Na
podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
ZPNačrt (Uradni list RS št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010
- ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012,
76/2014-US, 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Komenda na 22. redni
seji dne 26. 10. 2017 sprejel |
|
|
Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Komenda |
|
|
1. člen |
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in
dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Komenda (Uradne
objave Glasila Občine Komenda št. 06/2013), ki se nanašajo na besedilni
del in grafični del odloka. |
|
2. člen |
Spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Komenda v kartografskem delu se nanašajo na
naslednje karte: |
- v sklopu »3. Prikaz območij enot
urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora
in prostorskih izvedbenih pogojev«, se spremembe in dopolnitve izvedejo
na listu št. 8 - E2546, kjer se v enoti urejanja prostora z oznako »SU
9« spremeni podrobna namenska raba prostora iz "IK - površine z objekti
za kmetijsko proizvodnjo" v "IG – gospodarske cone" |
|
3. člen |
Spremeni se vsebina Preglednice »5: Prikaz
členitve občine na EUP in podEUP« v 46. členu pod naslovom ˝Moste˝, in
sicer se pri oznaki enote urejanja »MO 1/1« beseda v stolpcu 9 – oznaka
ali so za območje EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN
ali posebne določbe, iz »ne« spremeni v »da«. Enako se besedica »ne«
spremeni v »da« v istem stolpcu tudi pri naslovu »Obrtna cona Potok«,
pri enoti urejanja prostora »PO 2/1«, v podnaslovu 127. člena pa se doda
tekst »in PO 2/1«. |
|
4. člen |
Spremeni se vsebina Preglednice »5: Prikaz
členitve občine na EUP in podEUP« v 46. členu pod naslovom ˝Obrtna cona
Potok˝, in sicer se pri oznaki enote urejanja »PO-2/2« vrednost v
stolpcu 7 – maksimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (oziroma
vrednosti med katerimi se mora gibati), z »0,45« spremeni v »0,50«.
Istočasno se pri oznaki enote urejana prostora »MO 13/1« v tem stolpcu
maksimalni faktor z »0,25« spremeni na »0,35«. |
|
5. člen |
(1) Spremeni se vsebina Preglednice »5:
Prikaz členitve občine na EUP in podEUP« v 46. členu pod naslovom
˝Kranjsko-Šenčursko polje, Razpršena poselitev˝, in sicer se pri oznaki
enote urejanja »SU 9« oznaka v stolpcu 3 - podrobnejša namenska raba
prostora iz »IK« spremeni v »IG«. |
(2) Spremeni se vsebina Preglednice »5:
Prikaz členitve občine na EUP in podEUP« v 46. členu pod naslovom
˝Kranjsko-Šenčursko polje, Razpršena poselitev˝, in sicer se pri oznaki
enote urejanja »SU 9« beseda v stolpcu 9 – oznaka ali so za območje EUP
oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne določbe, iz
»ne« spremeni v »da«. |
|
6. člen |
(1) V 52. členu (kmetijska in gozdna
zemljišča ter območja voda, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
se odstavek »(1.3) vrste
objektov glede na namen:«, na
novo glasi: |
- sistemi za namakanje in osuševanje,
|
- vodni zadrževalniki za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč, |
- ograje in opore za trajne nasade in
opore za mreže proti toči, |
- daljinski in lokalni cevovodi,
elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja, |
- objekti za črpanje, filtriranje in
zajem vode, |
- rekonstrukcije državnih in občinskih
cest, |
- nadstrešnice za potnike na obstoječih
avtobusnih in drugih postajališčih (gradnja novih objektov iz te alineje
je dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest), |
- mostovi, viadukti, predori, podhodi,
nadhodi, prepusti, oporni in podporni zidovi, protihrupne ograje
(gradnja novih objektov iz te alineje je dopustna le izjemoma ob
rekonstrukcijah državnih in občinskih cest), |
- objekti gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je v območju ceste potrebno zgraditi ali
prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
- male vetrne elektrarne do nazivne
moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. |
(2) V 52. členu (kmetijska in gozdna
zemljišča ter območja voda, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
se odstavek »(1.4) vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:«,
na novo glasi: |
- objekti za rejo živali (od tega le
čebelnjaki, tlorisne površine do vključno 40 m2 in staje, tlorisne
površine do vključno 100 m2, |
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
razen kleti in vinske kleti, v skladu s predpisom, ki ureja vrste
objektov glede na zahtevnost, |
- staje iz prve alineje in pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte iz druge alineje (razen rastlinjakov, ograj
za pašo živine, obor za rejo divjadi, ograj in opor za trajne nasade in
opor za mreže proti toči ter ograj za zaščito kmetijskih pridelkov)
lahko na kmetijskem zemljišču gradi le investitor, ki ima v lasti
oziroma zakupu najmanj 1ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske
rabe zemljišč uvrščene med njive in vrtove, travniške površine, trajne
nasade in druge kmetijske površine ali najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so
glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade, |
- pomožni cestni objekti (gradnja novih
objektov iz te alineje je dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah
lokalnih cest in javnih poti), |
- priključki na objekte gospodarske
javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, |
- dostop do objekta, skladnega s
prostorskim aktom (če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na
kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot zakonito zgrajena razpršena
gradnja ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve), |
- kolesarske poti in pločniki oziroma
pešpoti ob voziščih cest ter urbana oprema (gradnja novih objektov iz te
alineje je dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in
javnih poti), |
- vodna zajetja in objekti za
akumulacijo vode in namakanje (razen bazenov za kopanje, grajenih
ribnikov in okrasnih bazenov), |
- grajene poljske poti, |
- pomožni komunalni objekti, |
- ograje, nižje od 2,2 metra, na
zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali
gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k
objektu, |
- podporni zidovi v okviru
agromelioracij. |
(3) V 52. členu (kmetijska in gozdna
zemljišča ter območja voda, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
se odstavek »(1.5) vrste
drugih ureditev:«, na novo
glasi: |
- pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, |
- agrarne operacije (medsebojna menjava
kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in melioracije) v skladu s
predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, |
- sanacije območij izkoriščanja,
odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko
rabo (posegi iz te alineje so dovoljeni le v okviru agromelioracij), |
- krčitev gozdov za kmetijske namene, |
- začasni objekti in ukrepi, ki so
potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato,
da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, |
- začasni objekti in ukrepi za zaščito,
reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, |
- začasni objekti in ukrepi, namenjeni
varstvu voda pred onesnaženjem, |
- pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov, |
- raziskovanje podzemnih voda,
mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, |
- začasni objekti in začasni posegi, in
sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: |
• oder z nadstreškom, sestavljen iz
montažnih elementov, |
• cirkus, če so šotor in drugi objekti
montažni, |
• začasna tribuna za gledalce na
prostem, |
• premični objekti za rejo živali v
leseni izvedbi. |
- opazovalnica (netemeljena lesena
konstrukcija). |
|
7. člen |
V 57. členu (stavbni tipi), se v odstavku
»(4) svojevrstna stavba (A2)«, v razdelku »(a) velikost« na koncu
besedila druge alineje, dodata nova stavka, ki se glasita:
|
»Določila o maksimalnih višinskih
gabaritih ne veljajo za objekte splošnega družbenega pomena. Pri teh
objektih (novogradnje, nadzidave) je dovoljeno preseči maksimalni
višinski gabarit okoliških objektov, kar se s prostorsko presojo
(fotomontaže, skice ipd.) utemelji v projektu za gradbeno dovoljenje.« |
|
8. člen |
V 59. členu (pogoji za oblikovanje,
dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet), se doda nov
(9) odstavek, ki se glasi: |
»(9) Kadar v ostalih občinskih prostorskih
aktih (UN, LN, OPPN) normativi za minimalno število potrebnih parkirišč
za posamezno dejavnost niso opredeljeni, se za izračun le-teh uporabi
preglednica iz tretjega odstavka tega člena.« |
|
9. člen |
78. člen (celostno ohranjanje kulturne
dediščine) se na novo glasi: |
»(1) Na objektih in območjih kulturne
dediščine, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine (v
nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine), veljajo pri gradnji
in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so: |
• kulturni spomeniki, |
• vplivna območja kulturnih spomenikov, |
• varstvena območja dediščine, |
• registrirana nepremična dediščina in |
• vplivna območja dediščine. |
V primerih neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi Odloka o občinskem
prostorskem načrtu in njegova obvezna priloga ter iz veljavnih predpisov
s področja varstva kulturne dediščine (akti o razglasitvi kulturnih
spomenikov, akti o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(2) Kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje za posege (ki jih izda organ pristojen za varstvo
kulturne dediščine po predpisih za varstvo kulturne dediščine) je
potrebno pridobiti za posege v: |
• kulturni spomenik, |
• vplivno območje kulturnega spomenika,
če to obveznost določa akt o razglasitvi, |
• varstveno območje dediščine (glej 8.
