslednje energetske naprave: |
|
|
|
– predvidena
izgradnja TP za naselje Hrastje |
|
|
|
– Izgradnja druge
faze toplarne Inlesa v Ribnici |
|
|
|
– izgradnja toplovoda
Inles – Prijateljev trg – VVZ |
|
|
|
– varianta nove
toplarne v R7/C2 (v bližini OŠ) |
|
|
|
e) Na področju
komunalne dejavnosti bomo zgradili naslednje komunalne naprave: |
|
|
|
– kanalizacija
Ribnica, Hrovača, Goriča vas |
|
|
|
– izgradnja
kanalizacije – kolektor “S“OC – Breg |
|
|
|
– Izgradnja
sekundarnih kanalov v Ribnici (Prešernova, Prečna, Vrtnarska,
Levstikova, Trubarjeva, Petkova, Majnikova) |
|
|
|
f) Na področju skupne
komunalne rabe bomo zgradili naslednje komunalne objekte skupne rabe: |
|
|
|
– ureditev cestne
razsvetljave v naseljih – Mala Hrovača, Goriča vas in ob Gorenjski cesti |
|
|
|
– komunalno urejanje
OC Breg pri Ribnici |
|
|
|
– komunalno urejanje
Hrastje |
|
|
|
– komunalno urejanje
Lepovče |
|
|
|
– komunalno urejanje
Mlaka |
|
|
|
h) Za zagotovitev
preskrbe z vodo bomo zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja: |
|
|
|
– zamenjava
vodovodnih cevi z vsebnostjo azbesta (cela Občina Ribnica) |
|
|
|
i) Na področju športa
in rekreacije podpiramo: |
|
|
|
– gradnja športne
dvorane in bazena – Ribnica |
|
|
|
– izgradnja na
območju stadiona Ribnica |
|
|
|
– UN ureditveni načrt
– novi park v Ribnici – natečajna izbira projekta |
|
|
|
– že predvidena
izdelava UN za območje ob vodotoku Bistrica |
|
|
|
10.2 PROSTRSKA
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKE RABE PROSTORA NA OBMOČJIH, KJER SO
PREDVIDENE NALOGE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA (kazalo h kartam) |
|
|
|
10.2.1 Lokacijski
načrti |
|
|
|
Na območju Občine
Ribnica bomo za posamezne infrastrukturne objekte in naprave,
opredeljene v poglavju 6.2. naloge v zvezi z urejanjem prostora,
izdelali lokacijske načrte. |
|
|
|
posegi v prostor, ki
zahtevajo izdelavo lokacijskega načrta: |
|
|
|
(stanje leta 1999) |
|
|
|
– rekonstrukcija
lokalne cest Ograje – Hojče – Hudi Konec (R1) |
|
|
|
– rekonstrukcija
nekategorizirane ceste Zlati Rep – Škrlovica (R1) |
|
|
|
– rekonstrukcija dela
regionalne ceste Žlebič – Sodržica (R3, R5) |
|
|
|
– izgradnja
avtobusnih postajališč v R5 – Žlebič |
|
|
|
– izgradnja
kanalizacije Ribnica – Goriča vas |
|
|
|
– izgradnja gozdne
ceste Ribnica – Makoše |
|
|
|
– gradnja gozdne
ceste Začela – Zadolje |
|
|
|
– izgradnja
železniškega tira za RIKO |
|
|
|
– izgradnja male
obvoznice |
|
|
|
– rekonstrukcija
križišča z G106 v Mali Hrovači |
|
|
|
– centralna avtobusna
postaja v Ribnici |
|
|
|
– gradnja nove
obvoznice naselja Kot |
|
|
|
– nova obvoznica za
naselje Jurjevica |
|
|
|
– del ceste Žlebič –
Sodražica pri odcepu za Sušje |
|
|
|
– nova širitev
pokopališča v Hrovači |
|
|
|
– skupno z DRSC bomo
pripravili LN za: |
|
|
|
– nova obvozna glavna
cesta G2-106 naselja Ribnica |
|
|
|
10.3 Programske
zasnove (samo tekstualni del) na območjih za kompleksno graditev |
|
|
|
Predvideni novi
posegi z ZN ali UN (razen hidromelioracij in območij izkoriščanja
mineralnih rudnin) |
|
|
|
10.3.1 Novo območje
parka za Marofom |
|
|
|
Odločitev o končni
obliki in detajlni vsebini parkovne ureditve se bo sprejemala na podlagi
pridobitve variantnih idejnih projektov z natečajem. |
|
|
|
V točkah od 1 do 11
so navedene osnovne usmeritve in zahteve, ki naj se upoštevajo ob
pripravi idejnih projektov. |
|
|
|
1. obseg območja: |
|
|
|
Območje Parka za
Marofom, obseg 2,1 ha, in je namenjeno izključno rekreacijski dejavnosti
in povečanju zelenih javnih površin mesta Ribnice. Meja območja je
prikazana kot sprememba in dopolnitev prostorskega plana na listu R11. |
|
|
|
2. Predviden način
urejanja: |
|
|
|
Območje se bo urejalo
z UN – ureditvenim načrtom |
|
|
|
3. Seznam parcel
znotraj območja UN: |
|
|
|
953/1, 953/2, 1033/2
del, 1047/2 del, 953/4, 1037 vse k.o. Ribnica |
|
|
|
4. Organizacija
dejavnosti v prostoru: |
|
|
|
– sprehajalni del z
ulično opremo, |
|
|
|
– del z igrali za
manjše otroke – senčni in sončni del, |
|
|
|
– klančina za zimski
šport za najmlajše, |
|
|
|
