Na podlagi 57. do 61.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1 in 108/09) in 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 35/03 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski
svet Občine Črnomelj na 24. redni seji dne 17. junija 2010 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Tehnološko razvojnega industrijskega središča (TRIS)
Kanižarica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga za OPPN) |
S tem odlokom se ob
upoštevanju Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana občine Črnomelj sprejme občinski podrobni prostorski
načrt Tehnološko razvojnega industrijskega središča (TRIS) Kanižarica,
ki ga je izdelal Topos d.o.o., pod št. 01/09-OPPN v juniju 2010. |
2. člen |
(vsebina OPPN in
njegovih prilog) |
OPPN je
sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog:
|
(A1) TEKSTUALNI DEL
(ODLOK OPPN) |
- opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z OPPN, |
- ureditveno območje
OPPN, |
- umestitev
načrtovanih ureditev v prostor, |
- zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
- rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
- rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, ohranjanje narave, naravnih virov in ohranjanje
narave, |
- rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
- načrt parcelacije,
|
- etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
- velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi
pogoji in zahteve za izvajanje OPPN. |
(A2) GRAFIČNI DEL
|
1 Izsek iz
kartografske dokumentacije s prikazom lege prostorske ureditve na širšem
območju; M 1:5000 |
2 Umestitev območja v
širši prostor: |
2.1 Pregledna
situacija (TTN); M 1:15000 |
2.2 Pregledna
situacija (DOF); M 1:10000 |
3 Prikaz vplivov,
varovanj in omejitev: |
3.1 Prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji; M 1:5000 |
3.2 Prikaz območij
varovanj in omejitev; M 1:5000 |
4 Območje OPPN z
obstoječim parcelnim stanjem (DKN); M 1:2000 |
5 Prikaz ureditev
glede postavitve objektov znotraj ureditvenih območij: |
5.1 Ureditvene enote
OPPN; M 1:2000 |
5.2 Ureditvena
situacija OPPN s prerezom; M 1:2000 |
6 Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro: |
6.1 Situacija
prometne ureditve; M 1:2000 |
6.2 Energetska,
komunalna in ostala infrastruktura; M 1:1000 |
7 Prikaz ureditev,
potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave; M
1:2000 |
8 Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom; M 1:2000 |
9 Načrt parcelacije s
tehničnimi elementi za zakoličbo: |
9.1 Načrt
parcelacije; M 1:2000 |
9.2 Zakoličbena
situacija; M 1:2000 |
(B) POVZETEK GLAVNIH
TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKI O PROSTORSKI UREDITVI |
(C) PRILOGE OPPN
|
1. Izvleček iz
strateškega prostorskega akta |
2. Prikaz stanja
prostora |
3. Seznam strokovnih
podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4. Smernice nosilcev
urejanja prostora |
5. Mnenja nosilcev
urejanja prostora |
6. Obrazložitev in
utemeljitev OPPN |
7. Povzetek za
javnost |
8. Odločba glede
CPVO. |
II. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE |
3. člen |
(prostorske ureditve) |
(1) Območje OPPN
obsega zemljišča jugozahodno od mesta Črnomelj, ob regionalni cesti
R1-218/1214 Kanižarica-Vinica, na površinah nekdanjega rudnika rjavega
premoga. OPPN združuje območje Ureditvenega načrta pridobivalnega
prostora Rudnika Kanižarica - 1. faza (v nadaljevanju: UN) in Občinskega
lokacijskega načrta za Tehnološko razvojno središče TRIS Kanižarica (v
nadaljevanju OLN). Obravnavano območje je že delno pozidano ter
opremljeno s prometno in ostalo infrastrukturo, ki se nadaljuje na
območje OLN. Na območju UN so izvedeni poslovno-proizvodnimi objekti, na
severu se nahaja obstoječa pozidava stanovanjskih hiš Stara kolonija, ob
regionalni cesti na zahodu pa proizvodni kompleks »Begrad« ter razpršena
gradnja romskih hiš. Na vzhodu je območje varovanja naravne vrednote
(Mlaka). Obravnavano območje je v večjem delu obraščeno z manj
kvalitetnim gozdom. Teren je jarkast in strm, v padcu proti severozahodu
in jugozahodu. |
(2) Obstoječa
notranja infrastruktura je priključena na zunanje omrežje in se
nadaljuje na ostali del območja na način, da medsebojno poveže celotno
območje OPPN. OPPN se v glavnem nameni nestanovanjski gradnji za potrebe
Tehnološko razvojnega industrijskega središča, manjši pa stanovanjski
gradnji. Območje je tako razdeljeno na naslednja podobmočja: Severni del
(Stara kolonija in novi stanovanjski objekti z možnostjo opravljanja
dejavnosti), vzhodni del (območje naravne vrednote (Mlaka) in območje
energetike); južni del (območje novih poslovno proizvodnih objektov in
območje energetike) ter zahodni del - ob regionalni cesti (območje
centralnih dejavnosti). Zaradi konfiguracije terena je predlagana
ureditev posameznih višinsko ločenih teras za pozidavo, ki sledijo
plastnicam terena in se uredijo v višinskih razlikah do 10 m, medsebojno
pa se ločijo z brežinami. Na terasah bo možno organizirati večje število
gradbenih parcel, ki se bodo lahko medsebojno združevale in tako
omogočale različne velikosti parcel, v odvisnosti od potreb posameznih
investitorjev. Brežine se končujejo v naravnem terenu okoliškega gozda
in se povezujejo z zelenimi »oazami« znotraj obstoječe proizvodne cone.
Le-te se bodo zatravile in zasadile z visokim avtohtonim drevjem.
|
(3) Z OPPN se
določajo merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma gradnje:
|
- nestanovanjskih
objektov (industrijske stavbe in skladišča, upravne in pisarniške
stavbe, trgovske, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
stavbe splošnega in družbenega pomena); |
- stanovanjskih
objektov; |
- gradbeno
inženirskih objektov (prometne in ostale infrastrukturne ureditve,
energetski objekti); |
- ureditve odprtih
površin za skladiščenje in manipulacijo; |
- ureditve zelenih
površin (varovalni pas ob Mlaki, ostale zelene površine). |
III. UREDITVENO
OBMOČJE OPPN |
4. člen |
(ureditveno območje
OPPN) |
(1) Območje OPPN
obsega površino velikosti približno 110 ha in zajema zemljišča ter dele
zemljišč s parcelnimi številkami: |
Vse k.o. Dobliče
|
2342/10, 2342/15,
2602/1, 2342/249, 3603/2, 2370, 2342/219, 2628, 2342/255, 2629/2,
2557/3, 2455/3, 2629/1, 3603/1, 2549/7, 2461/2, 2342/15, 2461/1, 2549/8,
2445/4, 3603/4, 2619/6, 2619/9, 2464/2, 2460, 2435, 2529, 2548/7,
2623/1, 2627/1, 2469, 2468, 2533, 2532/2, 2377/2, 2342/27, 2620/1, 2451,
2342/184, 2472, 2342/179, 2465, 2532/1, 2467, 2544/12, 2342/25,
