Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del EUP ŠK-13/14 (Kapucinsko predmestje sever)
Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2024
Datum sprejema: 25.01.2024
Datum objave: 02.02.2024
Datum začetka veljavnosti: 17.02.2024
New Page 1
Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) in na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Škofja Loka na 10. redni seji dne 25. januarja 2024 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL EUP ŠK-13/14

(KAPUCINSKO PREDMESTJE SEVER)

 

I.  Splošne določbe

 

1. člen

(vsebina)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del enote urejanja prostora ŠK-13/14 (Kapucinsko predmestje sever) (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN določa:

1.  območje OPPN,

2.  vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

3.  arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

4.  načrt parcelacije,

5.  etapnost izvedbe prostorske ureditve,

6.  rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

7.  rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

8.  rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

9.  pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno  dobro,

10. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in

11. druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

 

2. člen

(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)

(1) Z OPPN je načrtovana ureditev severnega dela Kapucinskega predmestja v Škofji Loki, ki obsega odstranitev obstoječe tržnice in umestitev novega večnamenskega objekta ter gradnjo dveh večstanovanjskih stavb s podzemno garažo in pripadajočo zunanjo ureditvijo.

(2) OPPN določa prostorsko ureditev območja, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture ter pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave.

 

3. člen

(sestavni deli OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:

 

 

 

1. Načrt namenske rabe prostora

1.1  Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Škofja Loka  M 1:2000

2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora

2.1  Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora  M 1:2000

3. Načrt območja z načrtom parcelacije

3.1  Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN  M 1:500

3.2  Načrt parcelacije z zakoličbo in prikaz javnega dobra  M 1:500

 

4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev

4.1  Načrt odstranitve obstoječih objektov  M 1:500

4.2  Arhitekturna zazidalna situacija z značilnima prerezoma – nivo pritličja  M 1:500

4.3  Prometno-tehnična situacija  M 1:500

4.4  Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav  M 1:500

4.5  Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami  M 1:500

 

4. člen

(spremljajoče gradivo OPPN)

Spremljajoče gradivo OPPN je:

1.  poročilo o sodelovanju z javnostjo,

2.  izvleček iz OPN Škofja Loka,

3.  prikaz stanja prostora,

4.  strokovne podlage,

5.  smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

6.  mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja,

7.  elaborat ekonomike,

8.  obrazložitev in utemeljitev OPPN in

9.  povzetek za javnost.

 

5. člen

(izdelovalec OPPN)

OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc arhitekti in inženirji d.o.o., Poslovna cona A2, 4208 Šenčur, pod številko projekta P159090, v januarju 2024.

 

II. Območje OPPN

 

6. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega severni del enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) ŠK-13/14. Dostopna cesta do območja OPPN sega tudi na dele EUP ŠK-13/07, ŠK-13/08 in ŠK-13/15.

(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 54/1, 54/3, 54/4, 56/1, 56/2, 56/3, 56/4, 56/5, 72/3 – del, 102/60 - del in 1034/4 - del, vse k.o. 2035 Škofja Loka.

(3) Površina območja OPPN je cca. 1 ha.

(4) Območje je razdeljeno na štiri prostorske enote:

·  P1 je namenjena gradnji večnamenskega objekta,

·  P2 je namenjena gradnji dveh večstanovanjskih objektov s skupno kletno garažo,

·  P3 je namenjena ureditvi prometnih površin – mirujoči promet,

·  P4 je namenjena ureditvi prometnih površin – dostopna cesta.

(5) Meja območja OPPN je določena v grafičnem delu OPPN.

 

III.  Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora

 

7. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1) Območje OPPN je preko obstoječe javne poti (902051), ki poteka vzhodno od območja OPPN, prometno navezano na Partizansko ulico ter preko nje na Kidričevo cesto (R2-1076). Za zagotavljanje  ustrezne dostopnosti in prometne varnosti je predvidena rekonstrukcija obstoječe javne poti (902051) od območja OPPN do priključka na Partizansko cesto.

(2) Dostop do večnamenskega objekta (intervencijski dostop in dostop za dostavo) se zagotavlja s Šolske ulice, ki je sicer prvenstveno namenjena trajnostnim oblikam mobilnosti. 

(3) Za pešce in kolesarje bo območje dostopno preko javne poti, ki se navezuje na Partizansko cesto, preko Šolske ulice ter preko Kapucinskega trga.

(4) Najbližje avtobusno postajališče se nahaja južno od območja, ob Kidričevi cesti, v oddaljenosti cca. 200 m od območja OPPN.

(5) Severno in severo-vzhodno od območja OPPN se nahaja obstoječa večstanovanjska pozidava. Južno od območja se nahaja nekdanji hotel in poslovni objekti, Kapucinski trg, na katerem se nahaja javno parkirišče, knjižnica Ivana Tavčarja ter nekaj obstoječih poslovnih in stanovanjih objektov. Zahodno od območja se nahaja Osnovna šola Škofja Loka – mesto, severo-zahodno od območja pa mestno pokopališče.  

(6) Zemljišča v neposredni bližini OPPN so pozidana in komunalno opremljena. Obstoječa javna komunalna, energetska in elektronsko komunikacijska omrežja potekajo v neposredni bližini OPPN. V neposredni bližini se nahajata tudi dve transformatorski postaji (TP) TP 350 Stolpnica za hotelom in TP 686 Hotel Transturist.

