New Page 2

Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014-US, 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Komenda na 22. redni seji dne 26. 10. 2017 sprejel

 

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Komenda

 

 

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Komenda (Uradne objave Glasila Občine Komenda št. 06/2013), ki se nanašajo na besedilni del in grafični del odloka.

 

2. člen

Spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Komenda v kartografskem delu se nanašajo na naslednje karte:

- v sklopu »3. Prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«, se spremembe in dopolnitve izvedejo na  listu št. 8 - E2546, kjer se v enoti urejanja prostora z oznako »SU 9« spremeni podrobna namenska raba prostora iz "IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo" v "IG – gospodarske cone"

 

3. člen

Spremeni se vsebina Preglednice »5: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP« v 46. členu pod naslovom ˝Moste˝, in sicer se pri oznaki enote urejanja »MO 1/1« beseda v stolpcu 9 – oznaka ali so za območje EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne določbe, iz »ne« spremeni v »da«. Enako se besedica »ne« spremeni v »da« v istem stolpcu tudi pri naslovu »Obrtna cona Potok«, pri enoti urejanja prostora »PO 2/1«, v podnaslovu 127. člena pa se doda tekst »in PO 2/1«. 

 

4. člen

Spremeni se vsebina Preglednice »5: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP« v 46. členu pod naslovom ˝Obrtna cona Potok˝, in sicer se pri oznaki enote urejanja »PO-2/2« vrednost v stolpcu 7 – maksimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (oziroma vrednosti med katerimi se mora gibati), z »0,45« spremeni v »0,50«. Istočasno se pri oznaki enote urejana prostora »MO 13/1« v tem stolpcu maksimalni faktor z »0,25« spremeni na »0,35«.  

 

5. člen

(1) Spremeni se vsebina Preglednice »5: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP« v 46. členu pod naslovom ˝Kranjsko-Šenčursko polje, Razpršena poselitev˝, in sicer se pri oznaki enote urejanja »SU 9« oznaka v stolpcu 3 - podrobnejša namenska raba prostora iz »IK« spremeni v »IG«.

(2) Spremeni se vsebina Preglednice »5: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP« v 46. členu pod naslovom ˝Kranjsko-Šenčursko polje, Razpršena poselitev˝, in sicer se pri oznaki enote urejanja »SU 9« beseda v stolpcu 9 – oznaka ali so za območje EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne določbe, iz »ne« spremeni v »da«.

 

6. člen

(1) V 52. členu (kmetijska in gozdna zemljišča ter območja voda, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) se odstavek »(1.3) vrste objektov glede na namen:«, na novo glasi:

-    sistemi za namakanje in osuševanje,

-    vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,

-    ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči,

-    daljinski in lokalni cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja,

-    objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,

-    rekonstrukcije državnih in občinskih cest,

-    nadstrešnice za potnike na obstoječih avtobusnih in drugih postajališčih (gradnja novih objektov iz te alineje je dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest),

-    mostovi, viadukti, predori, podhodi, nadhodi, prepusti, oporni in podporni zidovi, protihrupne ograje (gradnja novih objektov iz te alineje je dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest),

-    objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste potrebno zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,

-    male vetrne elektrarne do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.

(2) V 52. členu (kmetijska in gozdna zemljišča ter območja voda, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) se odstavek »(1.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:«, na novo glasi:

-    objekti za rejo živali (od tega le čebelnjaki, tlorisne površine do vključno 40 m2 in staje, tlorisne površine do vključno 100 m2,

-    pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, razen kleti in vinske kleti, v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost,

-    staje iz prve alineje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte iz druge alineje (razen rastlinjakov, ograj za pašo živine, obor za rejo divjadi, ograj in opor za trajne nasade in opor za mreže proti toči ter ograj za zaščito kmetijskih pridelkov) lahko na kmetijskem zemljišču gradi le investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu najmanj 1ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščene med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade,

-    pomožni cestni objekti (gradnja novih objektov iz te alineje je dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti),

-    priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

-    dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom (če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot zakonito zgrajena razpršena gradnja ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve),

-    kolesarske poti in pločniki oziroma pešpoti ob voziščih cest ter urbana oprema (gradnja novih objektov iz te alineje je dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti),

-    vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje (razen bazenov za kopanje, grajenih ribnikov in okrasnih bazenov),

-    grajene poljske poti,

-    pomožni komunalni objekti,

-    ograje, nižje od 2,2 metra, na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu,

-    podporni zidovi v okviru agromelioracij.