2342/233, 2445/4, 2544/13, 2445/3, 2470, 2342/10, 2466, 2342/211,
2601/1, 2342/227, 2471, 2342/232, 2342/255, 2445/4, 2342/13, 2453/2,
2355, 2535/2, 2342/217, 2445/4, 2464/1, 2448, 2601/2, 2453/1, 2342/19,
2342/12, 2452, 2531, 2342/121, 2371, 2342/215, 2458/1, 2535/1, 2619/17,
2587/1, 2458/2, 2456, 2530, 2301, 2372, 2514/2, 2373, 2430/2, 2274/2,
2526, 2586/5, 2342/11, 2462, 2342/102, 2431, 2544/10, 2342/28, 2539/1,
2342/255, 2455/2, 2342/96, 2354, 2266, 2557/14, 2342/38, 2463, 2447,
2374, 2439, 2258/1, 2537, 2434, 2296/1, 2342/171, 2557/16, 2342/26,
2423, 2446, 2342/229, 2426, 2427, 2268/1, 2342/256, 2459/2, 2430/1,
2459/1, 2624/2, 2375, 2342/257, 2342/30, 2342/184, 2351/1, 2376,
2342/77, 2624/1, 2342/243, 2557/11, 2342/58, 2342/161, 2273/1, 2353,
2457, 2337, 2594/1, 2528/2, 2334, 2528/1, 2351/2, 2269/1, 2342/43,
2342/177, 2273/2, 2342/6, 2342/15, 2380/1, 2302, 2515/2, 2609/4, 2534/2,
2342/15, 2342/114, 2515/1, 2272/1, 2270/1, 2342/245, 2619/15, 2342/25,
2342/36, 2342/15, 2342/208, 2568/3, 2514/3, 2536/1, 2514/5, 2536/2,
2272/2, 2342/1, 2342/151, 2342/198, 2348/1, 2342/11, 2356, 2609/3,
2271/1, 2333, 2551/8, 2352, 2342/175, 2534/1, 2342/18, 2327, 2449,
2514/4, 2342/220, 2342/59, 2342/79, 2299, 3603/3, 2297/1, 2342/138,
2518, 2522, 2295/1, 2342/178, 2527/2, 2265/1, 2615/1, 2369, 3587/4,
2342/7, 2619/1, 2342/47, 2619/2, 2342/176, 2342/209, 2348/2, 2519,
2342/42, 2328, 2342/33, 2619/13, 2610/1, 2527/1, 2619/10, 2342/164,
2577/1, 2342/41, 2342/160, 2342/192, 2341, 2450, 2342/19, 2284/4,
2342/234, 2342/230, 2338, 2342/200, 2342/35, 2342/20, 2342/210, 2619/8,
2342/149, 2576/1, 2342/168, 2342/60, 2627/2, 2342/123, 2342/228,
2342/187, 2342/47, 2514/1, 2342/44, 2587/2, 2539/2, 2342/63, 2342/124,
2342/216, 2342/224, 2342/167, 2595/3, 2619/7, 2345/1, 2571/1, 2345/2,
2590/1, 2584/2, 2591/1, 2619/14, 2346/1, 2342/188, 2342/221, 2342/189,
2274/17, 2342/170, 2342/226, 2609/2, 2278/4, 2342/27, 2342/244, 2557/17,
2610/2, 2584/1, 2342/111, 2342/239, 2267/1, 2342/77, 2342/12, 2568/1,
2523/1, 2276/1, 2557/7, *384, 2615/2, 2342/31, 2571/2, 2342/225,
2342/15, 2342/246, 2275/4, 2620/2, 2342/104, 2342/26, 2277/1, 2401,
2576/2, 2523/2, 2342/182, 2342/144, 2342/231, 2342/165, 2619/12,
2342/37, 2342/223, 2342/240, 2623/2, 2445/4, 3603/7, 2342/120, 2557/12,
2347/1, 2275/5, 2278/5, 2342/32, 2342/4, 2342/99, 2630/4, 2342/103,
2342/166, 2342/107, 2610/4, 2342/241, 2342/185, 2571/3, 2342/163,
2342/47, 2581/2, 2619/16, 2557/13, 2557/18, 2342/143, 2342/80, 2342/15,
2619/19, 2342/212, 2342/28, 2544/11, 2342/105, 2342/22, 2342/113,
2580/1, 2610/7, 2548/3, 2342/148, 2274/4, 2275/6, 2342/145, 2564/1,
2572/1, 2380/2, 2342/99, 2342/7, 2610/3, 2275/8, 2342/252, 2277/3,
2274/16, 2276/3, 2342/101, 2342/191, 2342/108, 2342/258, 2342/235,
2624/3, 2342/251, 2274/6, 2342/98, 2342/209, 2342/6, 2557/19, 2624/4,
2581/1, 2342/34, 2342/234, 2274/5, 2274/18, 2278/3, 2544/5, 2274/9,
2276/4, 2342/180, 2550/9, 2610/6, 2342/106, 2342/195, 3603/5, 2342/222,
2539/3, 2580/2, 3602/1, 2342/253, 2586/5, 2342/24, 2544/9, 2275/10,
2551/6, 2551/9, 3603/9, 2342/90, 2342/153, 2548/6, 2342/44, 2549/3,
2342/213, 2342/21, 2342/13, 2342/51, 2501/2, 2501/1, 2500, 2342/181,
2342/57, 2275/3, 2489, 2557/9, 2342/89, 2274/14, 2342/41, 2594/3,
2342/78, 2342/42, 2473, 2509, 2561/1, 2342/49, 2342/169, 2342/133, 2504,
2342/48, 2342/66, 2342/254, 2275/2, 2584/3, 2342/15, 2274/10, 2492,
2284/3, 2342/88, 2276/2, 2512/1, 2342/122, 2342/248, 2342/118, 2549/6,
2594/2, 2561/3, 2571/4, 2595/5, 2342/18, 2274/11, 2551/7, 2476/1,
2275/9, 2342/61, 2550/8, 2342/92, 2550/5, 2505, 2342/155, 2584/4,
2342/82, 2342/130, 2600/2, 2488, 2277/2, 2342/186, 2342/17, 2342/62,
2547/6, 2342/117, 2342/150, 2342/65, 2342/121, 2609/1, 2481, 2342/242,
2342/236, 2557/8, 2557/15, 2342/116, 2547/3, 2476/2, 2508/1, 2497,
2557/6, 2610/5, 2342/204, 2342/237, 2484, 2284/6, 2549/4, 2512/3,
2342/247, 2557/10, 2550/6, 2512/7, 2591/2, 2602/2, 2342/110, 2282/1,
2282/2, 2512/4, 2342/91, 2342/115, 2342/162, 2512/9, 2342/65, 2508/2,
2485/2, 3602/2, 2275/7, 2274/13, 2622, 2590/2, 2342/193, 2602/1,
2342/131, 2548/4, 2630/3, 2625/2, 2512/8, 2493, 2342/129, 2342/125,
2496, 2625/1, 2477, 2342/28, 2594/1, 2281/1, 2342/202, 2274/8, 2342/121,
2275/11, 2547/4, 2284/7, 2342/134, 2557/4, 2512/2, 3603/8, 2342/194,
2485/1, 2274/8, 2342/172, 2626, 2274/9, 2640/1, 2285/5, 2274/15, 2621,
2455/1, 2512/6, 2284/5, *297, 2480, 2342/47, *384, 2275/8, 2595/4,
2275/9, 3603/5, 2342/174, 2342/112, 2512/5, 2342/158, 2342/132, 2280/1,
2342/109, 2594/1, 2274/9, 2342/18, 2342/146, 2274/12, 2274/19, 2279/1,
2342/123, 2283/1, 2550/10, 2274/14, 2274/8, 2274/12, 2274/13, 2619/18,
2274/8, 2602/2, 2616, 2285/6, 2342/211, 2594/1, 2275/8, 2568/2, *298,
*323, 2342/197, 2600/3, 2342/47, 2594/1, 2283/2, 2342/211, 2568/1,
2342/43, 2342/211, 2342/157, 2342/87, 2342/173, 2602/1, 2571/4, 2342/18,
2602/1, 2274/9, 2274/18, 2274/9, 2275/9, 2274/14, 2602/1, 2274/12,
2640/2, 2602/1, 2285/4, 2275/9, 2602/1, 2275/8, 2274/12, 2274/9,
2342/47, 2342/15. |
(2) OPPN združuje v
celoto ureditvena območja UN in OLN. |
(3) Meja
obravnavanega območja je na severu, vzhodu in jugu definirana gozdnimi
površinami, na zahodu z regionalno cesto R1-218/1214 Kanižarica-Vinica,
na severozahodu pa s stanovanjsko pozidavo Stara kolonija. |
5. člen |
(posegi izven območja
OPPN) |
S predvidenimi
rešitvami ne bo večjih posegov izven meje območja OPPN. Izven območja
OPPN se izvede: |
- Razširitev in
rekonstrukcija R1 - 218 Črnomelj-Vinica odsek 1214 Kanižarica-Vinica z
rekonstrukcijo obstoječih cestnih prepustov CPO1 in CPO2: 2613, 2614,
2658, 2611/1, 2611/2, 2617/1, 2617/2, 2641/2, 2642/1, 2642/2, 3587/1,
3587/6, 2638 vse k.o. Dobliče. |
- Razširitev in
rekonstrukcija javne poti JP št. 556141 - Stara kolonija: 2214/2,
2229/5, 2229/7, 2229/8, 2229/11, 2229/12, 2229/13, 2229/14, 2229/15,
2229/20, 2229/21, 2268/2, 2269/2, 2270/2, 2271/2, 3587/4, 2229/19,
3587/8 vse k.o. Dobliče. |
- Novi rampni prostor
ob severni meji OLN za skladiščenje, manipulacijo in spravilo lesa:
2305, 2308, 2304 vse k.o. Dobliče. |
- Regionalna cesta:
3587/1 k.o. Dobliče na delu rekonstrukcije priključkov v cono. |
6. člen |
(ureditvene enote) |
(1) Območje urejanja
je razdeljeno na devet ureditvene enote (UE1 do UE9) in sicer:
|
UE 1 - območje,
upravne stavbe in muzejskega prostora, |
UE 2 - območje,
namenjeno za gradnjo nestanovanjskih objektov
(proizvodno-poslovno-storitvene dejavnosti), |
UE 3 - območje,
namenjeno za gradnjo nestanovanjskih objektov (centralne dejavnosti),