(7) Najbližji vrtec (vrtec Kamnitnik) je od območja OPPN oddaljen cca. 400 m, Osnovna šola Škofja Loka – mesto pa je od območja oddaljena cca. 150 m.

(8) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1

»Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

 

IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

 

8. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1) V prostorski enoti P1 so dopustni:

·  121 Gostinske stavbe,

·  122 Poslovne in upravne stavbe,

·  12301 Trgovske stavbe,

·  12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

·  126 Stavbe splošnega družbenega pomena,

·  24122 Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,

·  1242 Garažne stavbe,

·  12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (kadar Občina za njih izkaže javni interes),

(2) V prostorski enoti P2 so dopustni:

·  1122 Tri- in večstanovanjske stavbe,

·  1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,

·  122 Poslovne in upravne stavbe (samo v pritličju stavb),

·  12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo v pritličju stavb),

·  24122 Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,

·  1242 Garažne stavbe,

(3) V prostorskih enotah P3 in P4 so dopustni:

·  21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

·  21122 Parkirišča izven vozišča 

(4) Na celotnem območju OPPN so dopustni:

1.  komunalni objekti, vodi in naprave:

·  za oskrbo s pitno in požarno vodo,

·  za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

·  za distribucijo zemeljskega plina,

·  za javno razsvetljavo in semaforizacijo,

·  za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV,

·  za zagotavljanje elektronskih komunikacij,

·  zbiralnice ločenih frakcij odpadkov,

·  objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,

2.  pešpoti, kolesarske poti in dostopne ceste do objektov,

3.  parkovne površine, površine za pešce, trgi, otroška igrišča ipd.

 

9. člen

(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)

(1) V prostorski enoti P1 je načrtovana gradnja večnamenskega objekta (O1). Med predvidenim večnamenskim objektom in Šolsko ulico je predvidena ureditev večnamenske ploščadi. Dostop za intervencijo in dostavo je predviden preko Šolske ulice.

(2) V prostorski enoti P2 je načrtovana gradnja dveh večstanovanjskih objektov (O2 in O3). Večstanovanjska objekta sta zasnovana kot dva stolpiča na skupni kletni garaži. Uvoz v kletno garažo je predviden z vzhodne strani, s Partizanske ceste, s katere so predvideni tudi uvozi na nivo terena.

(3) Faktor odprtih zelenih površin (FZOP) v prostorskih enotah P1 in P2 mora biti najmanj 20% in predstavlja razmerje med površino zelenih in tlakovanih odprtih površin, ki so namenjene zunanjemu bivanju in služijo skupni rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, ozelenjena parkirišča in prostori za zbiralnice ločenih frakcij) ter celotno površino gradbene parcele.

(4) Za prostorski enoti P1 in P2 sta določena tudi:

·  maksimalni dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ): 0,40 in

·  maksimalni dopustni faktor izrabe gradbene parcele (FI): 2,00.

(5) V prostorski enoti P3 se lahko uredi dodatna parkirna mesta, ki se jih lahko nameni stanovalcem obstoječih stanovanjskih objektov v okolici OPPN. Če interes za dodatna parkirišča ne bo izkazan, se prostorska enota P3 nameni zelenim površinam.

(6) Prostorska enota P4 je namenjena ureditvi dostopa do območja OPPN in obsega obstoječo dostopno cesto, ki se jo razširi in rekonstruira.

(7) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta prikazani v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija z značilnim prerezoma – nivo pritličja«.

 

10. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) Na celotnem območju OPPN je ob upoštevanju pogojev iz 11. člena tega odloka, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

·  nadstreški oz. nadstrešnice

·  pergole,

·  ute in senčnice,

·  kolesarnice,

·  ograje in podporni zidovi,

·  pomožni komunalni objekt,

·  kolesarske poti in pešpoti,

·  vodnjaki in vodometi,

·  športna in otroška igrišča,

·  urbana oprema,

·  pomožni objekti v javni rabi in

·  pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti enake kot strehe osnovnih objektov, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik so dovoljene, če je zaradi funkcionalnosti taka streha bolj primerna.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,50 m. Manjši odmiki so dopustni, če je za zmanjšan odmik pridobljeno overjeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(4) Pri oblikovanju ograj je treba upoštevati značilne tipe, materiale in višine ograj v naselju. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje in žive meje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov oz. morajo biti postavljene na način, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednja zemljišča. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je odmik najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Dovoljena višina ograj je 1,60 m. Ograje se lahko postavljajo le na delih zemljišč, ograjevanje celotnih gradbenih parcel ni dopustno. Dopustno je tudi ograjevanje teras pritličnih stanovanj.

(5) Med javno površino in uvozom v garažo oz. med javno površino in ograjo ali zapornico, je treba zagotoviti najmanj 5,00 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do garaže.

(6) Oporni zidovi ne smejo presegati višine 1,50 m in morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Če je treba zaradi terenskih razmer zgraditi oporni zid, ki je višji od 1,50 m, se višinske razlike premostijo v kaskadah. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,50 m, ob overjenem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.

