Na podlagi 32. in 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09) in 33. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) je Nadzorni odbor Občine Nazarje na 1. redni seji, dne 21.6.2023 sprejel

POSLOVNIK

NADZORNEGA ODBORA OBČINE NAZARJE

I.  Splošne določbe

1. člen

(vsebina poslovnika)

S tem poslovnikom se ureja organizacija in določa način dela Nadzornega odbora Občine Nazarje (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) ter status članic in članov nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu: člani) kot organa občine.

2. člen

(pravna podlaga)

Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen in vezan na ustavo, zakone in občinske akte, na katerih temelji tudi razmerje do občinskega sveta in župana.

3. člen

(javnost dela)

Delo nadzornega odbora je javno in v skladu s tem poslovnikom. Nadzorni odbor lahko po predhodni presoji, pri obravnavi določenih tem, javnost izključi.

4. člen

(varstvo podatkov)

Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

5. člen

(delovanje)

Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora. Na seji mora biti navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Delo nadzornega odbora ureja ta poslovnik, ko ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

6. člen

(članstvo v nadzornem odboru)

Nadzornega odbora ali njegovega člana ni mogoče razrešiti zaradi mnenja, podanega v času opravljanja funkcije pooblaščenca ter pri delu in odločanju nadzornega odbora.

7. člen

(sedež nadzornega odbora)

Sedež nadzornega odbora je v prostorih Občine Nazarje. Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja svoj pečat.

II. Sestava nadzornega odbora

8. člen

(imenovanje članov)

Nadzorni odbor ima pet članov: predsednika in štiri člane. Imenuje jih občinski svet za dobo štirih let izmed občanov z omejitvijo, da to ne morejo biti občinski svetniki, župan, podžupan, člani krajevnih odborov, tajnik občine, delavci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta.

9. člen

(predsednik in namestnik predsednika nadzornega odbora)

Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, predlaga, kdo bo opravljal nadzor, skrbi za izvajanje določil tega poslovnika, podpisuje sklepe in druge odločitve nadzornega odbora ter poroča o ugotovitvah nadzornega odbora.

V njegovi odsotnosti vodenje in organizacijo prevzame namestnik predsednika, izjemoma lahko predsednik pooblasti za vodenje sej, v njegovi odsotnosti ali v odsotnosti namestnika predsednika, člana nadzornega odbora.

10. člen

(nasprotje interesov)

Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom. Nadzorni odbor predlaga občinskemu svetu razrešitev člana, če je njegov položaj v nasprotju z določili 8. člena tega poslovnika.

11. člen

(razrešitev člana nadzornega odbora)

Član nadzornega odbora lahko odstopi, lahko pa je tudi predčasno razrešen. Odstop je dejanje posameznika, predlog za razrešitev pa lahko poda tudi nadzorni odbor. Glede predčasne razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta.

12. člen

(konstituiranje nadzornega odbora)

Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh (15) po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika.

13. člen

(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu  s Pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov Občine Nazarje, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

III.  Pristojnosti nadzornega odbora

14. člen

(naloge nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:

·  opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

·  nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

·  nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,

(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

(3) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.

IV. Postopek in način dela nadzornega odbora

1.  Postopek nadzora

15. člen

(program dela nadzornega odbora)

Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo finančno poslovanje in poslovanje s premoženjem lokalne skupnosti.

16. člen

(organizacija in vodenje dela)

Delo nadzornega odbora organizira in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Izjemoma lahko predsednik pooblasti za vodenje sej v njegovi odsotnosti ali v odsotnosti namestnika predsednika, člana nadzornega odbora.

17. člen

(predsednik nadzornega odbora)

Predsednik nadzornega odbora:

·  vodi in organizira delo nadzornega odbora,

·  sklicuje in vodi seje nadzornega odbora,

·  predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora,

·  podpisuje sklepe in zapisnike nadzornega odbora,

·  spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,

·  predstavlja nadzorni odbor,

·  sestavi program dela in predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora.

18. člen

(namestnik predsednika nadzornega odbora)

Namestnik predsednika nadzornega odbora:

·  nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti,

·  izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi nadzornega odbora.

19. člen

(člani nadzornega odbora)

Član nadzornega odbora:

·  se udeležuje sej nadzornega odbora,

·  izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi nadzornega odbora,

·  ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor,

·  sme zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog.

20. člen

(sklep o uvedbi nadzora)

Nadzorni odbor opravlja redne in občasne nadzore. O izboru nadzorovane osebe se nadzorni odbor odloča samostojno. Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor. O izdaji sklepa se obvesti župana.

21. člen

(zahtevnost nadzora)

(1) Glede na vsebino nadzora in njegovo trajanje so posamezni nadzori lahko:

·  zelo zahtevni,

·  zahtevni in

·  manj zahtevni.