|
UE 4 - območje
kompleksa »Begrad«, |
UE 5 - območje,
namenjeno za gradnjo stanovanjskih objektov, |
UE 6 - območje
obstoječe stanovanjske pozidave, |
UE 7 - območje,
namenjeno za postavitev energetskih objektov, |
UE 8 - območje,
namenjeno za zelene površine, |
UE 9 - območje,
namenjeno za infrastrukturo. |
(2) Opis ureditvenih
enot: |
UE 1 - območje,
upravne stavbe in muzejskega prostora: Ta ureditvena enota je locirana v
osrednjem delu OPPN, na zgornjem platoju območja. Znotraj območja
ureditvene enote se nahaja obstoječi objekt upravne stavbe Rudnika v
zapiranju, d.o.o. Zraven upravne stavbe je površina namenjena za
razstavo rudniških strojev in opreme z ohranjenim vhodom v rov in
vhodnim stolpom. Ob razstavnem prostoru se predvidijo parkirišča, prosta
površina se zatravi, uredijo se pešpoti, cvetličnjaki, postavijo so
eksponati, ob parkiriščih se zasadi drevored. |
UE 2 - območje,
namenjeno za gradnjo nestanovanjskih objektov
(proizvodno-poslovno-storitvene dejavnosti): Ta ureditvena enote je
locirana v osrednjem delu in zajema največji del območja OPPN od
središča proti jugu ter proti vzhodu območja. Namenjena je za postavitev
poslovno-proizvodnih objektov na višinsko ločenih terasah. Notranjost
območja je v večji meri že pozidano s proizvodno-skladiščni in poslovni
objekti med njimi pa so proste površine, ki se bodo zapolnile z novo
pozidavo. Na južnem in vzhodnem delu so ponekod izvedena zemeljska dela,
ostali del pa se nahaja na območju manj kvalitetnega gozda. |
UE 3 - območje,
namenjeno za gradnjo nestanovanjskih objektov (centralne dejavnosti):
Območje te ureditvene enote je locirano ob regionalni cesti ob
obstoječih vhodih na območje OPPN. Na teh lokacijah se nahajajo romske
hišice ter gospodarski objekti. Obstoječe romske hišice se porušijo ali
prestavijo na drugo lokacijo. V tej UE se ne dopušča proizvodnih
dejavnosti in skladiščnih prostorov. Lokacija je izpostavljena pogledom
in zahteva takšno vrsto dejavnosti, ki mora služiti širšem krogu
porabnikov (npr. hotel, trgovina ...), oziroma dejavnost, ki mora biti
poudarjena v prostoru ali dejavnost, ki omogoča sodobno arhitektonsko
oblikovanje objekta, kot dominante v prostoru (npr. poslovna stavba
...). |
UE 4 - območje
kompleksa »Begrad«: Območje betonarne kompleksa »Begrad« se ohranja in
se dopušča obstoječa dejavnost gradbeništva. S predvidenimi površinami
za postavitev objektov pa se mu omogoči širitev, možna pa je tudi
sprememba ali dopolnitev s kakršnokoli dejavnostjo, ki je dovoljena po
določilih iz tega odloka. Med kompleksom »Begrad« in regionalno cesto se
zasadi zelena bariera. |
UE 5 - območje,
namenjeno za gradnjo stanovanjskih objektov in UE 6 - območje obstoječe
stanovanjske pozidave: V severnem delu, kjer se nahaja naselje Stara
kolonija, so na nižjih terasah predvideni objekti manjših gabaritov,
namenjeni za stanovanja ter druge dejavnosti opredeljene s tem odlokom,
ki so kompatibilne z bivanjem in ne poslabšujejo okolja. Območje se z
naravno depresijo terena in z zeleno bariero loči od proizvodno-poslovne
cone. |
UE 7 - območje,
namenjeno za postavitev energetskih objektov: Območje za energetiko ima
ugodno lego in se nahaja na strmem terenu med območjem varstva narave in
proizvodno-poslovno pozidavo. Zaradi neugodnega terena območje ni
načeloma ni predvideno za pozidavo z objekti, razen za energetske
objekte. Območje deloma prehaja tudi na površine označene v UE2, kjer pa
je možna pozidava z objekti, ki so predvideni za to ureditveno enoto.
|
UE 8 - območje,
namenjeno za zelene površine: |
UE8a - območje
varovanja naravne vrednote (Mlaka); vzhodni del območja urejanja je
namenjen doživljanju in ohranjanju narave vrednote Kanižarica-Mlake,
Križanjega potoka ter ekološko pomembnega območja Lahinja. Predvidene so
učne poti, manjši objekt ribiške družine, opazovalnica ter ureditev
travnatega igrišča na jasi ob Mlaki. |
UE8b - območje
urejenih zelenih površin; na severnem delu, kot bariera med
stanovanjskim območjem in proizvodno cono, se na nivoju stanovanjskega
naselja uredi jezero z namenom zbiranja meteornih in zalednih voda, ter
površine za šport, rekreacijo in prosti čas. |
UE8c - območje
ostalih zelenih površin; površine ob regionalni cesti, površine ki
opredeljujejo gozdni rob oziroma površine, ki so v primarni rabi.
|
UE 9 - območje,
namenjeno za infrastrukturo: To so površine, namenjene javnim površinam
znotraj OPPN. Predvsem je to prostor namenjen zbirnim in internim
cestam, parkiriščem, dostopom na parcele, peš potem, obcestnim zelenicam
in drevoredom, ter infrastrukturnim objektom. Obravnavano območje je že
delno opremljeno s prometno in ostalo infrastrukturo z obstoječimi
priključki na zunanje omrežje ter z navezavami na ostali del OPPN.
|
(3) Prehajanje vsebin
UE: Za posamezne sklope je možno tudi prehajanje vsebin ureditvenih
enot. Gre za posebej označene sklope označene z dvojno šrafuro, kjer
vsebine lahko prehajajo le v primeru, kadar so sosednje dejavnosti
kompatibilne oziroma ne poslabšujejo kvalitete okolja in pogojev za delo
ali bivanje. |
IV. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
A. Opis vplivov in
povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
7. člen |
(vpliv in povezave s
sosednjimi območji) |
(1) Območje obravnave
je umeščeno med regionalno cesto na zahodu in gozd ter delno med
pozidavo Stare kolonije na severozahodu. Na jugovzhodu območja pa zelene
površine ekološko pomembnega območja Mlake predstavljajo bariero v
odnosu do grajene strukture Tehnološko razvojnega industrijskega
središča. |
(2) Predvidena
realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov
na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter
ostalega varstva in zaščite okolja. Prostorske ureditve upoštevajo
naravovarstvene smernice za območje ohranjanje narave. Upošteva se
obstoječ teren (v večji meri), prisotnost obstoječih stanovanjskih
objektov na severozahodu območja, obstoječih nestanovanjskih objektov
znotraj območja ter infrastrukture v tem in nekoliko širšem prostoru.
Tendenca predvideni posegov je, da se obstoječa grajena struktura
zaokroži kot kompleksna gospodarska cona z vmesnimi zelenimi površinami
in racionalno umestitvijo infrastrukture, ki povezuje posamezne
ureditvene enote ter se smotrno navezuje na širše omrežje preko
obstoječih in predvidenih priključkov. |
(3) Vplivno območje
OPPN bo v času gradnje zajemalo le zemljišča znotraj ureditvenega
območja, saj je priključitev na obstoječe zunanje omrežje že izvedeno.