(7) Na celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja priključkov na objekte gospodarske javne

infrastrukture, vodnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe načrtovanih

objektov pod pogoji, ki jih OPPN določa za priključevanje objektov na gospodarsko javno

infrastrukturo.

 

11. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje novih objektov je pogojeno s tipologijo širšega območja, namembnostjo objektov, višino obstoječih objektov v EUP in določenimi faktorji izrabe gradbene parcele. Pri oblikovanju stavb je treba upoštevati tudi naslednje splošne pogoje:

1.  gabariti in fasade objektov naj bodo oblikovani skladno z njihovo funkcijo;

2.  fasade morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali;

3.  na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25% fasadne površine; prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra ipd.); barva fasade mora biti določena v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja;

4.  strehe stavb morajo biti ravne ali pod blagim naklonom; dopustna je izvedba zazelenjenih streh in namestitev fotovoltaike, pri čemer višina elementov fotovoltaike ne sme preseči venca strehe;

5.  klimatske naprave morajo biti izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna in ne smejo imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje;

6.  tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte;

7.  pri zasnovi stavb je treba upoštevati pričakovane podnebne spremembe in v zvezi s tem predvideti ustrezne rešitve, kot na primer: senčenje, zelene fasade ipd;

(2) Pri oblikovanju objektov O2 in O3 je treba upoštevati še naslednje dodatne pogoje:

1.  objekta morata biti oblikovno ter glede izbora materialov in barv usklajena;

2.  zasteklitve balkonov, ograjevanje teras in postavitve nadstreškov oz. nadstrešnic v pritličnih stanovanjih, postavljanje enostavnih in nezahtevnih objektov ter druga vzdrževalna dela se lahko izvajajo le skladno s projektom za celovito ureditev stavbe;

3.  ograje teras atrijskih stanovanj morajo biti opredeljene v projektni dokumentaciji za večstanovanjska objekta (v DGD in PZI);

4.  treba je upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi.

 

12. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1) V načrtu zunanje ureditve morajo biti upoštevani naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin:

1.  ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi;

2.  elementi mikrourbane opreme morajo biti oblikovani enotno;

3.  v prostorskih enotah P1 in P2 se 50 % obveznih odprtih zelenih površin (FZOP) lahko tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu;

4.  na območju P2 je treba zagotoviti vsaj 15,00 m2 zelenih površin na stanovanje, vsaj 50 % teh površin je treba nameniti za otroško igrišče in za počitek stanovalcev;

5.  parkirišča na nivoju raščenega terena je treba zasaditi z najmanj enim visokodebelnim drevesom na 5 parkirnih mest, drevesa se razporedi enakomerno;

6.  izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere, varnostno-zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času;

7.  odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2 m oz. je treba komunalne vode z ustreznimi ukrepi zavarovati pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves;

8.  višinske razlike terena morajo biti praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami, izjemoma so dopustni ozelenjeni oporni zidovi, ki morajo biti vključeni v zunanjo ureditev;

9.  na tlakovanih površinah pred vhodi v stavbe so dopustni nadstreški za kolesa;

10. intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo 10 ton;

11. severni rob območja, med peš potjo in severno mejo OPPN, je treba zasaditi z visokodebelno vegetacijo.

(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija z značilnim prerezoma – nivo pritličja«.

 

13. člen

(tlorisni gabariti)

(1) Stavbo O1 se lahko umešča znotraj določene gradbene meje (v nadaljnjem besedilu: GM/GMk).

GM/GMk je črta, ki je načrtovana stavba ne sme preseči (nad in pod terenom), lahko pa se je dotika ali pa je od nje odmaknjena v notranjost gradbene parcele.

(2) Tlorisni gabariti stavb O2 in O3 nad terenom (pritličje in 3 nadstropja) so 24,50 m x 32,00 m. Terasna etaža ne sme presegati 70% površine 3 nadstropja in mora biti od severnega roba stavbe odmaknjena v notranjost najmanj za višino etaže. Z gradbeno mejo (v nadaljnjem besedilu: GM) je določen minimalni odmik stavb od severnega roba območja OPPN. 

(3) Kletne etaže v P2 so dopustne znotraj določene gradbene meje kleti (v nadaljnjem besedilu: GMk). GMk je črta, ki je načrtovana stavba pod terenom ne sme preseči, lahko pa se je dotika ali pa je od nje odmaknjena v notranjost gradbene parcele.

(4) Navedeni tlorisni gabariti stavb O2 in O3 obsegajo vse dele stavb nad terenom, vključno z ložami in balkoni, brez napuščev in konzolnih nadstreškov nad vhodi in terasami.

(5) Lega stavb ter potek gradbenih mej so določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija z značilnima prerezoma – nivo pritličja«.

 

14. člen

(višina stavb in etažnost)

(1) Višina stavbe se meri od kote terena pri vhodu v stavbo do najvišje točke venca strehe zadnje etaže. Nad njo je dopustna izvedba dostopov na streho, prostorov s strojnicami za dvigala, dimnikov, odduhov, izpustov, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in elektronskih komunikacijskih naprav ter transparentne

ali prosojne zaščitne ograje.