(3) V 52. členu (kmetijska in gozdna zemljišča ter območja voda, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) se odstavek »(1.5) vrste drugih ureditev:«, na novo glasi:

-    pomožna kmetijsko-gozdarska oprema,

-    agrarne operacije (medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in melioracije) v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča,

-    sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo (posegi iz te alineje so dovoljeni le v okviru agromelioracij),

-    krčitev gozdov za kmetijske namene,

-    začasni objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,

-    začasni objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,

-    začasni objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,

-    pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

-    raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,

-    začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:

•    oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

•    cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

•    začasna tribuna za gledalce na prostem,

•    premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi.

-    opazovalnica (netemeljena lesena konstrukcija).

 

7. člen

V 57. členu (stavbni tipi), se v odstavku »(4) svojevrstna stavba (A2)«, v razdelku »(a) velikost« na koncu besedila druge alineje, dodata nova stavka, ki se glasita:

»Določila o maksimalnih višinskih gabaritih ne veljajo za objekte splošnega družbenega pomena. Pri teh objektih (novogradnje, nadzidave) je dovoljeno preseči maksimalni višinski gabarit okoliških objektov, kar se s prostorsko presojo (fotomontaže, skice ipd.) utemelji v projektu za gradbeno dovoljenje.«

 

8. člen

V 59. členu (pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet), se doda nov (9) odstavek, ki se glasi:

»(9) Kadar v ostalih občinskih prostorskih aktih (UN, LN, OPPN) normativi za minimalno število potrebnih parkirišč za posamezno dejavnost niso opredeljeni, se za izračun le-teh uporabi preglednica iz tretjega odstavka tega člena.«

 

9. člen

78. člen (celostno ohranjanje kulturne dediščine) se na novo glasi:

»(1) Na objektih in območjih kulturne dediščine, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine), veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so:

•    kulturni spomeniki,

•    vplivna območja kulturnih spomenikov,

•    varstvena območja dediščine,

•    registrirana nepremična dediščina in

•    vplivna območja dediščine.

V primerih neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi Odloka o občinskem prostorskem načrtu in njegova obvezna priloga ter iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (akti o razglasitvi kulturnih spomenikov, akti o določitvi varstvenih območij dediščine).

(2) Kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje za posege (ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine po predpisih za varstvo kulturne dediščine) je potrebno pridobiti za posege v:

•    kulturni spomenik,

•    vplivno območje kulturnega spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi,

•    varstveno območje dediščine (glej 8. odstavek tega člena),

•    registrirano nepremično dediščino,

•    EUP oz. podEUP, če je ta obveznost določena v poglavjih III/4. Prostorski izvedbeni pogoji na

•    območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov oziroma III/5. Posebne določbe,

•    vplivno območje dediščine.

(3) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine ali kulturne krajine, je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavoda) treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(4) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov, postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih zbiralnikov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).

(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dovoljene gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, dozidave in nadzidave ter druga dela, zaradi katerih se bistveno spremeni  zunanji izgled objektov, če so s tem prizadete varovane vrednote objektov ali območij kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot.

(6) Odstranitev objektov ali območij kulturne dediščine oziroma njihovih delov ni dopustno, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnje objektov na mestih prej odstranjenih objektov kulturne dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v soglasju za odstranitev dediščine.

(7) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika.

(8) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se obstoječi varstveni režimi ter druga merila in pogoji za izvedbo posegov v prostor upoštevajo za enote dediščine, vključene v strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil zavod za območje obravnave prostorskega akta na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS št. 7/99) – v nadaljevanju strokovne zasnove.

(8.1) Na objektih in območjih kulturne dediščine, vključenih v strokovne zasnove, pravni režim predpisuje:

·    prepovedani  so  posegi  v  prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot,

·    v  okolici  objektov  in  območij  kulturne  dediščine  se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine).