Pri in po izvedbi prostorskih ureditev bo dodatno obremenjeno obstoječe
prometno omrežje. |
B. Opis rešitev
načrtovanih objektov in površin |
8. člen |
(vrste gradenj) |
Na območju OPPN so
dovoljene gradnje novih objektov (nadzidave, dozidave), rekonstrukcije
objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih,
vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so
tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov. |
9. člen |
(vrste objektov) |
(1) V območju
urejanja so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih
objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije
vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS,
št. 33/03 in 78/05 - popr.): |
UE1 in UE3:
|
1 / Stavbe:
|
12 / Nestanovanjske
stavbe: |
- 121 Gostinske
stavbe; |
- 122 Upravne in
pisarniške stavbe; |
- 123 Trgovske in
druge stavbe za storitvene dejavnosti; |
- 126 Stavbe
splošnega družbenega pomena; |
- 127 Druge
nestanovanjske stavbe: |
- 1273 kulturni
spomeniki, |
- 1274 druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
2 / Gradbeni
inženirski objekti: |
21 Objekti
transportne infrastrukture: |
- 211 ceste;
|
22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
24 Drugi gradbeno
inženirski objekti: |
- 241 objekti za
šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (razen 24121: Marine s
pripadajočimi pristaniškimi napravami); |
- 242 drugi gradbeni
inženirski objekti: |
- 24205 drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
UE 2 in UE 4:
|
1 / Stavbe:
|
12 / Nestanovanjske
stavbe: |
- 121 Gostinske
stavbe; |
- 122 Upravne in
pisarniške stavbe; |
- 123 Trgovske in
druge stavbe za storitvene dejavnosti; |
- 124 Stavbe za
promet; |
- 125 Industrijske
stavbe in skladišča; |
- 126 Stavbe
splošnega družbenega pomena; |
- 127 Druge
nestanovanjske stavbe: |
- 1274 druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
2 / Gradbeni
inženirski objekti: |
21 Objekti
transportne infrastrukture: |
- 211 ceste;
|
22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
23 Kompleksni
industrijski objekti; |
24 Drugi gradbeno
inženirski objekti: |
- 241 objekti za
šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (razen 24121: Marine s
pripadajočimi pristaniškimi napravami); |
- 242 drugi gradbeni
inženirski objekti: |
- 24205 drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
UE 5 in UE 6:
|
1 / Stavbe
|
11 / Stanovanjske
stavbe: |
12 / Nestanovanjske
stavbe: |
- 112 Druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
2 / Gradbeni
inženirski objekti |
24 / Drugi gradbeno
inženirski objekti: |
- 241 Objekti za
šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (razen 24121: Marine s
pripadajočimi pristaniškimi napravami). |
UE 7: poleg objektov,
ki so dovoljeni za dejavnost energetike, so v tej ureditveni enoti
dovoljeni spremljajoči objekti vezani na osnovno dejavnost: |
1 / Stavbe:
|
12 / Nestanovanjske
stavbe: |
- 122 Upravne in
pisarniške stavbe; |
- 125 Industrijske
stavbe in skladišča; |
- 127 Druge
nestanovanjske stavbe: |
- 1274 druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
2 / Gradbeni
inženirski objekti: |
21 Objekti
transportne infrastrukture: |
- 211 ceste;
|
22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
23 Kompleksni
industrijski objekti: |
- 230 kompleksni
industrijski objekti: |
- 2302 energetski
objekti |
24 Drugi gradbeno
inženirski objekti: |
- 242 drugi gradbeni
inženirski objekti: |
- 24205 drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
UE 8a: |
1 / Stavbe:
|
12 / Nestanovanjske
stavbe: |
- 127 Druge
nestanovanjske stavbe; |
- 12714 Druge
nestanovanjske kmetijske stavbe. |
2 / Gradbeni
inženirski objekti |
21 / Objekti
transportne infrastrukture: |
- 211 Ceste:
|
- 21120 le gozdne
ceste. |
UE 8b: |
1 / Stavbe:
|
12 / Nestanovanjske
stavbe: |
- 121 Gostinske
stavbe; |
- 12112 Gostilne,
restavracije in točilnice, |
- 12120 Druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev. |
- 127 Druge
nestanovanjske stavbe; |
- 12714 Druge
nestanovanjske kmetijske stavbe |
- 12740 Druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
2 / Gradbeni
inženirski objekti |
21 / Objekti
transportne infrastrukture: |
- 211 Ceste:
|
- 21120 Lokalne ceste
in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste. |
22 / Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: |
- 221 Distribucijski
cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska
komunikacijska omrežja; |
24 / Drugi gradbeno
inženirski objekti: |
- 241 Objekti za
šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, razen 24121: Marine s
pripadajočimi pristaniškimi napravami. |
UE 8c: |
2 / Gradbeni
inženirski objekti |
21 / Objekti
transportne infrastrukture: |
- 211 Ceste:
|
- 21120 Lokalne ceste
in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste. |
22 / Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: |
- 221 Distribucijski
cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska
komunikacijska omrežja; |
24 / Drugi gradbeno
inženirski objekti: |
- 241 Objekti za
šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, razen 24121: Marine s
pripadajočimi pristaniškimi napravami. |
UE 9: |
2 / Gradbeni
inženirski objekti: |
21 Objekti
transportne infrastrukture: |
- 211 ceste;
|
22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
24 Drugi gradbeno
inženirski objekti: |
- 242 drugi gradbeni
inženirski objekti: |
- 24205 drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Poleg stavb iz
predhodnih alinej, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, so dovoljene
tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o
vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) in
sicer: |
UE 1, UE 2, UE 3, UE
4 in UE 7: |
- nezahtevni objekti:
|
- ograje;
|
- škarpe in podporni
zidovi; |
- pomožni
infrastrukturni objekti; |
- začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam; |
- objekti za
oglaševanje; |
- objekti za
telekomunikacijsko opremo; |
- enostavni objekti:
|
- objekti za lastne
potrebe; |
- pomožni
infrastrukturni objekti; |
- začasni objekti;
|
- vadbeni objekti;
|
- urbana oprema.
|
UE 5 in UE 6:
|
- nezahtevni objekti:
|
- objekti za lastne
potrebe; |
- ograje;
|
- škarpe in podporni
zidovi; |
- pomožni
infrastrukturni objekti; |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti; |
- začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma
tipski zabojnik); |
- objekti za
oglaševanje; |
- enostavni objekti:
|
- objekti za lastne
potrebe; |
- pomožni
infrastrukturni objekti; |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti; |
- začasni objekti;
|
- vadbeni objekti
(igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot);
|
- spominska obeležja;
|
- urbana oprema.
|
UE 8a: |
- nezahtevni objekti:
|
- ograje (samo
lesene); |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (gozdna cesta); |
- enostavni objekti:
|
- pomožni
infrastrukturni objekti; |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (gozdna učna pot, ribnik kot vodno zajetje,
gozdna cesta); |
- vadbeni objekti
(igrišče za šport in rekreacijo na prostem, trimska steza, sprehajalna
pot); |
- urbana oprema (le
usmerjevalne in razlagalne table, ki naj bodo v skladu z metodologijo
označevanja zavarovanih območij: Pravilnik o označevanju zavarovanih
območij naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02)). |
UE 8b: |
- nezahtevni objekti:
|
- ograje (samo
lesene); |
- pomožni
infrastrukturni objekti (pločnik, pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja, mala čistilna naprava); |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (poljska pot, gozdna cesta, grajena gozdna
vlaka); |
- začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam; |
- objekti za
oglaševanje, v skladu z podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje;
|
- enostavni objekti:
|
- pomožni
infrastrukturni objekti; |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti; |
- začasni objekti;
|
- vadbeni objekti
(igrišče za šport in rekreacijo na prostem, trimska steza, sprehajalna
pot); |
- urbana oprema.
|
UE 8c: |
- nezahtevni objekti:
|
- ograje (samo
lesene); |
- pomožni
infrastrukturni objekti (pločnik, pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja, mala čistilna naprava); |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (poljska pot, gozdna cesta, grajena gozdna
vlaka); |
- enostavni objekti:
|
- pomožni
infrastrukturni objekti; |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti; |
- začasni objekti;
|
- vadbeni objekti
(igrišče za šport in rekreacijo na prostem, trimska steza, sprehajalna
pot); |
- urbana oprema.
|
UE 9: |
- nezahtevni objekti:
|
- ograje;
|
- pomožni
infrastrukturni objekti; |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (poljska pot, gozdna cesta, grajena gozdna
vlaka); |
- objekti za
oglaševanje; |
- enostavni objekti:
|
- pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski
objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni
objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja); |
- pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka,
poljska pot, gozdna cesta); |
- urbana oprema. |
10. člen |
(vrste dejavnosti) |
(1) Območje OPPN je v
glavnem namenjeno za dejavnosti, ki so predvidene za gospodarsko cono.