odstavek tega člena), |
• registrirano nepremično dediščino,
|
• EUP oz. podEUP, če je ta obveznost
določena v poglavjih III/4. Prostorski izvedbeni pogoji na
|
• območjih predvidenih občinskih
podrobnih prostorskih načrtov oziroma III/5. Posebne določbe, |
• vplivno območje dediščine. |
(3) Za poseg v registrirano arheološko
najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev po
predpisih za varstvo kulturne dediščine. Za izvedbo predhodne arheološke
raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega
najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine ali kulturne krajine,
je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne
dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega soglasja za raziskavo
in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavoda) treba
pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg
in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. |
(4) Za poseg v objekt ali območje kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na
varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih,
nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje
dediščine ali njenih delov, postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih zbiralnikov ter drugo, kot določajo predpisi s področja
varstva kulturne dediščine). |
(5) Na objektih in območjih kulturne
dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo
in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne
dediščine niso dovoljene gradnja novih objektov, rekonstrukcije
objektov, dozidave in nadzidave ter druga dela, zaradi katerih se
bistveno spremeni zunanji izgled objektov, če so s tem prizadete
varovane vrednote objektov ali območij kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot. |
(6) Odstranitev objektov ali območij
kulturne dediščine oziroma njihovih delov ni dopustno, razen pod pogoji,
kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Novogradnje objektov na mestih prej odstranjenih objektov kulturne
dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje,
določene v soglasju za odstranitev dediščine. |
(7) Za kulturne spomenike in njihova
vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. |
(8) Za varstvena območja dediščine veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o
določitvi varstvenih območij dediščine. Do uveljavitve varstvenih
območij dediščine se obstoječi varstveni režimi ter druga merila in
pogoji za izvedbo posegov v prostor upoštevajo za enote dediščine,
vključene v strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil zavod za
območje obravnave prostorskega akta na podlagi Zakona o varstvu kulturne
dediščine (Uradni list RS št. 7/99) – v nadaljevanju strokovne zasnove. |
(8.1) Na objektih in območjih kulturne
dediščine, vključenih v strokovne zasnove, pravni režim predpisuje: |
·
prepovedani so
posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli
varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot, |
·
v okolici objektov
in območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v
prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine
(vplivno območje dediščine). |
(8.2) Na objektih in območjih kulturne
dediščine, vključenih v strokovne zasnove, so dovoljeni posegi v prostor
in prostorske rešitve, ki: |
• prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti, |
• dediščino varujejo in ohranjajo na
mestu samem (in situ). |
(8.3.) Za posamezne vrste kulturne
dediščine, vključene v strokovne zasnove, veljajo še naslednji
prostorski izvedbeni pogoji: |
(8.3.1) Pri posegih na stavbni dediščini,
vključeni v strokovne zasnove, se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
• tlorisna in višinska zasnova
(gabariti), |
• gradivo (gradbeni materiali) in
konstrukcijska zasnova, |
• oblikovanost zunanjščine (členitev
objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno
pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
• funkcionalna zasnova notranjosti
objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
• komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico, |
• pojavnost in vedute (predvsem
pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
• celovitost dediščine v prostoru
(prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), |
• zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami – kadar se pri posamezni enoti kulturne
dediščine varujejo tudi zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za
registrirana arheološka najdišča. |
(8.3.2) Pri posegih v naselbinsko
dediščino, vključeno v strokovne zasnove, se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
• naselbinska zasnova (parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), |
• odnosi med posameznimi stavbami
ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov,
razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene
linije, značilne funkcionalne celote), |
• prostorsko pomembnejše naravne prvine
znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