(2) Etažnosti in višine stavb so:

·  stavba O1: (K)+P+2 oz. največ + 9,85 m (nad koto terena pri vhodu v stavbo)

·  stavba O2: (K)+P+3+T oz. največ + 16,25 m (nad koto terena pri vhodu v stavbo)

·  stavba O3: (K)+P+3+T oz. največ + 16,25 m (nad koto terena pri vhodu v stavbo)

(3) Dopustna je gradnja več podzemnih etaž, v kolikor to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podzemne vode in stabilnost sosednjih objektov.

(4) V prostorski enoti P2 je zaradi konfiguracije terena, ki se dviga proti severu, dopustna delno vkopana kletna etaža, ki lahko, na južnem robu območja, sega največ 1,50 m nad koto terena. 

 

15. člen

(višinska regulacija)

Višinska regulacija terena na območju OPPN se prilagodi arhitekturnim rešitvam, pri čemer je kot izhodiščni točki treba upoštevati niveleti Šolske ulice in dostopne ceste na vzhodnem robu območja.

 

16. člen

(kapacitete območja)

(1) Površine prostorskih enot:

·  P1: cca. 2.000 m2

·  P2: cca. 6.869 m2

·  P3: cca. 260 m2

·  P4: cca. 1.406 m2

(2) Okvirne bruto etažne površine (BEP) načrtovanih stavb nad terenom:

·  stavba O1: 840 m2

·  stavba O2: 3.500 m2

·  stavba O3: 3.500 m2

(3) V prostorski enoti P2 je dovoljeno zgraditi največ 60 stanovanj.

(4) Bruto etažna površina (v nadaljevanju BEP) objekta je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836.

 

17. člen

(objekti, predvideni za odstranitev)

(1) V območju OPPN je predvidena odstranitev obstoječe tržnice, ki se nahaja na zemljiščih s parcelnimi številkami: 54/4 in 56/1, k.o. 2035 Škofja Loka.

(2) Objekti, predvideni za odstranitev, so prikazani v grafičnem načrtu št. 4.1 »Načrt odstranitve

obstoječih objektov«.

 

V.  Načrt parcelacije

 

18. člen

(načrt parcelacije in površine, namenjene javnemu dobru)

(1) Območje OPPN je razdeljeno na 4 (štiri) gradbene parcele: P1, P2, P3 in P4.

(2) Gradbena parcela P4 predstavlja javno dobro, namenjeno dovozni cesti do Partizanske ceste in obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 54/1, 56/2, 56/3, 72/3, 102/60 in 1034/4, vse k.o. 2035 Škofja Loka.

(3) Parcelacija in površine, namenjene javnemu dobru so določene v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt parcelacije z zakoličbo in prikaz javnega dobra«.

 

VI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

 

19. člen

(etapnost gradnje)

(1) Gradnja načrtovanih stavb se lahko izvaja v dveh etapah. Dopustni sta:

·  etapa 1, ki zajema gradnjo stavbe O1 ter pripadajoče ureditve na parceli P1, in

·  etapa 2, ki zajema gradnjo stavb O2 in O3 ter pripadajoče ureditve na parcelah P2 in P3.

(2) Etapi 1 in 2 se lahko izvajata sočasno ali v poljubnem zaporedju. Pred gradnjo novih stavb, je treba odstraniti obstoječe objekte na območju.

(3) Pred oz. sočasno z gradnjo stavb na parceli P2 mora biti izvedena rekonstrukcija dostopne ceste od območja OPPN do Partizanske ceste.

(4) Do začetka gradnje načrtovanih stavb so na območju dopustne naslednje ureditve:

·  parkovne ureditve in pešpoti,

·  urejanje dostopnih poti in dovozov ter

·  gradnja okoljske, energetske in elektronske infrastrukture za potrebe obstoječih in načrtovanih stavb v območju.

 

VII.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

 

20. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Obravnavano območje OPPN se ne nahaja na območju varovanj kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti na območju OPPN velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

 

VIII.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave

 

21. člen

(varstvo zraka)

(1) Prezračevanje vseh delov stavbe je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in

umazanega zraka je treba speljati nad strehe stavb. Odpadni zrak z garaž je treba odvajati na mestih,

kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj.

(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v

skladu z zakonskimi zahtevami.

(3) V času gradnje in odstranitve objektov so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.

 

22. člen

(varstvo vode in podtalnice)

Območje OPPN se ne nahaja v vodovarstvenem območju niti ne sega v priobalne pasove vodotokov.

 

23. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnji se uporabljajo takšni materiali, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.

(2) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

(3) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

(4) Celotno območje OPPN se po podatkih spletnega informacijskega sistema Piso nahaja znotraj erozijsko ogroženega območja, za katerega so predpisani zahtevni zaščitni ukrepi.

(5) Na plazljivih (pretežno stabilnih, pogojno stabilnih in pretežno nestabilnih) ter erozijsko ogroženih zemljiščih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s področja geomehanike.

 

24. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN je v skladu z OPN Škofja Loka opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred

hrupom.

(2) Novi viri hrupa ne smejo preseči dopustnih vrednosti, ki so določene s posebnimi predpisi. Za novo predvidene ureditve na območju OPPN morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.

(3) Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju. Hrup mora biti pri viru zmanjšan na najmanjšo možno raven.