Osrednji del omogoča postavitev objektov za industrijo, proizvodnjo,
poslovne dejavnosti, trgovino, storitev. Medtem ko je del območja ob
regionalni cesti namenjen izključno za centralne dejavnosti. Bivanju (z
možnostjo dopolnilnih dejavnosti) je namenjen manjši del na severu
oziroma severovzhodu območja. Del območja ob Mlaki na jugovzhodu ter
območje ob vodnem zajetju na severu pa je namenjen zelenim površinam,
kjer se kot osnovna dejavnost dopuščajo ribištvo, šport in rekreacija
ter izobraževanje. |
(2) V območju OPPN so
po posameznih UE v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne
klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) dovoljene
naslednje dejavnosti: |
V UE1 in UE3 se
predvidijo dejavnosti izključno za centralne dejavnosti (trgovina ter
storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti,
dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo, šport in rekreacija).
UE1 predstavlja obstoječo pozidavo in sicer upravno stavbo ter kulturni
spomenik, ki predvideva območje muzejskega prostora. UE3 pa določa
območja ob regionalni cesti. |
G) TRGOVINA
|
I) GOSTINSTVO
|
J) INFORMACIJSKE IN
KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI |
K) FINANČNE IN
ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI |
L) POSLOVANJE Z
NEPREMIČNINAMI |
M) STROKOVNE,
ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI |
N) DRUGE RAZNOVRSTNE
POSLOVNE DEJAVNOSTI |
O) DEJAVNOST JAVNE
UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI |
- 84.2 Posebne
dejavnosti za celotno družbeno skupnost: |
- 84.24 Dejavnosti za
javni red in varnost |
- 84.25 Zaščita in
reševanje pri požarih in nesrečah |
P) IZOBRAŽEVANJE
|
- 85.5 Drugo
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje; |
- 85.6 Pomožne
dejavnosti za izobraževanje |
Q) ZDRAVSTVO IN
SOCIALNO VARSTVO |
- 86.2
Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost; |
- 86.9 Druge
dejavnosti za zdravje |
R) KULTURNE,
RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI |
S) DRUGE DEJAVNOSTI.
|
Območje ureditvenih
enot UE 2 in UE 4 se nahaja na večjem delu območja celotnega OPPN. Gre
za osrednji del, ki dopušča postavitev objektov za predelovalne
(proizvodne in druge) dejavnosti, oskrba z energijo, trgovina, promet in
skladiščenje, gostinstvo in turizem, poslovne, kultura, turizem,
rekreacija, šport. UE 4 se nanaša na obstoječ kompleks Begrada. UE 2 na
označenih mestih lahko prehaja na območje UE 7. |
C) PREDELOVALNE
DEJAVNOSTI (vse razen: 19 Proizvodnja koksa) |
D) OSKRBA Z
ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO |
E) OSKRBA Z VODO;
RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA |
F) GRADBENIŠTVO
|
G) TRGOVINA
|
H) PROMET IN
SKLADIŠČENJE |
I) GOSTINSTVO
|
- 55 Gostinske
nastanitvene dejavnosti: |
- 55.1 Dejavnost
hotelov in podobnih nastanitvenih obratov; |
- 56 Dejavnost
strežbe in pijač |
J) INFORMACIJSKE IN
KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI |
K) FINANČNE IN
ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI |
L) POSLOVANJE Z
NEPREMIČNINAMI |
M) STROKOVNE,
ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI |
N) DRUGE RAZNOVRSTNE
POSLOVNE DEJAVNOSTI |
O) DEJAVNOST JAVNE
UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI |
- 84.2 Posebne
dejavnosti za celotno družbeno skupnost: |
- 84.24 Dejavnosti za
javni red in varnost |
- 84.25 Zaščita in
reševanje pri požarih in nesrečah |
- 85.6 Pomožne
dejavnosti za izobraževanje |
P) IZOBRAŽEVANJE
|
- 85.5 Drugo
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje; |
- 85.6 Pomožne
dejavnosti za izobraževanje |
S) DRUGE DEJAVNOSTI
|
T) DEJAVNOST
GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
|
U) DEJAVNOST
EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES. |
Ureditveni enoti UE5
in UE6 (Stara kolonija) na severnem delu območja. Poleg bivanja so
dovoljene spremljajoče dejavnosti do polovice površine celotne stavbe,
ob zagotavljanju potrebnih površin za parkiranje in manipulacijo, kot
so: poslovne, trgovina, storitev, … Pri opravljanju dejavnosti ne sme
priti do bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno
okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe
obremenitve. |
C) PREDELOVALNE
DEJAVNOSTI |
- 10 Proizvodnja
živil: |
- 10.52 Proizvodnja
sladoleda; |
- 10.7 Proizvodnja
pekarskih izdelkov in testenin. |
- 13 Proizvodnja
tekstilij: |
- 13.2 Tkanje
tekstilij; |
- 13.3 Dodelava
tekstilij; |
- 13.9 Proizvodnja
drugih tekstilij |
- 14 Proizvodnja
oblačil: |
- 15 Proizvodnja
usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov: |
- 15.11 Proizvodnja
potovalne galanterije, sedlarskih in jermenskih izdelkov; |
- 15.2 Proizvodnja
obutve; |
- 16 Obdelava in
predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja,
razen pohištva: |
- 16.23 Stavbno
mizarstvo in tesarstvo; |
- 16.24 Proizvodnja
lesene embalaže; |
- 16.29 Proizvodnja
drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja. |
- 18 Tiskarstvo in
razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa: |
- 18.13 Priprava za
tisk in objavo; |
- 18.14 Knjigoveštvo
in sorodne dejavnosti; |
- 18.2 Razmnoževanje
posnetih nosilcev zapisa. |
G) TRGOVINA;
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL |
- 47 Trgovina na
drobno, razen z motornimi vozili; |
I) GOSTINSTVO
|
- 56 Dejavnost
strežbe jedi in pijač: |
- 56.102
Okrepčevalnice in podobni obrati, |
- 56.104 Začasni
gostinski obrati. |
J) INFORMACIJSKE IN
KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI |
- 62 Računalniško
programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
|
- 63 Druge
informacijske dejavnosti; |
K) FINANČNE IN
ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI |
L) POSLOVANJE Z
NEPREMIČNINAMI |
M) STROKOVNE,
ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI razen dejavnosti 75 Veterinarstvo.
|
N) DRUGE RAZNOVRSTNE
POSLOVNE DEJAVNOSTI |
P) IZOBRAŽEVANJE
|
- 85.5 Drugo
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje; |
- 85.6 Pomožne
dejavnosti za izobraževanje. |
Q) ZDRAVSTVO IN
SOCIALNO VARSTVO |
- 86 Zdravstvo (vse
razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost), |
- 88 Socialno varstvo
brez nastanitve; |
S) DRUGE DEJAVNOSTI
|
- 95 Popravila
računalnikov in izdelkov za široko rabo, |
- 96 Druge storitvene
dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost); |
T) DEJAVNOST
GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; |
PROIZVODNJA ZA LASTNO
RABO |
UE7 je namenjena
postavitvi energetskih objektov. Delno (na označenih območjih) lahko UE7
prehaja tudi na območje UE2. |
(D) OSKRBA Z
ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO. |
Območje UE 8, ki je
namenjeno za zelene površine sestavljajo tri podenote; območje
ohranjanja narave (UE 8a), območje urejenih zelenih površin (UE 8b) in
ostale zelene površine (UE 8c). Na teh območjih se kot osnovne
dejavnosti dopuščajo dejavnosti za: ribištvo, šport, rekreacijo in
prosti čas ter za izobraževanje. Ter dejavnosti, ki so spremljajoče
osnovnim dejavnostim. |
UE 8a, UE 8c:
|
A) KMETIJSTVO IN LOV,
GOZDARSTVO, RIBIŠTVO |
- 02 Gozdarstvo
|
- 03 Ribištvo in
gojenje vodnih organizmov (razen 03.11 Morsko ribištvo); |
P) IZOBRAŽEVANJE
|
- 85.5 Drugo
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje; |
R) KULTURNE,
RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI |
UE 8b: |
A) KMETIJSTVO IN LOV,
GOZDARSTVO, RIBIŠTVO |
- 03 Ribištvo in
gojenje vodnih organizmov (razen 03.11 Morsko ribištvo); |
I) GOSTINSTVO
|
- 56 Dejavnost
strežbe jedi in pijač: |
- 56.102
Okrepčevalnice in podobni obrati, |
- 56.104 Začasni
gostinski obrati; |
P) IZOBRAŽEVANJE
|
- 85.5 Drugo
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje; |
R) KULTURNE,
RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI |
- 90 Kulturne in
razvedrilne dejavnosti |
- 91 Dejavnost
knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti |
- 91.04 Dejavnost
botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot. |
UE 9 je namenjena za
gradnjo infrastrukture: |
- gradnja prometnic
ter ostale komunalno-energetske infrastrukture, |
- ureditev ekoloških
otokov, |
- postavitev trafo
postaj in drugih infrastrukturnih objektov (plinska postaja …),
|
- ureditev tlakovanih
pešpoti, |
- ureditev javnih
parkirnih površin. |
11. člen |
(vrste ureditev
odprtega prostora) |
V območju OPPN so
dovoljene ureditve odprtega prostora, in sicer: |
- hortikulturne
ureditve (zasaditev z drevesno in/ali grmovno vegetacijo, cvetlični
nasadi, ureditev zelenic) in |
- parterne ureditve
javnih ter poljavnih površin (ureditev pešpoti, zunanjih stopnic,
tlakovanja ipd.). |
C. Lokacijski pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
12. člen |
(izhodišča za
načrtovanje) |
(1) Prostorske
ureditve sledijo naravnim danostim v prostoru (teren, območje varovanja
naravne vrednote …) pri čemer pa se upošteva prisotnost obstoječih
objektov (dejavnosti) in prometno komunalne infrastrukture v tem in
nekoliko širšem prostoru. Za celotno območje se podajo rešitve, ki
predvidevajo izvedbo posameznih zaključenih celot - tako v funkcionalnem
kakor tudi v oblikovnem smislu ter tendenca, da se celotno območje
zaokroži kot enotna poslovno-proizvodna cona z določitvijo pogojev
urejanja, ki bi ustvarili prepoznavni koncept in urejeni videz cone.