• prepoznavna lega v prostoru oziroma
krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
• naravne in druge meje rasti ter
robovi naselja, |
• podoba naselja v prostoru (stavbne
mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
• odnosi med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega), |
• stavbno tkivo (prevladujoč stavbni
tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
• zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami – kadar se pri posamezni enoti kulturne
dediščine varujejo tudi zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za
registrirana arheološka najdišča. |
(8.3.3) Pri posegih na memorialni
dediščini, vključeni v strokovne zasnove, se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
• avtentičnost lokacije, |
• materialna substanca in fizična
pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
• vsebinski in prostorski kontekst
objekta z okolico objekta ter vedute. |
(8.3.4) Pri posegih v vplivnih območjih
kulturne dediščine, vključene v strokovne zasnove, se ohranjajo varovane
vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in
dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi
utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno
substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj
in ponovno uporabo kulturne dediščine. Obveznost pridobitve kulturno
varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja za posege je
razvidna iz (2) odstavka tega člena. |
(9) Za posege na/v objekte in območja
kulturne dediščine, ki niso vključeni v strokovne zasnove, se zaradi
zavedanja pomembnosti trajnega ohranjanja kulturne dediščine priporoča
upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev predpisanih za objekte in
območja kulturne dediščine, vključene v strokovne zasnove. Obveznost
pridobitve kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja
za posege je razvidna iz (2) odstavka tega člena. |
(10) Na območja registriranih arheoloških
najdišč ni dovoljeno posegati na načine, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi
plastmi, strukturami in premičnimi najdbami, se varujejo pred posegi ali
uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili
njihov vsebinski in prostorski kontekst. |
(10.1) Prepovedano je predvsem: |
• odkopavati in zasipavati teren,
globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne
vlake, |
• poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
• ribariti z globinsko vlečno mrežo in
se sidrati, |
• gospodarsko izkoriščati rudnine
oziroma kamnine, |
• postavljati in graditi trajne ali
začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujno za
učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
(10.2) Izjemoma so v posamezna najdišča
dovoljeni posegi, kot jih dopušča ta odlok, ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
• če ni možno najti drugih rešitev,
|
• če se na podlagi rezultatov
predhodno opravljenih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
možno sprostiti za gradnjo. |
(11) Na območjih, ki še niso bila
predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala
zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških
raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. |
(12) Ob vseh posegih v zemeljske plasti
velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali
lastnika zemljišča, v primeru gradnje pa tudi investitorja ali
odgovornega vodjo del, ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo
zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti
pristojno enoto zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(13) Zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno pristojni osebi zavoda omogočiti dostop do zemljišč, kjer se
bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
(14) Objekte in območja kulturne dediščine
je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo –
čez objekte in območja kulturne dediščine praviloma ne smejo potekati
obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov,
namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska
infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov
ipd. |
|
|
10. člen |
Pod naslovom »Usmeritve za izdelavo OPPN«,
se v 92. členu doda nov (2) odstavek, ki se glasi: |
»(2) Z izdelavo OPPN se na kmetijskih
zemljiščih brez spremembe namenske rabe lahko načrtuje kmetijske
objekte, namenjene kmetijski dejavnosti, in sicer: |
• stavbe za
rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na
kmetijsko zemljišče, |
• stavbe za rejo
živali (perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobne
stavbe za rejo živali), vključno z objekti za skladiščenje gnoja in
gnojevke, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje, |
• stavbe za
spravilo pridelka (kmetijski silosi, kašče, kleti, seniki, skednji,
kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, razen
vinskih kleti in zidanic) in stavbe za predelavo lastnih kmetijskih