(4) V fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje hrupa in vibracij. Hrup in vibracije naj se zmanjšajo na najmanjšo možno raven. Za zmanjšanje emisij hrupa in vibracij med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:

·  gradbena dela lahko potekajo od ponedeljka do petka od 7.00 do 18.00 ure ter ob sobotah od 7.00 do 16 ure;

·  uporablja se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega zakonsko predpisanih vrednosti;

·  gradbena dela se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa;

·  zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (gradbiščna ograja v višini 2,00 m, omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, časovna omejitev delovanja gradbene mehanizacije).

 

25. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Postavitev in jakost svetilk za osvetlitev stavb in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi

o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih,

če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

 

26. člen

(varstvo narave)

Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje.

 

27. člen

(osončenje)

(1) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavno zakonodajo.

(2) Ustreznost osončenja je treba preveriti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

28. člen

(potresna varnost in zaklanjanje)

(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije z ocenjeno vrednostjo pospeška

tal 0,225 (g) pri povratni dobi 475 let. Pred začetkom projektiranja je treba identificirati tip tal in

določiti ustrezna izhodišča za projektiranje konstrukcije. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno

v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost

objekta.

(2) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo ali gradnjo

zaklonišč, če to zahtevajo veljavni predpisi.

 

29. člen

(ukrepi za varstvo pred požarom)

(1) Za zaščito pred požarom je treba v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti:

·  pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

·  odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

·  neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za intervencijska vozila ter

·  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(2) Pri načrtovanju ukrepov za zaščito požarne varnosti je treba upoštevati ocenjeni čas

intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe, ki znaša cca. 10 minut.

(3) Dovoz intervencijskih vozil do prostorske enote P1 je predviden preko Šolske ulice, do prostorske enote P2 pa s Partizanske ceste.

(4) Intervencijski dostopi morajo biti zagotovljeni v vsaki gradbeni etapi. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir kot tudi ne drevesnih krošenj.

(5) Požarna zaščita je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. Voda za gašenje se zagotavlja iz obstoječega in novega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.

(6) Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja

zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi

predpisi.

(7) V projektni dokumentaciji je treba načrtovati način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na

proste površine ob njih.

(8) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.5 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

 

X.  Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

30. člen

(pogoji za prometno urejanje)

(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in

zunanje površine morajo biti grajene v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo

objektov.

(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene (asfaltirane ali tlakovane).

(3) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.3 »Prometno-tehnična situacija in idejna

višinska regulacija«.

 

31. člen

(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)

(1) Dostop do večstanovanjskih objektov (O2 in O3) se predvidi s Partizanske ceste po obstoječi javni poti z oznako JP 902051, ki se jo rekonstruira in razširi. Dostopno cesto, vključno s površinami za pešce in kolesarje se predvidi v obliki skupnega prometnega prostora (shared space).

(2) Dostop za tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo, v času gradnje večstanovanjskih objektov (O2 in O3), mora biti urejen z južne strani.

(3) Dostop (intervencijski dostop in dostop za dostavo) do večnamenskega objekta (O1) se zagotavlja s Šolske ulice. 

 

32. člen

(peš in kolesarski promet)

(1) Dostopi za pešce in kolesarje bodo omogočeni z več strani, s Partizanske ceste, s Šolske ulice in s Kapucinskega trga.

(2) Širina novih pešpoti v območju OPPN mora biti najmanj 2,00 m, poti, ki bodo namenjene tudi kolesarjem, pa morajo biti široke najmanj 3,00 m.

(3) Na dostopni cesti do območja P2 (do Partizanske ceste) je predviden skupni prometni prostor (shared space) za motorni promet, pešce in kolesarje.

(4) Prostor za parkiranje koles uporabnikov novih stavb v območju OPPN je treba načrtovati na gradbenih parcelah stavb. Stojala za kolesa na zunanjih površinah morajo biti enotno oblikovana in morajo omogočati priklepanje koles ter morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

 

33. člen

(mirujoči promet)

(1) Površine za mirujoči promet za objekt O1 se z izjemo parkirišč za funkcionalno ovirane osebe in dostavo, zagotavlja izven območja OPPN.

(2) Pretežni del površin za mirujoči promet za objekta O2 in O3 je predviden pod nivojem terena, na nivoju terena se lahko uredi največ 10% zahtevanih parkirnih mest za večstanovanjska objekta.

(3) Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov je treba zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za invalidne osebe.

(4) Poleg parkirnih mest za objekta O2 in O3 je na nivoju terena, v prostorski enoti P3, dopustno urediti še dodatnih 10 parkirnih mest.

(5) Za določitev števila parkirnih mest je treba upoštevati parkirni normativ glede na predvideno namembnost objektov, ki ga določa OPN Škofja Loka.

(6) Na vseh gradbenih parcelah je treba za javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(7) V EUP, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu števila parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva. V kolikor se izkaže, da je potreba po istočasnem parkiranju manjša od predpisanega števila parkirnih mest v skladu s tem odlokom, se število parkirnih mest lahko zmanjša za največ 30%. Število predpisanih parkirnih mest se lahko zmanjša za največ 30% tudi v primeru, ko investitor z mobilnostim načrtom dokaže manjšo potrebo po parkirnih mestih ter opredeli druge načine trajnostne mobilnosti za dostopanje do lokacije.