Rešitve morajo biti racionalne, pogoji za postavitev in oblikovanje
objektov pa opredeljeni z možnimi odstopanji, saj vsi investitorji še
niso znani. |
(2) Glavni dostop v
gospodarsko cono je predviden preko obstoječega priključka z regionalne
ceste R1 218/1214. V cono so predvideni še naslednji dostopi z
regionalne ceste R1 218/1214: rekonstrukciji dveh obstoječih
priključkov, razširitev obstoječe ceste javna pot Stara kolonija dostopa
z regionalne ceste R1 218/1214 na zahodu (predviden po OLN) ter d ter
dostop v stanovanjski del območja Stara kolonija na severnem delu z JP
556141. Notranje cestno omrežje omogoča dostopnost do posameznih
zemljiških parcel ter možno navezavo na zunanje prometno omrežje (tretja
razvojna os). Osrednji del OPPN je namenjen v glavnem za
proizvodno-poslovne dejavnosti, le-ta se na jugu in vzhodu nadaljuje na
območje predvideno za energetiko, ki predstavlja vmesni pas med pozidavo
in območjem naravne vrednote. Del ob regionalni cesti je namenjen za
centralne dejavnosti, kot nadaljevanje obstoječe stanovanjske soseske
Stara kolonija pa je predvidena stanovanjska pozidava, ki znotraj hiš
dopušča opravljanje dejavnosti. Pomembno je oblikovanje fasad na
zahodnem robu območja, ki meji na regionalno cesto ter oblikovanje
fasad, ki so orientirane na notranje dostopne ceste. |
13. člen |
(zemljiška parcela in
regulacijski elementi) |
Zemljiška parcela je
zasnovana tako, da omogoča nemoteno uporabo in vzdrževanje objektov. Na
zemljiški parceli se ob objektih uredijo manipulativne površine,
parkirišča in zelenica. Stavbo (stavbe) kot osnovni objekt je dovoljeno
umeščati znotraj površine za postavitev objekta(ov). Vse ureditve
(hortikulturne, parterne) in postavitve ostalih objektov (enostavnih,
nezahtevnih, gradbenoinženirskih objektov in ostalih manj zahtevnih
objektov) pa je možno postaviti tako znotraj kot tudi izven površine za
postavitev stavb(e). Vsaka zemljiška parcela mora imeti omogočen dostop
z javne ceste. Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu
(list 9.1 Načrt parcel). |
Površina za
postavitev objekta(ov) predstavlja omejitveni prostor za postavitev ene
ali več stavb in je prikazana v grafičnem delu (list 5.2 Ureditvena
situacija). Določena je z odmiki, ki zagotavljajo vzdrževanje parcele in
objektov, požarno varnost, intervencijo, zaščita pred rušitvami itn.
|
Manipulativno
dvorišče je asfaltirana in/ali tlakovana površina ob stavbi, objektu
namenjena manipulaciji vozil, strojev in ostale mehanizacije potrebne za
opravljanje določene dejavnosti, kakor tudi zunanjem skladiščenju,
razstavnem prostoru za izdelke iz proizvodnje ali prodaje. |
Parkirišče je
površina namenjena parkiranju osebnih vozil za zaposlene in stranke ter
stanovalce, ki se uredijo v sklopu posameznih zemljiških parcel. Le-ta
se lahko izvedejo v kleti. Parkirišča se izvedejo z betonskimi tlakovci
in/ali se asfaltirajo, lahko se nadkrijejo z nadstrešnicami.
|
Zelenica se zagotovi
na preostalem delu parcele glede na postavitev objektov ob zagotovitvi
ustreznih površin za manipulacijo in parkirišč. Na posamezni zemljiški
parceli je potrebno zagotoviti minimalno 10% zelenice, ki se zatravi in
zasadi z drevjem. Zagotoviti pa je potrebno tudi njihovo redno
vzdrževanje. |
Regulacijska linija
glavne fasade je črta, ki je orientirana na javni prostor območja in
tako določa glavno fasado in njeno oblikovanje iz smeri dostopne ceste. |
14. člen |
(pogoji za
nestanovanjske objekte v UE1, UE2, UE3, UE4) |
Nestanovanjske stavbe
|
Tipologija:
|
- Definirana je kot
večja ali manjša pravokotna prostostoječa enota ali več manjših enot
znotraj začrtanih površin za postavitev objekta(ov), ki tvorijo notranje
dvorišče. Pri proizvodnih objektih je potrebno oblikovno ločiti (z
volumnom, barvo, materialom …) upravni (pisarniški) del od proizvodnega.
Upravni del mora biti orientiran proti cesti z opaznim vhodom v objekt.
|
Velikost in
zmogljivost: |
- Horizontalni
gabarit: Dovoljeni so znotraj površine za postavitev objekta(ov), ki je
razvidna iz grafičnega dela (list 5.2 Ureditvena situacija). Dimenzije
osnovnih enot so poljubne v odvisnosti od funkcije objekta. |
- Vertikalni gabarit:
Maksimalna višina objekta je do 15 m nad koto urejenega platoja.
Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren,
ali le 0,60 m vidnih nad terenom. Vidna je lahko le ena fasada ene
kletne etaže. |
Oblikovanje zunanje
podobe: |
- Konstrukcija:
Dovoljene so vse vrste konstrukcij in sicer po izbiri projektanta.
|
- Streha: Ravna ali
poševna z naklonom strešin do 35°. Možna je kombinacija streh. Dovoljena
je izvedba frčad, strešnih oken, kupol. Čopi niso dovoljeni. Na strehah
je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar
naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo
celotnega območja. |
- Kolenčni zid: max.
1,0 m. |
- Kritina: Kritina je
pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni v
sivi ali opečno rdeči ali temno rjavi barvi. Dovoljena je tudi
transparentna streha. Ravna streha je lahko ozelenjena. Prepovedana je
uporaba svetlečih in bleščečih materialov. |
- Fasada: Pri
oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da
se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj
bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Uporaba
flouroscentnih barv ni dovoljena. Možna je gradnja izzidkov, balkonov in
teras. Pomembno je oblikovanje fasad na zahodnem robu območja, ki mejijo
na regionalno cesto ter oblikovanje fasad, ki so orientirane na notranje
dostopne ceste in so določene z regulacijsko linijo glavne fasade. Te se
oblikujejo tako, da s svojim izgledom dajejo občutek mestne ulice.