(2) Zelo zahteven nadzor je nadzor poslovanja občine, posrednega proračunskega uporabnika, v posameznem obdobju ali letu; zelo zahteven je tudi nadzor smotrnosti poslovanja občine.

(3) Zahteven nadzor je nadzor zaokroženega dela poslovanja občine, npr. investicijskih odhodkov, postopkov oddaje javnih naročil, prevzemanja obveznosti, plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, tekočih transferov in podobno.

(4) Manj zahteven nadzor je nadzor, ki je osredotočen na posamezno proračunsko postavko ali podpostavko, npr. odhodke za posamezno investicijo, tekoče transfere na posameznem področju (npr. kmetijstvo, kultura, šport), prihodke od prodaje posameznega premičnega in nepremičnega premoženja.

22. člen

(redni nadzori)

Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim programom tako, da v času mandata zajame ustrezno število uporabnikov (občinskih) proračunskih sredstev, pri čemer se naj upošteva vrsta dejavnosti.

23. člen

(občasni nadzori)

Občasne nadzore lahko nadzorni odbor določi na pobudo:

·  občinskega sveta,

·  župana,

·  posameznega člana občinskega sveta,

·  posameznega člana nadzornega odbora,

·  javno izrečenih stališč civilne iniciative in občanov, ki mora biti podana v pisni obliki.

24. člen

(strokovna in administrativna pomoč pri nadzoru)

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžne pooblaščencu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščenec nadzornega odbora, ki opravlja nadzor ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Zahtevane podatke je nadzorovana oseba dolžna dostaviti nadzornemu odboru oziroma pooblaščencu nadzornega odbora v predpisanem oziroma zahtevanem času, vendar najkasneje v 15 dneh po prejemu zahteve.

25. člen

(potek nadzora)

Nadzor se opravi s pregledovanjem poslovne dokumentacije, poročil in sredstev do te mere, da se ugotovijo zadostna dejstva, ki so potrebna za namen konkretnega nadzora. Neposreden nadzor se deloma opravi na sedežu nadzornega odbora, kamor je bila posredovana dokumentacija nadzorovane osebe, deloma pa na sedežu nadzorovane osebe, kjer se vpogleda dodatna dokumentacija in opravi razgovor s pristojnimi osebami nadzorovane osebe.

26. člen

(izločitev člana nadzornega odbora)

(1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno. Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:

·  je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenecnadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravnivrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo vzakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugegakolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,

·  je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,

·  če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

(2) Če član nadzornega odbora meni, da je pri izvajanju nadzora nad uporabnikom javnih sredstev prišlo do okoliščin, ki vzpodbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora te okoliščine takoj sporočiti predsedniku nadzornega odbora. Nadzorni odbor odloči, ali so te okoliščine takšne narave, da mora biti član nadzornega odbora izločen iz postopka izvajanja nadzora. Nadzorni odbor sprejme sklep o izločitvi člana nadzornega odbora.

(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornemu odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

(4) O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

27. člen

(naloga člana nadzornega odbora pri opravljanju nadzora)

(1) Ugotovitve, ocene in mnenja ter osnutke poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na pobudo posameznega člana in na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim planom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Praviloma nadzor opravljata dva pooblaščenca.

(2) Poročilo odbora o nadzoru mora zajemati vse sestavine, določene s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.

28. člen

(vloga predsednika nadzornega odbora pri opravljanju nadzora)

Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.

29. člen

(zapisnik)

O poteku nadzora se vodi zapisnik, ki je kasneje osnova za izdelavo osnutka poročila.

30. člen

(dokumentacija o nadzoru)

O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlagajo vse beležke in druge veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo in poročilo s priporočili in predlogi kot dokončni akt nadzornega odbora. Celotno gradivo in ostala dokumentacija nadzornega odbora se začasno vodi v arhivu nadzornega odbora, po poteku mandata pa v občinskem arhivu. Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je občinska uprava.

31. člen

(osnutek poročila nadzornega odbora)

(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora. Član nadzornega odbora pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.

(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.

(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.

(4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu.

32. člen

(odzivno poročilo)

(1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).  Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločati v petnajstih (15) dneh po njegovem prejemu.

(2) Če odzivno poročilo ni utemeljeno in je kot tako zavrnjeno ali do odzivnega poročila ni prišlo, pripravi nadzorni odbor na podlagi osnutka poročila poročilo s priporočili in predlogi. Če je odzivnemu poročilu ugodeno delno, nadzorni odbor v razveljavljenem delu ponovi postopek nadzora.

(3) Če je odzivnemu poročilu ugodeno v celoti, pripravi nadzorni odbor na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo s priporočili in predlogi je dokončni akt odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge.