 

34. člen

(splošni pogoji za okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko urejanje)

(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo okoljske in energetske infrastrukture so:

·  načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječa in načrtovana okoljska in energetska infrastrukturna omrežja po pogojih posameznih upravljavcev;

·  vsi primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah, tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje;

·  upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih okoljskih, energetskih in elektronskih

·  komunikacijskih vodov ter naprav;

·  kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov ter naprav na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;

·  gradnja okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov in naprav ter objektov mora potekati usklajeno;

·  dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega okoljskega oziroma energetskega ali elektronsko komunikacijskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN;

·  obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo je dopustno

·  obnavljati, dograjevati in povečevati njeno zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.

(2) Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska ureditev so določene v grafičnem načrtu št.

4.4 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

 

35. člen

(vodovod)

(1) Območje, kjer je predviden OPPN, je opremljeno z javnim vodovodom, loškega vodovoda (JLV).

(2) Pri načrtovanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati Generalne rešitve oskrbe s pitno vodo v občini Škofja Loka, št. projekta 119/31, ki jih je izdelal Hidrosvet d.o.o. (v nadaljevanju: generalne rešitve).

(3) Predvideni objekti naj se preko svojih samostojnih vodovodnih priključkov priključujejo na javni vodovod, ki poteka zahodno od obravnavanega območja oziroma na javni vodovod, ki se nahaja na sredini območja OPPN (alkaten, DN 80).

(4) Skladno z generalnimi rešitvami se ob zahodni meji OPPN predvidi rekonstrukcija vodovodnega sistema v dolžini 236 m (NL, DN 100).

(5) Projektna dokumentacija mora predvideti mesta priključitve posameznega novega objekta. Priključek se izvede preko ustreznega vodomernega jaška, v katerem je potrebno vgraditi ustrezen samostojen vodomer, ki bo beležil vso odvzeto pitno in požarno vodo za posamezen objekt. Odjemno mesto mora biti locirano na upravljavcu javnega vodovoda stalno dostopnem mestu.

(6) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

(7) Predvideti je treba ukrepe za zagotovitev trajne varnosti obratovanja vodovodnega omrežja.

(8) V varovalnem pasu javnega vodovoda in nad potekom vodovodnega priključka se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, odlagati odpadkov, saditi drevja ali izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na javnem vodovodu, povzročale nevarnost za onesnaženje pitne vode ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.

(9) Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila,

ki jih vsebujejo veljavni predpisi in podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo.

 

 

36. člen

(kanalizacija)

(1)  Območje OPPN se nahaja v območju aglomeracije Škofja Loka 2019 (ID:20570) in trenutno še

ni opremljeno z ustreznimi sekundarnimi vodi javnega kanalizacijskega omrežja.

(2)  Pri pripravi OPPN je treba upoštevati Generalne rešitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v občini Škofja Loka, št. projekta K 157120, ki jih je izdelal Protim Ržišnik Perc d.o.o. (v nadaljevanju: generalne rešitve).

(3)  Točko priključitve komunalnih odpadnih voda iz obravnavanega območja se predvidi na javni fekalni kanalizaciji F1.K92-1., DN 250, zato se, v skladu z generalnimi rešitvami, zgradi manjkajoč povezovalni kanal (F1.K92-1. v dolžini 65 m in F1.K92. v dolžini 189 m) do javne mešane kanalizacije M1.K55-1., DN 300, ki poteka južno od obravnavanega območja.

(4)  Na območju OPPN se načrtuje izgradnja strogo ločenih sistemov javne kanalizacije. Izgradnja meteorne kanalizacije se predvidi vzporedno z  javno fekalno kanalizacijo. Točko priključitve padavinskih odpadnih voda iz obravnavanega območja se predvidi na javni meteorni kanalizaciji P1.K92-1, DN 300, zato se, v skladu z generalnimi rešitvami, zgradi manjkajoč povezovalni kanal (P1.K92-1. v dolžini 60 m, P1.K92. v dolžini 198 m in P1.K55. v dolžini približno 105 m) do iztoka v vodotok.

(5)  Javno kanalizacijsko omrežje zagotavlja gravitacijsko odvajanje komunalne odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov objektov. Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo lahko priključi preko hišnega črpališča. Hišno črpališče je del kanalizacijskega priključka in je zato investitor zanj dolžan zagotoviti ustrezno vzdrževanje.

(6)  Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšne rešitve, da je za potrebe vzdrževanja javne kanalizacije in kanalizacijskih naprav na vsakem mestu možen dostop s težkimi vozili in ustrezno mehanizacijo.

(7)  Padavinske odpadne vode ni dovoljeno speljati v javno fekalno kanalizacijo. Padavinske vode iz streh objektov in predhodno očiščene padavinske vode s parkirišč in drugih utrjenih površin se ponika na posameznem zemljišču ali pa odvaja v vodotok, skladno z vodnogospodarskimi mnenji in soglasji. Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora uporabnik pridobiti predhodno mnenje izvajalca.

(8)  V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.

(9)  V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati le sveže odpadne vode, ki ustrezajo določilom predpisov o odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

 

37. člen

(plinovod)

(1)  V bližini območja OPPN je že zgrajeno plinovodno omrežje. Plin se lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.

(2)  Novi objekti v območju OPPN se lahko priključijo na obstoječe plinovodno omrežje.