– uvodni del s
parkirišči in komunalno opremo, |
|
|
|
– prireditveni del z
večnamenskim odprtim paviljonom, |
|
|
|
– povezovalni del
“prehod“ do novega objekta na Marofu, |
|
|
|
– prostor za manjša
utrjena travnata igrišča za šolsko mladino. |
|
|
|
5. Zasnova prometnega
omrežja: |
|
|
|
– območje meji na
lokalno cesto in javno cesto, |
|
|
|
– park je odprt in
dostopen z obeh prometnic, |
|
|
|
– območje novega
parka mora biti ustrezno prometno povezano s parkom ob gradu s
površinami za pešce in z označenimi prehodi čez cestišče z ustreznimi
prometnimi rešitvami za varno odvijanje prometa obiskovalcev za prehode
iz enega parka v drugega. |
|
|
|
6. Zasnova
komunalnega omrežja: |
|
|
|
– oprema območja mora
biti prilagojena potrebam obiskovalcev in sanitarno tehničnim pogojem
opremljanja javnih površin. Potrebne prostorske kapacitete se rešujejo v
okviru parka ali na njegovem robu, v skladu z ureditvijo sosednjih
območij. |
|
|
|
– Kanalizacija in
vodovod sta elementa nujne opreme (“vodomet“; ustrezno mesto s pitno
vodo ob igriščih z urejenim odvodom odpadne vode in odvodnjavanje
tlakovanih površin). |
|
|
|
7. Zasnova
energetskega omrežja: |
|
|
|
– Glavne poti parka
naj bodo opremljene s parkovno – ulično razsvetljavo. |
|
|
|
8. Usmeritve za
urbanistično krajinsko oblikovanje: |
|
|
|
– vsi v točki
4.Organizacija dejavnosti v prostoru; navedeni vsebinski deli so le
seznam delov parka. Celotni park naj bo urejen kot angleški, svetli park
z nizkorastočimi drevesnimi vrstami. V parku naj se grmičje locira le
kot posamezni grm. Celotno območje razen tlakovanih poti, cvetličnih
otokov, igrišč in morebitnih vodnih površin je zatravljeno. |
|
|
|
9. Usmeritve za
arhitekturno oblikovanje objektov: |
|
|
|
Na območju je
prisotnih le malo objektov, (oprema in objekti naj slede istovrstnim
tradicionalnim izdelkom na območju občine): |
|
|
|
– urbana parkovna
oprema, |
|
|
|
– paviljon, |
|
|
|
– ulična oprema, |
|
|
|
– svetila in |
|
|
|
– igrala na otroškem
igrišču, |
|
|
|
– ograjni elementi,
ob morebitnih vodnih površinah, |
|
|
|
– ograjni elementi ob
otroškem igrišču, |
|
|
|
– ograjni elementi ob
otokih cvetja. |
|
|
|
10. Ohranjanje
naravnih vrednot in kulturne dediščine: |
|
|
|
– na območju
predlaganega posega ni evidentiranih elementov dediščine, vendar je
potrebno pri urejanju upoštevati sosednji Park kulturnikov ob gradu in
morata biti enoti skupno z urejenim sprehajališčem ob Bistirci
prepoznavni kot zelene površine istega mesta. |
|
|
|
11. Etapnost ureditve
se bo določala po predlogu izbranega natečajnega projekta. |
|
|
|
12. Obvezna izhodišča
pri pripravi UN: |
|
|
|
– ureditev prometne
povezave s parki in športnimi površinami v sosednjih območjih, |
|
|
|
– znotraj območja
parka je prepovedana vožnja z motornimi vozili (razen vozil za
funkcionalno ovirane osebe in delovnih strojev za nego trate ter
vzdrževanje tlakovanih površin in urbane opreme). |
|
|
|
11. PREGLED OBVEZNIH
IZHODIŠČ DOLGOROČNEGA PLANA RS IN OBVEZNIH IZHODIŠČ DOLGOROČNEGA PLANA
OBČINE, UPOŠTEVANIH PRI PRIPRAVI IN OBLIKOVANJU SREDNJEROČNIH PLANOV |
|
|
|
Je že navedeno v 6.
poglavju tega odloka. |
|
|
|
12. Prostorske
sestavine sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega
prostorskega plana Občine Ribnica so prikazane v: |
|
|
|
Prostorske vsebine srednjeročnega plana:
– kartografska dokumentacija v merilu 1:5 000
Prostorske sestavine dolgoročnega plana
– kartografski del
– tematske karte – zasnove M 25000, in 1:5000
– urbanistična zasnova mesta
Ribnica M 1:5000
– urbanistična zasnova naselja
Dolenja vas s Prigorico M 1:5000 |
|
|
|
Kartografski del
prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Ribnica, dopolnjen leta 2003, je stalno na
vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Ribnica in na Upravni
enoti Ribnica. |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
Ta odlok se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po
objavi. |
|
|
|
|
|
|
|
Št. 01-350-01-14/1998 |
|
|
|
Ribnica, dne 25.
marca 2003. |
|
|
|
Župan
Občine Ribnica
Alojz Marn l. r. |
|
|
|
|