Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010,
40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/2016 – odl. US) je Občinski svet Občine
Križevci (navesti ime občine) na svoji 23. redni seji dne 12.2.2018
sprejel |
|
STATUT |
OBČINE KRIŽEVCI |
|
1. člen |
(vsebina statuta) |
Ta statut ureja: |
1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini; |
2 Naloge občine; |
3 Organizacijo občine: |
3.2 Občinski svet, |
3.3 Župana, |
3.4 Nadzorni odbor občine, |
3.5 Druge organe občine; |
4 Vaške odbore; |
5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: |
5.1 Zbor občanov, |
5.2 Referendum o splošnem aktu občine, |
5.3 Svetovalni referendum, |
5.4 Ljudsko iniciativo; |
6 Občinske javne službe; |
7 Sodelovanje občine z drugimi občinami; |
8 Premoženje in financiranje občine; |
9 Splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za
delovanje občine. |
|
1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini |
|
2. člen |
(območje, ime in sedež občine) |
(1) Občina Križevci (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naselij: Berkovci, Berkovski
Prelogi, Boreci, Bučečovci, Dobrava, Gajševci, Grabe, Iljaševci,
Ključarovci, Kokoriči, Križevci pri Ljutomeru, Logarovci, Lukavci, Stara
Nova vas, Vučja vas, Zasadi. |
(2) Sedež občine je v Križevcih pri Ljutomeru, Križevci pri Ljutomeru
11. |
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem
besedilu: župan). |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
3. člen |
(naloge občine) |
(1) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja
naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine. |
(2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz
državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora
država občini zagotoviti potrebna sredstva. |
|
4. člen |
(uradno glasilo občine) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
5. člen |
(uresničevanje lokalne samouprave) |
(1) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah
iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno
sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri
oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih
aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na
način in v rokih, ki jih določi župan. |
(3) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja
in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč
in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
6. člen |
(grb, zastava in praznik občine) |
(1) Občina ima svoj grb in zastavo. |
·
grb občine: v zgornjem delu ščita se v zlatem
polju nahaja črni konj v kasu, v spodnjem delu ščita pa iz ščitovega dna
rastejo pahljačasto v zeleno polje trije zlati žitni klasi, izmenično z
dvema zlatima žitnima klasoma. Vršiča desnega in levega lista sta
zapognjena navzven. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih
robovih, lahko služi le kot grbovni okras. Blazon: grb Občine Križevci
je upodobljen na deljenem ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike,
delilno črto oklepa ločni križ, v katerem ima vsak od štirih krakov
debelino 1/50 ščitove širine. Zgornja dva zelena traka sta v zgornjem
zlatem polju, spodnja dva zlata kraka pa v spodnjem, zelenem polju. Oba
vertikalna traka sta prisekana, da njun razpon znaša 1/5 ščitove višine. |
·
Zastava občine je zelena z atributom črnim
konjem na srednjem rumenem polju. Opis zastave: je pravokotne oblike,
razmerje višine »V« proti dolžini »D«, V:L je 1:2,5 s tem, da je
zastavina ruta vertikalno razdeljena na tri po višini enaka, po dolžini
pa neenaka barvna polja: prvo in tretje (zadnje) polje je v zeleni
barvi, srednje (drugo) polje je kvadratno in v rumeni barvi z atributom
občinskega grba, črnim konjem v kasu na svoji sredini. Dolžina atributa
mora presegati 8/10 dolžine svojega polja in ne sme presegati 9/10
imenovane dolžine. |
Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa
odlok. |
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Križevci, v zunanjem krogu na spodnji
polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor;
Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb
občine. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom. |
(3) Praznik občine je 8. september. |
(4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade
v skladu s posebnim odlokom. |
|
2 Naloge občine |
|
7. člen |
(naloge občine) |
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom, zlasti pa: |
1. sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine, |
2. pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
3. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj, |
4. zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva, |
5. gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne
knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane, |
6. zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v
skladu z zakonom, |
7. gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo, |
8. zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom,
|
10. gradi in vzdržuje ter upravlja: |
·
občinske ceste in javne poti, |
·
površine za pešce in kolesarje, |
·
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška
igrišča, |
·
javne parkirne prostore, parke, trge in druge
javne površine ter |
11. zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini, |
12. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč. |
(2) Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z
odlokom, in sicer: |
·
ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter
izobraževanje odraslih, |
·
pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi
za socialno ogrožene, invalide in ostarele, |
·
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade
ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov, |
·
pospešuje društveno dejavnost na področju
kulture, športa, turizma. |
|
3 Organizacija občine |
|
3.1 Skupne določbe |
|
8. člen |
(organi občine) |
(1) Organi občine so: |
·
občinski svet, |
·
župan in |
·
nadzorni odbor. |
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge
določa zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom
občinskega sveta. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
(6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega
sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne
volitve ureja zakon. |
|
9. člen |
(javnost dela) |
(1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in
postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut,
poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. |
(2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z
obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega
značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu
informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri
pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke
dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov.
Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega
občinskega organa njegov poslovnik. |
|
10. člen |
(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z
ljudsko iniciativo. |
|
11. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
(2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom,
s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
|
(3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske
uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim
odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje,
vodenje in organizacija. |
(4) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za vse občinske organe. |
(5) Občinsko upravo vodi direktor oziroma direktorica občinske uprave (v
nadaljnjem besedilu: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
|
3.2 Občinski svet |
|
12. člen |
(občinski svet) |
(1) Občinski svet šteje trinajst članic oziroma članov (v nadaljnjem
besedilu: član). |
(2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki
ureja lokalne volitve. |
|
13. člen |
(konstituiranje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega
sveta. |
(2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat
prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi
članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. |
(3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim
odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v
organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega
ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. |
|
14. člen |
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) |
(1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami
in delom določa zakon. |
(2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
|
15. člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz
pristojnosti občine. |
(2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. |
|
16. člen |
(seje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. |
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta
ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu. |
(4) Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila
župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa
je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen. |
(5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in
najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta
v skladu s tem statutom sklicatelja. |
(6) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju
sej zagotavlja občinska uprava. |
(7) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda
in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega
sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
17. člen |
(pravice člana občinskega sveta) |
(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega
sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. |
(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka
dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku občinskega sveta. |
(4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski
upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
|
18. člen |
(odločanje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
19. člen |
(izvrševanje odločitev občinskega sveta) |
(1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. |
(2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta. |
(3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave. |
(4) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o
izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji. |
|
20. člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet (5)
članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na
svoji prvi seji. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno
telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta,
ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev,
potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o
morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter
druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega
odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov,
imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta,
imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb
javnega prava, ki jih je občina ustanovila. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga
občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške
skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov
občinskega sveta, članov nadzornega odbora in jih izvršuje. |
(4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih
razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v
zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(5) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določen s poslovnikom
občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije. |
|
21. člen |
(stalna delovna telesa občinskega sveta) |
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
1. odbor za finančne zadeve, |
2. odbor za komunalne zadeve, |
3. odbor za družbene dejavnosti, |
4. odbor za požarno varnost, civilno zaščito in reševanje, |
5. odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, |
6. odbor za gospodarstvo in turizem, |
7. statutarno pravna komisija. |
(2) Odbori in komisija iz prejšnjega odstavka štejejo od tri (3) do
devet (9) članov. Število članov posameznega odbora in komisije določi
občinski svet s poslovnikom občinskega sveta. |
|
22. člen |
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) |
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve
iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
(3) Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela,
so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih
predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi
občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
(4) Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta
poslovnik občinskega sveta. |
|
23. člen |
(ustanovitev občasnih delovnih teles) |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi njihovo sestavo in naloge. |
|
3.3 Župan |
24. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga
sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
·
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
·
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge
osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
·
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in
drugih odločitev občinskega sveta, |
·
predlaga ustanovitev organov občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja,
notranjo organizacijo občinske uprave, |
·
določa sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih
pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
|
·
imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave
in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic, |
·
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, |
·
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in
ta statut. |
|
25. člen |
(objave splošnih aktov) |
(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov
občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. |
(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa
proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj
po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu. |
(3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali
nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem
najpozneje v 8 dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti
razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji redni seji. |
(4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni
akt objaviti. |
|
26. člen |
(podžupan) |
(1) Podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta. |
(2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan
o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je
dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga. |
(3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka,
podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti
ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
(4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja
mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega
sveta. |
|
27. člen |
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
(1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
3.4 Nadzorni odbor občine |
|
28. člen |
(nadzorni odbor občine) |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom. |