(3)  Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeno območje je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.

 

38. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)  Na obravnavanem območju je prisotno 0,4 kV in 20 kV elektrodistribucijsko omrežje v lasti Elektro Gorenjska d. d. (EG), ki služi napajanju porabnikov na obravnavanem območju in deloma tudi sosednjih območij. V neposredni bližini se nahajata transformatorski postaji (TP) TP 350 Stolpnica za hotelom in TP 686 Hotel Transturist.

(2)  Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.

(3)  Za priključitev novih odjemalcev na območju OPPN je treba zgraditi nove NN izvode iz obstoječe TP 686 Hotel Transturist do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah posameznih objektov, oziroma se lahko uporabi proste kapacitete elektroenergetskega omrežja kjer je to že prisotno. Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin, njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja.

(4)  Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa in zahteve pravilnika, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

 

39. člen

(elektronsko komunikacijsko omrežje)

(1)  Pogoji glede priključevanja na omrežje Telemach d.o.o.:

·  Na območju OPPN je prisotno širokopasovno telekomunikacijsko omrežje KKS (kabelsko komunikacijski sistem) Telemach d.o.o., zato je treba izvajati varovalne ukrepe za zaščito obstoječega omrežja.

·  Vpliv posegov na cevno kanalizacijo (KK) KKS je pričakovati v načrtovanih območjih priključevanja na obstoječo komunalno infrastrukturo, kar je treba upoštevati v ustrezni dokumentaciji (IDZ, DGD, PZI).

·  Pri načrtovanju posegov v prostor naj bo upoštevano, da je priključitev predvidenih objektov na obstoječe širokopasovno telekomunikacijsko omrežje KKS izvedljivo z izgradnjo zaščitne cevne KK znotraj območja OPPN.

·  Kabelska kanalizacija omrežja KKS je od vstopne točke na območje dalje izvedljiva z umestitvijo SFX ali PE cevi ustrezne dimenzije (premera fi 110 mm), z vmesnimi revizijskimi jaški in z izvedbo cevne KK od revizijskih jaškov do priključne točke (objekta).

·  Dovodna cev KK KKS do posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča z zaščitnimi SFX ali PE cevmi ustreznega premera. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (b. c. fi 60c, z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti).

·  Notranje inštalacije v objektih morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča (zaključek inštalacijskih zaščitnih cevi v vsaki poslovni ali stanovanjski enoti v omarici ali na fasadi oziroma na projektno določenem mestu).

·  Pri križanju trase kabelske kanalizacije KKS z drugimi komunalnimi vodi mora biti kot križanja 90° oz. ne manj kot 45°. Minimalni vertikalni odmik med vodi pri križanju znaša 0,3 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo z uskladitvijo tehničnih rešitev. Upoštevana morajo biti določila zakonskih predpisov in uredb (ZEKom-1).

·  Umestitev cevi in revizijskih jaškov je tehnično izvedljiva v času izvajanja gradbenih del za komunalno ureditev prostora. Dopuščena mora biti možnost sodelovanja izvedbe povezav cevne KK tako, da je le-ta integralno povezana z obstoječim omrežjem.

(2)  Pogoji glede priključevanja na omrežje Telekoma Slovenije d.d.:

·  Preko območja OPPN potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d., katere je treba pred pričetkom del označiti in ustrezno zaščititi.

·  Morebitno potrebne prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji Telekoma Slovenije d.d.. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč.

·  Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije je treba izdelati projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami (cevne povezave s pripadajočimi telekomunikacijskimi jaški, primarno telekomunikacijsko omarico ter sekundarni cevni razvodiščni del).

·  Nove objekte na območju OPPN se lahko priključi na zahodnem delu OPPN v obstoječem telekomunikacijskem jašku H6, na zemljišču s parcelno številko 1069, k.o. Škofja Loka (2035).

·  Za navedeno investitor pridobi vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč.

·  Investitor predvidenih objektov mora Telekomu Slovenije d.d. omogočiti izvedbo telekomunikacijskega omrežja za vključitev objektov na javno telekomunikacijsko omrežje po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop tangiranih zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.

·  Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede Telekom Slovenije, d.d..

·  Stroški ogleda, izdelave projekta priključitve ter projekta zaščite in prestavitve telekomunikacijskega omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve telekomunikacijskega omrežja ter nadzora bremenijo investitorje posegov v prostor. Prav tako bremenijo investitorje tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na območju, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

 

40. člen

(javna razsvetljava)

(1)  Javne površine v območju OPPN (dostopna cesta od Partizanske do območja OPPN) morajo biti opremljene z javno razsvetljavo. Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, ki se uporabljajo na območju občine Škofja Loka.

(2)  Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred

vsiljeno svetlobo. Osvetlitev na območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.

(3)  Tudi interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. Svetloba mora biti usmerjena tako, da ne sveti neposredno v prostore stanovanj.

 

41. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1)  Za vse predvidene vrste in količine odpadkov pri posameznem povzročitelju odpadkov, oziroma v posameznem objektu, mora biti zagotovljen primeren prostor za njihovo zbiranje in začasno skladiščenje.

(2)  Kapacitete zbirnih in prevzemnih mest ter opreme za zbiranje odpadkov morajo zadoščati za vse predvidene vrste in količine glede na predvideno pogostost odvoza za posamezno vrsto komunalnih odpadkov.