|
Lega na zemljišču:
|
- Lega: Ena ali več
stavb se locira kjerkoli znotraj površine za postavitev objekta(ov) ob
zagotovitvi zadostnih manipulativnih in parkirnih površin. Stavbe morajo
biti umeščene tako, do so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo
požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje (osončenje,
prevetritev ipd.) ter ustrezno površino za normalno vzdrževanje
posameznega objekta. |
- Oddaljenost od
parcelne meje: min. 4 m. Na stičnem mestu med proizvodnjo in stanovanji
pa min. 5 m. |
- Oddaljenost od
cestnega sveta: minimalno 5 m. |
- Oddaljenost od
sosednje stavbe: minimalno 8 m med osnovnima enotama. Na stičnem mestu
med proizvodnjo in stanovanji pa min. 9 m. |
- Dostopi na parcelo:
Dostopi se uredijo iz dostopnih cest na nivo kleti oziroma na nivo
pritličja glede na končno organizacijo stavbe na parceli ter zasnovo
objekta. |
- Kota pritličja /
kleti: je max 0,60 m nad urejenim terenom. |
Zunanja ureditev:
|
- Možna je poljubna
ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih površin in sicer odvisno
od potreb in razpoložljivega prostora na parceli. Število parkirnih mest
je za posamezne dejavnosti določeno v 22. členu odloka. |
- Na posamezni
zemljiški parceli se zagotovi minimalno 10% zelenice. Le-te se zatravijo
ali hortikulturno uredijo z avtohtonim zelenjem. Zagotoviti pa je
potrebno tudi njihovo redno vzdrževanje. |
- Kjer višinskih
razlik ni možno premostiti z blagimi in ozelenjenimi brežinami, se
dovolijo podporni zidovi. |
Izraba parcele:
|
- Faktor zazidave
(FZ): največ 0,50; Faktor izrabe (FI): največ 1,00. |
Ostalo: |
- Stavba, ki ima
javno funkcijo, mora biti projektirana in izvedena tako, da omogoča
uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne
zmogljivosti ter da so jim s tem zagotovljeni: neoviran dostop, vstop in
uporaba, v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega
dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih
stavb (Uradni list RS, št. 97/03). |
15. člen |
(pogoji za objekte v
UE5) |
(1) Stanovanjske
stavbe |
Tipologija:
|
- Definirana je kot
urbana eno- ali dvostanovanjska prostostoječa hiša z upoštevanjem
tipologije in morfologije obstoječega okolja. |
Velikost in
zmogljivost: |
- Horizontalni
gabarit stavbe: je dovoljen na površini za postavitev objekta(ov).
Osnovni tloris je podolgovate oblike z razmerji stranic od 1:1,2 - 1:2.
Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovi podolgovatega
tlorisa (npr. v L, T in podobne oblike). |
- Vertikalni gabarit:
na ravnem terenu je dovoljena popolnoma ali delno vkopana klet (več kot
1) ter etažnost objektov (K)+P ali (K)+P+M, do največ (K)+P+1 v primeru
popolnoma vkopane kleti. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno
vkopana, dovoljena etažnost je K+P, K+M ali K+P+M. Dopustno je zgraditi
več kletnih etaž., vendar v celoti vkopanih teren, ali vidnih le 0,60 m
nad terenom. |
Oblikovanje zunanje
podobe: |
- Konstrukcija:
dovoljene so vse vrste konstrukcij in sicer po izbiri projektanta.
|
- Streha: Dopustne so
dvokapne in enokapne strehe ter ravne strehe. Naklon dvokapnih streh je
od 30°-45°, naklon streh nad objekti sodobne tipologije naj bo nižji.
Dovoljeno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v
primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto
in pred vhodom ter drugih nižjih dozidav. Dovoljeni so strešna okna,
enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, čopi. Frčade so lahko
tudi dvokapne z enakim naklonom kot osnovna streha. Strehe in odprtine
vseh frčad na eni strehi se oblikujejo enako. Na eni strešini so lahko
največ tri manjše frčade. |
- Kritina: je rdeča,
siva, temno siva in temno rjava barva, usklajeno s kakovostnimi oziroma
prevladujočimi objekti v območju. Na strehah je dovoljeno postavljati
sončne zbiralnike, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob
upoštevanju vpliva na podobo naselja. |
- Kolenčni zid
objekta s klasično dvokapno ali večkapno streho je največ 0.8 m v
primeru izkoriščene mansarde (M). Dovoli se odstopanje do 1.2 m, vendar
je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. |
- Fasada: oblikovanje
in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in
postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj
bodo enostavni. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. S
prizidki se zagotovi skladnost celovite podobe objekta. Zidani deli
fasade se pobarvajo z nevsiljivimi barvami. Barve naj bodo umirjenih
tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Uporaba flouroscentnih
barv ni dovoljena. Lahko se uporabijo tudi kamnite obloge, obloge iz
fasadne opeke ali lesena obloga. Dopustno je tudi uvajanje sodobnejših
materialov in oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali
enokapnimi strehami. |
Lega na zemljišču:
|
- Lega stavbe: je
definirana znotraj površine za postavitev objekta(ov). Na parceli je
dovoljena ena prostostoječa stavba (eno ali dvostanovanjska). Stavba in
ostali objekti se na parcelo locirajo znotraj površine za umestitev
objekta(ov) najbolj ugodno glede na dostopnost, nagib terena,
orientacijo ter organizacijo nepozidanega prostora. Odmiki med objekti
morajo zagotavljati požarna varnost objektov, ustrezne sanitarno -
higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.), zagotovljena pa mora
biti tudi ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta
in parcele. |
- Oddaljenost od
parcelne meje: minimalno 4 m. |
- Oddaljenost od
cestnega sveta: minimalno 5 m. |
- Oddaljenost od
sosednje stavbe: minimalno 8 m med osnovnima enotama. |
- Dostopi na parcelo:
so za večino objektov definirani z javne poti JP JP 556141. Izvedejo se
glede na končno organizacijo objekta(ov) na parceli. Glede na niveleto
ceste so le-ti predvideni na nivo kleti oziroma na nivo pritličja.
|
- Kota pritličja /
kleti: je max 0,60 m nad urejenim terenom. |
Zunanja ureditev:
|
- Možna je poljubna
ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih površin in sicer odvisno
od potreb in razpoložljivega prostora na parceli. |
- Zagotoviti je
potrebno najmanj 2 parkirni mesti na bivalno enoto. V kolikor se v
sklopu stanovanjske stavbe predvidi še dejavnost, je potrebno zagotovi
zadostno število parkirnih mest za opravljanje le-te, določeno v 22.
členu odloka. |
- Na posamezni
zemljiški parceli se zagotovi minimalno 10% zelenice. Le-te se zatravijo
ali hortikulturno uredijo z avtohtonim zelenjem. Zagotoviti pa je
potrebno tudi njihovo redno vzdrževanje. |
- Kjer višinskih
razlik ni možno premostiti z blagimi in ozelenjenimi brežinami, se
dovolijo podporni zidovi. |
Izraba parcele:
|
- Faktor zazidave
(FZ): največ 0,35; Faktor izrabe (FI): največ 0,70. |
Ostalo: |
- V pritličjih so
dopustne tudi dejavnosti, ki niso moteče za stanovanjsko okolje, in
sicer tako, da je pretežni del stavbe namenjen bivanju, za dejavnost pa
se ob zagotavljanju potrebnih površin za parkiranje in manipulacijo,
nameni do polovice površine celotne stavbe. |
(2) Nestanovanjske
stavbe |
Nestanovanjske stavbe
(gospodarski objekti ter vsi pomožni objekti, ki niso opredeljeni po
Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št.
37/08)) se postavijo v ozadju parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda
osnovnega objekta oziroma organiziranosti celotne površine. |
Tipologija:
|
- definirana je kot
prostostoječa grajena struktura, podolgovate oblike v podrejenem
položaju s stanovanjsko stavbo. |
Velikost in
zmogljivost: |
- Horizontalni
gabarit stavbe: je dovoljen na površini za postavitev objekta(ov).
Gabarit objekta ne sme nadvladovati gabarita stanovanjske stavbe.
|
- Vertikalni gabarit:
(K)+P. |
Oblikovanje zunanje
podobe: |
- Kota pritličja:
max. do 0.6 m nad koto urejenega terena. |
- Streha: Slemena
morajo biti nižja od slemen stanovanjskih stavb. Dopuščajo se dvokapne,
enopkapne ali ravne strehe. Izvedba čopov je dovoljena. Frčade niso
dovoljene. |
- Fasada: Fasada mora
biti oblikovno usklajena s fasado stanovanjskega objekta. |
Lega na zemljišču:
|
- Lega: je definirana
znotraj površine za postavitev objekta(ov). Če je odmiki od objekta
manjši od 8 m, morajo biti fasade zasnovane protipožarno. Umestitev
objektov pa mora zagotavljati tudi ustrezne sanitarno-higienske pogoje
objektov na lastniški parceli in na sosednjih zemljiščih (osončenje,
prevetritev ipd.). |
16. člen |
(pogoji za obstoječe
stanovanjske stavbe v UE6) |
(1) Na stanovanjskih
stavbah so dovoljene dozidave, nadzidave, redna in investicijska
vzdrževalna dela preureditve ter rekonstrukcije v smislu izboljšanja
bivalnih pogojev, vendar največ do 50 m2. Nadzidava je možna za 1,5 m
nad obstoječo stropno ploščo. Ostali oblikovni pogoji (streha, naklon,
kritina, fasada, okna …) se uskladijo z obstoječimi elementi na osnovnem
objektu. |
(2) V primeru rušitve
obstoječe stavbe je dovoljena tudi gradnja novega objekta po pogojih za
stanovanjske stavbe iz 15. člena tega odloka. |
(3) Pogoji za
nestanovanjske stavbe so določeni v 15. členu. |
17. člen |
(pogoji za
nestanovanjske stavbe v UE8) |
Nestanovanjske stavbe
(gospodarski objekti ter vsi pomožni objekti, ki niso opredeljeni po
Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št.