33. člen

(poročilo o nadzoru)

(1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.

(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in če je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.

(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in smotrno.

(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo indrugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno, neučinkovito ali neuspešno.

(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.

(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.

(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

(10)  Če se nadzor nanaša na finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, nadzorni odbor v poročilu o predmetu nadziranja poda mnenje, ki je lahko:

·  pozitivno brez pridržkov,

·  pozitivno s pridržkom ali

·  negativno.

(11)  Mnenje s pridržkom in negativno mnenje morata biti obrazložena.

(12)  Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.

34. člen

(postopanje nadzornega odbora)

(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

35. člen

(obravnava poročila nadzornega odbora)

(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

(2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

36. člen

(poročanje o delu nadzornega odbora)

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

37. člen

(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)

(1) Strokovno in administrativno pomoč pri delu nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.

(3) Za posamezneposebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

38. člen

(sredstva za delo nadzornega odbora)

(1) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.

(2) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov Občine Nazarje, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

39. člen

(finančni načrt)

(1) Višina potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora se določi s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora v skladu s sprejetim občinskim proračunom.

(2) Odredbodajalec sredstev za delo nadzornega odbora je župan.

2.  Način dela

40. člen

(redna seja nadzornega odbora)

(1) Sejo nadzornega odbora skliče predsednik v skladu z letnim programom dela na lastno pobudo, na predlog župana, na predlog občinskega sveta ali najmanj treh članov nadzornega odbora.

(2) Seje se praviloma sklicujejo s pisnim vabilom ali po elektronski pošti. Sejo skliče predsednik nadzornega odbora in pošlje vabilo vsem članom nadzornega odbora. Vabilo posreduje v vednost tudi občini. Le v izjemnih in nujnih primerih, se lahko na predlog predsednika nadzornega odbora določi, da se skliče seja po telefonu ali z osebnim vabilom.

(3) Sklic redne seje sestavlja predlog dnevnega reda in gradivo, ki naj bi ga nadzorni odbor obravnaval. Sklic redne seje z gradivom se pošlje članom nadzornega odbora najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo.

41. člen

(izredna seja nadzornega odbora)

(1) Predsednik lahko v nujnih primerih, kadar ni pogojev za sklic redne seje, skliče izredno sejo nadzornega odbora. Za sklic izredne seje ne velja rok iz 35. člena tega poslovnika. Gradivo za izredno sejo lahko člani prejmejo tudi na sami seji.

(2) Sklic izredne seje je lahko v nujnih primerih tudi na zahtevo 3 članov. Če predsednik ne skliče izredne seje v petih (5) dneh od prejema zahteva, jo skliče namestnik predsednika. Če tudi namestnik predsednika ne skliče izredne seje v treh (3) dneh od poteka petdnevnega roka za sklic izredne seje, lahko izredno sejo skliče tudi skupina predlagateljev.

42. člen

(korespondenčna seja)

(1) Predsednik lahko v izjemnih primerih ali če se s tem strinja večina članov nadzornega odbora skliče korespondenčno sejo.

(2) Korespondenčna seja se izvede po videokonferenci, elektronski pošti ali s pomočjo drugih tehničnih sredstev, ki vsem članom omogoča enakopravno sodelovanje na takšni seji. Pri dostavi gradiva za takšno sejo mora biti posebej navedeno, da gre za korespondenčno sejo.

(3) V vseh primerih so sklepi sprejeti, če zanje glasuje večina vseh članov nadzornega odbora.

(4) Korespondenčna  seja je sklepčna, če je vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep glasovalo več kot polovica vseh članov nadzornega odbora.

(5) Zapisnik dopisne seje mora poleg vsebin določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom nadzornega odbora oziroma ugotovitev koliko članov nadzornega odbora je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora.

43. člen

(pravica in dolžnost članov nadzornega odbora)

Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost delovati pri delu odbora, udeleževati se sej in na njih odločati. Evidenca udeležbe članov na sejah se vodi z listami prisotnosti.

44. člen

(javnost seje nadzornega odbora)

Na sejo nadzornega odbora lahko predsednik vabi tudi druge osebe.

3.  Potek seje

45. člen

(vodenje seje nadzornega odbora)

Seje vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika nadzornega odbora. Če tudi namestnik predsednika ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član nadzornega odbora.

46. člen

(zapisnik seje)

(1) Na vsaki seji nadzornega odbora se piše zapisnik. Zapisnik piše izvoljen in s sklepom potrjen član nadzornega odbora.

(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa:

·  podatke o navzočnosti članov nadzornega odbora na seji,

·  o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo,

·  o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji,

·  o sprejetem dnevnem redu,

·  o imenih razpravljavcev,

·  o sklepih, ki so bili sprejeti.