(3)  Prevzemna mesta za odpadke morajo biti dostopna za specialna vozila za reden odvoz odpadkov in redno vzdrževana v vseh letnih časih.

(4)  Elementi (širina, prost prometni profil, radij krivin, vzdolžni in prečni naklon) dostopnih cest do prevzemnih mest za odpadke morajo ustrezati za prevoz triosnih specialnih tovornih vozil za zbiranje in prevoz odpadkov.

(5)  V času izvajanja kakršnihkoli gradbenih in drugih del na območju urejanja, mora biti za reden odvoz odpadkov od obstoječih objektov, zagotovljen prost dostop do obstoječih prevzemnih mest, za specialna vozila za zbiranje in prevoz odpadkov.

 

42. člen

(učinkovita raba energije v stavbah)

Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati pravilnik, ki ureja učinkovito rabo energije

v stavbah.

 

XI.  Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

 

43. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:

(1) Tlorisni gabariti in lega stavb:

·  dimenzije stavbe O1 lahko odstopajo znotraj GM in GMk,

·  dimenzije stavb O2 in O3 lahko odstopajo do ± 5%, če so zagotovljeni najmanj 5,00 m odmiki od mej sosednjih zemljišč,

·  pozicija in dimenzije stavb O2 in O3 se lahko spremenijo le pod pogojem, da ni presežena GM, ki določa najmanjši odmik objektov od severne meje OPPN ter, da so zagotovljeni najmanj 5,00 m odmiki od mej sosednjih zemljišč na vzhodni, južni in zahodni strani P2,

·  odstopanja iz predhodnih alinej so dopustna, če nista presežena dopustna faktorja zazidanosti in izrabe gradbene parcele in če je zagotovljen zahtevan delež odprtih zelenih površin v skladu z določili tega odloka.

(2)  Višinski gabariti in etažnost stavb:

·  višine stavb lahko odstopajo le navzdol,

·  etažnost stavb se lahko znotraj dopuste višine spremeni.

(3)  Zunanja ureditev, vhodi in dostopi do stavb:

·  mikrolokacije vhodov in dostopov do stavb se lahko spremenijo,

·  dopustna so odstopanja od v grafičnem delu prikazane zunanje ureditve (npr. sprememba poteka peš poti, lokacij tlakovanih in utrjenih površin, pozicij dreves in grmovnic, ipd…).

(4)  Parcelacija in zakoličba:

·  pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah,

·  koordinate zakoličbenih točk objektov lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri legi in tlorisnih gabaritih objektov,

·  parcelacija zemljišč se lahko izjemoma, na podlagi strokovno utemeljenega predloga in ob soglasju občine, izvede tudi drugače, kot je določeno v OPPN.

(5)  Prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve:

·  pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda,

·  rešitve v zvezi z energetsko oskrbo stavb lahko odstopajo, če so skladne s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju občina Škofja Loka,

·  mikrolokacija zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je lahko spremenjena, če je načrtovana ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili,

(6)  Zmogljivost stavb:

·  BTP, navedene v 16. členu tega odloka so informativne in lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določa ta odlok.

 

XII.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

 

44. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1)  Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na javnih prometnicah zagotoviti varen promet.

(2)  Zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

·  zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje;

·  v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov, tudi zunaj območja OPPN. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije za vsako posamezno etapo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;

·  stanovalci sosednjih stavb morajo biti obveščeni o času in trajanju izvajanja najbolj hrupnih del;

·  zagotoviti morajo naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela;

·  pred uporabo stavb morajo investitorji zagotoviti celovito ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tako odpadkov, ki so predmet zbiranja znotraj obvezne gospodarske javne službe, kot odpadkov, ki nastajajo znotraj posameznih dejavnosti;

·  izvajalec gradbenih del mora med gradnjo stavb oziroma pri izvajanju vseh posegov v območju OPPN, zavarovati obstoječo kvalitetno drevnino, ki se ne nahaja na območju predvidenih gradenj.

(3)  Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ureditev zelenih površin.

(4)  Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora in vso veljavno zakonodajo.

 

45. člen

(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)

Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:

·  odstranitev objektov in naprav,

·  vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,

·  vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,

·  obnove fasadnega plašča stavb, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v območju OPPN,

·  postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN in

·  spremembe namembnosti delov stavbe v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji stavb, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest ter dovolj odprtih bivalnih in zelenih površin.

 

XIII.  Končne določbe

 

46. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Občinskega lokacijskega načrta Kapucinsko predmestje I – 1.faza (Uradni list RS, št. 108/07, 14/09, 85/10 – popr.) za zemljišča s parcelnimi številkami: 54/1, 54/3, 54/4, 56/1, 56/2, 56/3, 56/4, 56/5 in 1034/4 – del, vse k.o. 2035 Škofja Loka.

 

47. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je stalno na vpogled pri:

·  Občini Škofja Loka, Oddelku za urejanje prostora,

·  Upravni enoti Škofja Loka.

 

48. člen

(uveljavitev OPPN)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 3503-0008/2022

Identifikacijska številka: 3369

Datum: 25. 1. 2024

 

 

Občina Škofja Loka

 

Tine Radinja, župan