pridelkov (sirarne, sušilnice sadja ipd.), |
• druge
nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih
strojev, orodja in mehanizacije), |
• preselitev
kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se sme ne glede na zakon, ki
ureja graditev objektov, dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta
izdati šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte iz
prvih štirih alinej tega odstavka. |
(2.1) V postopek priprave OPPN iz tega
odstavka so lahko vključene le pobude subjektov, ki izpolnjujejo
naslednje pogoje: |
a. v primeru kmetije po zakonu, ki ureja
kmetijstvo, mora biti nosilec te kmetije obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 96/12, 39/13, 99/13 –
ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14
– ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15); |
b. v primeru kmetijskega gospodarstva po
zakonu, ki ureja kmetijstvo, organiziranega kot samostojni podjetnik ali
pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo
pobude iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti
doseči najmanj 60 odstotkov svojega letnega prihodka, pri čemer mora
biti ta prihodek večji od 30.000 eurov; |
c. v primeru zadruge, registrirane za
dejavnost kmetijstva, mora zadruga v letu pred vložitvijo vloge iz
petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči
najmanj 50.000 eurov svojega letnega prihodka; |
d. V primeru agrarne skupnosti,
registrirane v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS
št. 74/15), mora agrarna skupnost imeti v lasti najmanj 20 ha kmetijskih
zemljišč. |
(2.2) Če se objekti iz drugega (2)
odstavka tega člena načrtujejo na kmetijskem zemljišču v lasti Republike
Slovenije, mora z načrtovanimi objekti soglašati upravljavec kmetijskega
zemljišča, ki je v lasti Republike Slovenije. |
(2.3) Za potrebe odmere komunalnega
prispevka se zemljišča v območju OPPN iz drugega odstavka tega člena
štejejo za stavbna zemljišča.« |
|
11. člen |
V 92. členu zdajšnji (2) odstavek postane
(3) odstavek. |
|
12. člen |
V 103. členu »Območji podEUP z oznakama KO
3/1 in KO 3/5:« se besedilo pod (1.2) odstavkom nadomesti z besedilom,
ki se glasi: |
»Maksimalna dovoljena višina objektov je
12 m. Odstopanje je možno v primerih, ko so za posamezne objekte že
izdana gradbena dovoljenja in bodo investitorji pridobivali spremembe
teh dovoljenj – v takih primerih je objekt lahko tudi višji od 12 m,
vendar ne sme presegati višine iz projekta, ki je bil osnova za izdajo
gradbenega dovoljenja.« |
|
13. člen |
V 104. členu »Območje podEUP z oznako KO
3/4 (v povezavi z območjem KO 3/8 – prestavitev vodotoka):« se zadnji
(4) odstavek briše. |
|
14. člen |
Za 111. členom se doda nov 111a. člen, ki
se glasi: |
»111.a člen |
Območje podEUP z oznako MO 1/1: |
Na območju podEUP je dovoljena tudi
gradnja objektov splošnega družbenega pomena (tip svojevrstna stavba –
A2).« |
|
15. člen |
V 148. členu »Območje EUP z oznako GO 7:«
se v (1) odstavku pod tretjo alinejo za besedno zvezo »oziroma podEUP«
doda besedilo, ki se glasi: »gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev,«. |
|
16. člen |
Za 150. členom se doda nov 150.a člen, ki
se glasi: |
»150.a člen |
Območje EUP z oznako SU 9: |
(1) Ne glede na določila 57. člena tega
odloka glede na stavbni tip, določen za EUP, je treba na območju EUP z
oznako SU 9 upoštevati še naslednja merila in pogoje za oblikovanje: |
·
tlorisna zasnova mora
biti podolgovata, |
·
višinski gabarit
stavbe je lahko največ 12 m (P+2 z izkoriščeno mansardo), |
·
strehe stavb so lahko
tudi enokapne. Strešna kritina je lahko tudi črne, rjave ali opečne
barve. Odpiranje strešin je dovoljeno le v obliki strešnih oken.
|
(2) Ohranja se obstoječa gozdna
vegetacija. Posegi v varovalni gozd niso dovoljeni. |
(3) Pri novogradnjah manj zahtevnih in
zahtevnih objektov je potrebno zagotoviti zadosten varnostni odmik od
gozdnega roba, praviloma v širini 25 m oziroma najmanj ene sestojne
višine odraslega gozda. Za gradnje v 25 m širokem pasu ob gozdnem robu,
je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za gozdove in večinsko
soglasje lastnikov vplivnih gozdnih zemljišč. Morebitna vplivna gozdna
zemljišča morajo biti razvidna iz soglasja organa, pristojnega za
gozdove. |
(4) V tej EUP brez soglasja pristojne
občinske službe niso dovoljeni novi priključki na grajeno javno dobro v
upravljanju Občine Komenda. |
(5) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za
nove objekte v območju EUP je potrebno zagotoviti primerno dovozno cesto
do območja urejanja po zemljiščih, ki se nahajajo v Občini Mengeš.« |
|
17. člen |
Spremembe in dopolnitve OPN so skupaj s
prilogami na vpogled na Občini Komenda, spletni strani Občine Komenda in
pristojni Upravni enoti. |
|
18. člen |
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu
Občine Komenda in začne veljati petnajsti dan po objavi. |
|
|
Številka: 3500-0001/2014
|
Datum: 26. 10. 2017 |
Župan Občine
Komenda |
Stanislav Poglajen |
|