(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter
ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega
proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
|
29. člen |
(imenovanje članov nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor ima pet (5) članov. Člane nadzornega odbora imenuje
občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti praviloma VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega
področja. |
(2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo
občani, njihove organizacije in politične stranke v občini. |
|
30. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh (15)
po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je
na prvi seji navzočih večina članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
|
31. člen |
(delovanje nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne
ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina
članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge
naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. |
(3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga
sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega
odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v
uradnem glasilu občine. |
(4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. |
|
32. člen |
(program dela nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim
programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor
seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži
nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega
proračuna. |
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti
nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti
nadzorni program. |
(3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim
določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana
nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma
pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega
proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem,
pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu:
nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. |
(4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega
nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega
načrta nadzornega odbora. |
(5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor
občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so
vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega
pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega
sveta, ko obravnava njegova poročila. |
|
33. člen |
(predmet nadzora) |
(1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja
nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov,
pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih
oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno,
učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov
občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma
stvarnim premoženjem. |
(2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s
katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih
uporabnikov občinskega proračuna. |
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. V postopku nadzora lahko pooblaščeni član nadzornega odbora
pregleda dokumentacijo na lokaciji nadzorovane osebe. |
|
34. člen |
(izločitev člana nadzornega odbora) |
(1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi
sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
·
je odgovorna oseba, zakonit zastopnik,
prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora
v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti
ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali
zunajzakonska skupnost prenehala, |
·
je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista
ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
·
če je član nadzornega odbora udeležen ali je
sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
|
35. člen |
(osnutek poročila nadzornega odbora) |
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je
določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik).
Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati
enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila
nadzorovane osebe. |
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora
o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek
poročila o nadzoru. |
(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. |
|
36. člen |
(odzivno poročilo) |
(1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema
osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno
poročilo). |
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako
posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi,
jih priloži odzivnemu poročilu. |
|
37. člen |
(vsebina poročila nadzornega odbora) |
(1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo
o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu,
po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
Dokončno poročilo nadzornega odbora občine se objavi na spletni strani
občine. |
(2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z
zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora
občine, ki ga izda pristojni minister. |
(3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
pravilno in/ali smotrno. |
(6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
(8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
(11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in
uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma
predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba
izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. |
|
38. člen |
(postopanje nadzornega odbora) |
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od
dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče
Republike Slovenije. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
39. člen |
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
(2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
40. člen |
(javnost dela nadzornega odbora) |
(1) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. |
(2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
41. člen |
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranju
gradiva, sprejemanju in urejanju pošte ter za opravljanje drugih
opravil, potrebnih za nemotena administrativno tehnična dela nadzornega
odbora. |
(3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in
mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
|
42. člen |
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
43. člen |
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o
plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles
občinskega sveta, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali
avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
3.5 Drugi organi občine |
|
44. člen |
(drugi organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
45. člen |
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
4 Vaški odbori |
|
46. člen |
(vaški odbori) |
(1) Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju
javnih zadev, ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore kot svoja
posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela
vaških odborov. |
(2) Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo na svojih zborih
prebivalci naselij vaških odborov za svoj vaški odbor. |
(3) Postopek ustanovitve in pristojnosti vaških odborov določi občinski
svet z odlokom. |
|
5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
|
5.1 Zbor občanov |
|
47. člen |
(zbor občanov) |
(1) Občani na zboru občanov: |
·
obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja, |
·
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev
ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
·
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča
o spremembah območij naselij, imen naselij, |
·
dajejo predloge občinskim organom v zvezi s
pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
·
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v
prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
·
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter
odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom
ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet
ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
48. člen |
(sklic zbora občanov) |
(1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na
lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. |
(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in
na spletni strani občine. |
|
49. člen |
(zahteva občanov za sklic zbora) |
(1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom
ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj deset odstotkov
volivcev tega dela. |
(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
50. člen |
(vodenje zbora občanov) |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so
glasovali. |
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
5.2 Referendum o splošnem aktu občine |
|
51. člen |
(referendum o splošnem aktu občine) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
(5) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut
občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti
najmanj pet odstotkov volivcev v občini). |
(4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. |
|
5.3 Svetovalni referendum |
|
52. člen |
(svetovalni referendum) |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega zakona, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja
referendum in ljudsko iniciativo. |
|
5.4 Drugi referendumi |
|
53. člen |
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o
drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
5.5 Ljudska iniciativa |
|
54. člen |
(ljudska iniciativa) |
(1) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu
volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerim je urejen postopek s
pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
55. člen |
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
6 Občinske javne službe |
|
56. člen |
(občinske javne službe) |
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z
zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z
zakonom, da jih zagotavlja občina. |
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge
dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali
so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali
ekoloških funkcij občine. |
(3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z
zakonom. |
|
57. člen |
(izvajalci javnih služb) |
(1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske
javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev,
določenih z zakonom. |
(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in
občinskim odlokom podeli koncesijo. |
|
7 Sodelovanje občine z drugimi občinami |
|
58. člen |
(medobčinsko sodelovanje) |
(1) Občina kot soustanoviteljica zagotavlja lokalne gospodarske javne
službe po javnem podjetju. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za
usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki
jih izvaja javno podjetje, so občinski sveti udeleženih občin ustanovili
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
(2) Občina lahko za skupno opravljanje nalog občinske uprave v skladu z
zakonom z odlokom soustanovi organ skupne občinske uprave. |
(3) Občina sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
59. člen |
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
(1) V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je
občina ustanovila skupaj z drugimi občinami se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
(2) Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz
prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno. |
|
8 Premoženje in financiranje občine |
|
60. člen |
(premoženje občine) |
(1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem. |
(2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
61. člen |
(prihodki občine) |
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin
in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
62. člen |
(proračun občine) |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt
razvojnih programov ter obrazložitve. |
(5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
63. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce
občinske uprave. |
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju
proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki
jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. |
|
64. člen |
(odlok o proračunu občine) |
(1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom. |
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni
možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski
svet z odlokom. |
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na
katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna
sprejme občinski svet z odlokom. |
|
65. člen |
(začasno financiranje) |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega
sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja
se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v
enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
66. člen |
(uporaba sredstev proračuna) |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
67. člen |
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
68. člen |
(zaključni račun proračuna) |
(1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna
občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
69. člen |
(zadolževanje občine) |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
70. člen |
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina,
se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda
župan. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana
občinski svet. |
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali
javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh
občin ustanoviteljic. |
|
71. člen |
(finančno poslovanje občine) |
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru
občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
72. člen |
(javno naročanje) |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
9 Splošni in posamični akti občine |
|
9.1 Splošni akti občine |
|
73. člen |
(splošni akti občine) |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
74. člen |
(statut občine) |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom
občinskega sveta za sprejem odloka. |
|
75. člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju
nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela
občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna,
sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in
imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. |
|
76. člen |
(odlok občine) |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce
občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z
zakonom. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
77. člen |
(pravilnik) |
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. |
|
9.2 Posamični akti občine |
|
78. člen |
(posamični akti občine) |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
79. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
80. člen |
(pooblastila v upravnih zadevah) |
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom
in predpisi izdanimi na podlagi zakona. |
|
81. člen |
(izločitev uradne osebe) |
(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske
uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči,
če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski
svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
82. člen |
(obveščenost o upravnih postopkih) |
(1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh. |
(2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
10 Varstvo občine, pravic posameznikov in organizacij |
|
83. člen |
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
84. člen |
(spor o pristojnosti) |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
85. člen |
(upravni spor) |
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne
akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z
dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi
občine. |
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
86. člen |
(upravni in sodni postopek) |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
87. člen |
(mnenje o predpisih) |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
11 Prehodne in končne določbe |
|
88. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 3/2015). |
|
89. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
Ta statut začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka:
007-0002/2018-1 |
Datum:
12.2.2018 |
|
|
Občina
Križevci |
|
Branko Belec, župan |
|