(8.2) Na objektih in območjih kulturne dediščine, vključenih v strokovne zasnove, so dovoljeni posegi v prostor in prostorske rešitve, ki:

•    prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,

•    dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(8.3.) Za posamezne vrste kulturne dediščine, vključene v strokovne zasnove, veljajo še naslednji prostorski izvedbeni pogoji:

(8.3.1) Pri posegih na stavbni dediščini, vključeni v strokovne zasnove, se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

•    tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

•    gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,

•    oblikovanost  zunanjščine  (členitev  objekta  in  fasad,  oblika  in  naklon  strešin,  kritina,  stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

•    funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

•    komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

•    pojavnost   in   vedute   (predvsem   pri  prostorsko  izpostavljenih  objektih  –  cerkvah,  gradovih, znamenjih itd.),

•    celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

•    zemeljske  plasti  z  morebitnimi  arheološkimi  ostalinami – kadar se pri posamezni enoti kulturne dediščine   varujejo   tudi   zemeljske  plasti  z  morebitnimi  arheološkimi  ostalinami,  je  potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.

(8.3.2) Pri posegih v naselbinsko dediščino, vključeno v strokovne zasnove, se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

•    naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

•    odnosi  med  posameznimi  stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov,   razmerje   med    pozidanim  in   nepozidanim   prostorom,   gradbene   linije,   značilne funkcionalne celote),

•    prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

•    prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

•    naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

•    podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

•    odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

•    stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

•    zemeljske  plasti  z  morebitnimi  arheološkimi  ostalinami  – kadar se pri posamezni enoti kulturne dediščine   varujejo   tudi   zemeljske  plasti  z  morebitnimi  arheološkimi  ostalinami,  je  potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.

(8.3.3) Pri posegih na memorialni dediščini, vključeni v strokovne zasnove, se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

•    avtentičnost lokacije,

•    materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

•    vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.

(8.3.4) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine, vključene v strokovne zasnove, se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. Obveznost pridobitve kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja za posege je razvidna iz (2) odstavka tega člena.

(9) Za posege na/v objekte in območja kulturne dediščine, ki niso vključeni v strokovne zasnove, se zaradi zavedanja pomembnosti trajnega ohranjanja kulturne dediščine priporoča upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev predpisanih za objekte in območja kulturne dediščine, vključene v strokovne zasnove. Obveznost pridobitve kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja za posege je razvidna iz (2) odstavka tega člena.

(10) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na načine, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami, se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.

(10.1) Prepovedano je predvsem:

•    odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

•    poglabljati dna vodotokov ter jezer,

•    ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

•    gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,

•    postavljati in graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci  reklam  ali  drugih  oznak,  razen   kadar so ti nujno za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

(10.2) Izjemoma so v posamezna najdišča dovoljeni posegi, kot jih dopušča ta odlok, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

•    če ni možno najti drugih rešitev,

•    če  se  na  podlagi  rezultatov  predhodno  opravljenih  arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(11) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(12) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča, v primeru gradnje pa tudi investitorja ali odgovornega vodjo del, ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(13) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi zavoda omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(14) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine praviloma ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

 

 

10. člen

Pod naslovom »Usmeritve za izdelavo OPPN«, se v 92. členu doda nov (2) odstavek, ki se glasi:

»(2) Z izdelavo OPPN se na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe lahko načrtuje kmetijske objekte, namenjene kmetijski dejavnosti, in sicer:

•    stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko  zemljišče,

•    stavbe za rejo živali (perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobne stavbe za rejo živali), vključno z objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje,

•    stavbe za spravilo pridelka (kmetijski silosi, kašče, kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, razen vinskih kleti in zidanic) in stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov (sirarne, sušilnice sadja ipd.),

•    druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije),

•    preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se sme ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta izdati šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte iz prvih štirih alinej tega odstavka.