(3) Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Vsak član nadzornega odbora ima pravico podati pripombe na zapisnik.

(4) O utemeljenosti pripomb odloča nadzorni odbor. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.

(5) Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika v elektronski obliki. Na predlog zapisnika lahko člani nadzornega odbora podajo pripombe, predlagajo ustrezno spremembo ali dopolnitev ter ga elektronsko potrdijo. Potrjeni zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar(ica).

(6) Zapisniki in gradiva nadzornega odbora se do konca mandata nadzornega odbora hranijo v strokovni službi občinskega sveta, po poteku mandata pa se shranijo v arhivu občine.

(7) Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je javni uslužbenec, zaposlen v občinski upravi, zadolžen za administrativno pomoč pri delu nadzornega odbora.

47. člen

(potek seje nadzornega odbora)

(1) Predsedujoči na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora. Zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.

(2) Predsedujoči predstavi elektronsko sprejeti zapisnik prejšnje seje z vsemi dopolnili, pripombami in spremembami, ki so jih podali člani v elektronski pisni obliki. Zapisnik je sprejet po elektronski pisni potrditvi, če nanj ni pripomb, ali je bil sprejet z dopolnili.

(3) Za tem sledi sprejem dnevnega reda, v katerem se lahko spremeni vrstni red, umaknejo posamezni predlogi ali predlaga razširitev dnevnega reda. Dnevni red da predsedujoči v celoti na glasovanje.

(4) Nadzorni odbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna takojšnja obravnava na seji nadzornega odbora ter če je bilo članom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda nadzorni odbor razpravlja in glasuje.

(5) Po sprejetih odločitvah da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

(6) Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk. Posamezno točko dnevnega reda obrazloži predsedujoči sam, ali poročevalec, ki je za obrazložitev vabljen na sejo.

(7) Po končani obrazložitvi predsedujoči povabi k razpravi, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok. Razpravljanje posameznika mora biti časovno primerno omejeno. Člana nadzornega odbora v razpravi ne sme nihče ovirati, ga prekinjati ali mu vzeti besedo. Ostali na seji lahko sodelujejo v razpravi, potem ko jim predsedujoči da besedo.

(8) Razprava o posamezni točki dnevnega reda poteka, dokler vsi prijavljeni člani za razpravo ne povedo svojega mnenja. Predsedujoči zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev. Ko je razprava zaključena, predsedujoči oblikuje ugotovitve, stališča, mnenja, predloge in priporočila v obliki sklepa, o katerem se glasuje. V primeru, ko se ugotovi potreba po dodatnih materialih, se seja nadaljuje po pridobitvi le teh.

48. člen

(prekinitev ali preložitev seje nadzornega odbora)

(1) Predsedujoči prekine sejo nadzornega odbora in jo preloži na drug datum, če:

·  seja ni več sklepčna,

·  je potrebno pred odločanjem o določenem predlogu priskrbeti dodatne podatke ali pojasnila,

·  tako sklene nadzorni odbor.

(2) Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej. Predsedujoči zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.

(3) Predsedujoči skrbi za red na seji in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo. Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik.

(4) Predsedujoči prekine sejo nadzornega odbora, če reda ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi.

4.  Odločanje

49. člen

(odločanje in glasovanje na seji nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor veljavno odloča na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora. Za sprejem sklepa je potrebna večina opredeljenih glasov navzočih članov. Glasovanje je javno ali tajno, če tako odločijo člani nadzornega odbora.

(2) Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se ga zabeleži v zapisniku.

(3) Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok in to po vprašanju predsedujočega, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu formulacij predlogov. Ko je nek predlog sprejet, je glasovanje končano. O izglasovanem predlogu se napiše sklep.

(4) Nadzorni odbor lahko sklene, da se odloča s tajnim glasovanjem in se za vsako glasovanje pripravi pet (5) enako velikih glasovnic s pečatom in vpisanima besedama »ZA« (na desni strani), »PROTI« (na levi strani); obkroži se le ena izmed teh besed. Tajno glasovanje izvede predsedujoči nadzornega odbora, ki tudi objavi rezultate glasovanja. O izvedbi in izidu glasovanja se napiše zapisnik.

V.  Spremembe in dopolnitve

50. člen

Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

VI. Prehodne in končne določbe

51. člen

(mandat nadzornega odbora)

Mandat nadzornega odbora traja do poteka mandata občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.

52. člen

Pri delu nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Nazarje in Poslovnik Občinskega sveta Občine Nazarje.

53. člen

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2018).

54. člen

Ta poslovnik prične veljati v 15 dneh po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0011/2023-9

Datum: 21.6.2023