(2.1) V postopek priprave OPPN iz tega odstavka so lahko vključene le pobude subjektov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

a.  v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora biti nosilec te kmetije obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15);

b.  v primeru kmetijskega gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo, organiziranega kot samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 60 odstotkov svojega letnega prihodka, pri čemer mora biti ta prihodek večji od 30.000 eurov;

c.  v primeru zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, mora zadruga v letu pred vložitvijo vloge iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 50.000 eurov svojega letnega prihodka;

d.  V primeru agrarne skupnosti, registrirane v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS št. 74/15), mora agrarna skupnost imeti v lasti najmanj 20 ha kmetijskih zemljišč.

(2.2) Če se objekti iz drugega (2) odstavka tega člena načrtujejo na kmetijskem zemljišču v lasti Republike Slovenije, mora z načrtovanimi objekti soglašati upravljavec kmetijskega zemljišča, ki je v lasti Republike Slovenije.

(2.3) Za potrebe odmere komunalnega prispevka se zemljišča v območju OPPN iz drugega odstavka tega člena štejejo za stavbna zemljišča.«

 

11. člen

V 92. členu zdajšnji (2) odstavek postane (3) odstavek.

 

12. člen

V 103. členu »Območji podEUP z oznakama KO 3/1 in KO 3/5:« se besedilo pod (1.2) odstavkom nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»Maksimalna dovoljena višina objektov je 12 m. Odstopanje je možno v primerih, ko so za posamezne objekte že izdana gradbena dovoljenja in bodo investitorji pridobivali spremembe teh dovoljenj – v takih primerih je objekt lahko tudi višji od 12 m, vendar ne sme presegati višine iz projekta, ki je bil osnova za izdajo gradbenega dovoljenja.«

 

13. člen

V 104. členu »Območje podEUP z oznako KO 3/4 (v povezavi z območjem KO 3/8 – prestavitev vodotoka):« se zadnji (4) odstavek briše.

 

14. člen

Za 111. členom se doda nov 111a. člen, ki se glasi:

»111.a člen

Območje podEUP z oznako MO 1/1:

Na območju podEUP je dovoljena tudi gradnja objektov splošnega družbenega pomena (tip  svojevrstna stavba – A2).«

 

15. člen

V 148. členu »Območje EUP z oznako GO 7:« se v (1) odstavku pod tretjo alinejo za besedno zvezo »oziroma podEUP« doda besedilo, ki se glasi: »gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,«.

 

16. člen

Za 150. členom se doda nov 150.a člen, ki se glasi:

»150.a člen

Območje EUP z oznako SU 9:

(1) Ne glede na določila 57. člena tega odloka glede na stavbni tip, določen za EUP, je treba na območju EUP z oznako SU 9 upoštevati še naslednja merila in pogoje za oblikovanje:

·    tlorisna zasnova mora biti podolgovata,

·    višinski gabarit stavbe je lahko največ 12 m (P+2 z izkoriščeno mansardo),

·    strehe stavb so lahko tudi enokapne. Strešna kritina je lahko tudi črne, rjave ali opečne barve. Odpiranje strešin je dovoljeno le v obliki strešnih oken.

(2) Ohranja se obstoječa gozdna vegetacija. Posegi v varovalni gozd niso dovoljeni.

(3) Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov je potrebno zagotoviti zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, praviloma v širini 25 m oziroma najmanj ene sestojne višine odraslega gozda. Za gradnje v 25 m širokem pasu ob gozdnem robu, je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za gozdove in večinsko soglasje lastnikov vplivnih gozdnih zemljišč. Morebitna vplivna gozdna zemljišča morajo biti razvidna iz soglasja organa, pristojnega za gozdove.

(4) V tej EUP brez soglasja pristojne občinske službe niso dovoljeni novi priključki na grajeno javno dobro v upravljanju Občine Komenda.

(5) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za nove objekte v območju EUP je potrebno zagotoviti primerno dovozno cesto do območja urejanja po zemljiščih, ki se nahajajo v Občini Mengeš.«

 

17. člen

Spremembe in dopolnitve OPN so skupaj s prilogami na vpogled na Občini Komenda, spletni strani Občine Komenda in pristojni Upravni enoti.

 

18. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Komenda in začne veljati petnajsti dan po objavi.

 

 

Številka: 3500-0001/2014     

Datum: 26. 10. 2017  

     Župan Občine Komenda

Stanislav Poglajen