37/08)) se postavijo v ozadju parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda
osnovnega objekta oziroma organiziranosti celotne površine. |
Tipologija:
|
- definirana je kot
individualna prostostoječa grajena struktura. |
Velikost in
zmogljivost: |
Horizontalni gabarit
stavbe: je dovoljen na površini za postavitev objekta(ov). Razmerje med
stranicami objekta mora biti od 1: 1,4 do 1:2. |
- Vertikalni gabarit:
K+P. Višina objekta (sleme strehe) do max. 8,0 m nad koto urejenega
terena. Dovoljena je izvedba kleti. Klet mora biti delno ali v celoti
vkopana. |
Oblikovanje zunanje
podobe: |
- Kota pritličja:
max. do 0.6 m nad koto urejenega terena. |
- Streha: Dovoljene
so simetrična dvokapnica, enokapna ali ravna streha z nakloni od
35°-40°. Nad vhodom se dovoli nadstrešnica, ki se izvede kot enokapnica.
|
- Kritina: opečne
barve. |
- Kolenčni zid: max.
0,65 m. |
- Fasada: Fasada naj
bo izčiščena in oblikovana z naravnimi materiali (les, steklo, kamen).
|
Lega na zemljišču:
|
- Lega osnovnega
objekta in ostalih objektov ter ureditev je definirana znotraj površine
za postavitev objekta(ov). |
Dostop na zemljišče:
|
- Dostop se izvede po
novo urejeni dovozni poti. |
Ureditev okolice
objekta: |
- Ob objektu se
uredijo manipulativni plato s parkirišči. |
- Ob objektu se
locirata agregat in čistilna naprava. |
- Zelenice okoli
objekta se humuzira in zatravi, ter zasadi z drevjem. |
- Izvedba zunanjih
stopnic je dopustna v leseni ali kamniti izvedbi. |
- Premostitev brežin
je izvedena z zazelenjenimi brežinami. |
- Ograjevanje parcele
je prepovedano. |
- Ograje se lahko
izvedejo le v leseni izvedbi. |
18. člen |
(usmeritve za
nezahtevne in enostavne objekte) |
Za nezahtevne in
enostavne objekte na območju urejanja veljajo določila Uredbe o vrstah
objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju:
Uredba), če s tem odlokom ni določeno drugače. |
- Odmiki nezahtevnih
in enostavnih objektov so minimalno 1,50 m od parcelnih mej, razen
ograj, ki se lahko postavijo glede na določila Uredbe. |
- Ograje na celotnem
območju UE2 so v leseni izvedbi. |
- Tipologija
nezahtevnih in enostavnih objektov je definirana kot prostostoječa
grajena struktura (samostojni objekti) ali prizidana k osnovnemu objektu
(velja le za garažo, nadstrešek in zimski vrt). Oblikovanje le-teh mora
biti usklajeno z osnovnim objektom (nedominanten, podrejen položaj).
|
- Nezahtevni in
enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti pritlični, praviloma
pravokotne oblike, oblikovno usklajeni z osnovnim objektom glede barve
fasade, naklona strehe, kritine itn.. Locirani so znotraj zemljiške
parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov oziroma
organiziranosti celotne površine. |
- Začasni objekti se
lahko postavijo za omejeno časovno obdobje. Dovoljeno je svobodno
urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.
|
- Ekološki otoki
(zbiralnica ločenih frakcij) se postavijo na betonsko podlago in se
primerno zagradijo z leseno ali kamnito ograjo oziroma se zazelenijo.
Dovoljeno jih je nadkriti z nadstrešnico z ravno streho, enotno za vse
ekološke otoke znotraj območja. |
- Plinske postaje se
ogradijo z zaščitno kovinsko transparentno ograjo. |
- Zunanje stopnice so
lesene, kamnite, betonske. |
- Oporni zidovi so v
kamniti ali betonski izvedbi. |
- Podporni zidovi se
izvedejo pri večjih izkopih in pri utrjevanju brežin. Brežine se lahko
urejajo kaskadno s podpornimi zidovi in vmesnimi zazelenitvami ali samo
s podpornimi zidovi, pri čemer se višino prilagodi ostalim ureditvam
stičnega območja. Le-ti so lahko postavljeni do meje zemljiške parcele
oziroma tako, da ne ovirajo ali motijo sosednje parcele ter da se z
gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. |
19. člen |
(ostali manj zahtevni
objekti) |
Nadstrešnice:
|
- Nadstrešnice
(nadkrita skladišča), kot samostojni objekti, so lahko lesene, kovinske
ali betonske konstrukcije z ravno ali enokapno streho (z naklonom do
15°). Dimenzije objekta in postavitev le-tega na parcelo ne sme ovirati
dostopa in manipulacije na dvorišču. Morajo biti nižje od ostalih
objektov na parceli. Zagotovljen pa mora biti tudi zadosten odmik od
parcelnih mej. |
- Nadstrešek za
avtomobile, kot samostojni objekt, je lahko lesene ali kovinske
konstrukcije brez obodnih sten in s streho. Dovoljena je ravna ali ločna
(polkrožna) transparentna streha. |
- Možna je postavitev
nadstrešnic, kot dela objekta, ki ne spada med enostavne oz nezahtevne
objekte. Le-ta se lahko postavi tudi bližje parcelni meji od 4,0 m ob
soglasju soseda in pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost
objektov ter ustrezna površina za normalno obratovanje in vzdrževanje
posameznega objekta. |
Ograje: |
- Zaščitna ograja
okoli kompleksa je lahko transparentna, kovinska, višine max. 4 m.
|
Podporni zidovi:
|
- Kjer višinskih
razlik ni možno premostiti z blagimi in ozelenjenimi brežinami, se
dovolijo podporni zidovi do max. višine 2,50 m. |
Opazovalnica:
|
- V UE8 se postavi
opazovalnica v leseni izvedbi in sicer v neposredni bližini biotopa. |
20. člen |
(rušitve) |
Na območju OPPN se
odstranijo vsi objekti, ki so zgrajeni brez gradbenega dovoljenja in so
v nasprotju s tem OPPN. Odstranijo pa se lahko tudi objekti, ki s svojo
postavitvijo ovirajo izgradnjo prometne in ostale infrastrukture po
rešitvah iz tega OPPN in ki predstavljajo nevarnost za peš in motorni
promet ali nevarnost poškodb nepremičnin. |
21. člen |
(usmeritve za
ureditev zelenih površin) |
(1) Znotraj OPPN se
nahajata dve večji območji zelenih površin ter površine, ki
opredeljujejo gozdni rob. Na severnem delu, kot bariera med
stanovanjskim območjem in proizvodno cono, se znotraj zelenih površin
uredi jezero z namenom zbiranja meteornih in zalednih voda ter ostale
površine za šport, rekreacijo in prosti čas. V zbiralniku meteornih voda
(akumulacija) se lahko uredi sonaravna vzreja ribjih mladic. Na površini
za postavitev objekta(ov) se lahko znotraj te UE postavijo objekti, za
opravljanje spremljajočih dejavnosti, ki so navedene v 10. členu tega
odloka. Vzhodni del območja urejanja je večinoma namenjen ohranjanju
narave. Predvidijo se učne poti, uredijo se obvodne poti. Predvidi se
objekt za dejavnosti ribištva. Dopušča se možnost travnatega igrišča na
jasi ob Mlaki. Na teh površinah naj se ohrani obstoječa vegetacija.
Površine naj se prepustijo naravni rasti in naj se jih ne nasipava.
Dovoli se postavitev lesene opazovalnice za ptice in vodni ter obvodni
živelj v neposredni bližini ter izvedba varstvenih del z namenom, da se
preprečijo ali omejijo motnje pri ohranjanju gozda ter narave. Območje,
ki predstavlja bariero med industrijsko cono in območjem naravne
vrednote naj se še dodatno zasadi z grmovnimi in drevesnimi vrstami.
|
(2) Vodne površine:
Uredijo se obvodne poti. Do vodnih površin se omogočijo dostopi tudi za
invalidne osebe. Odprti kanal padavinske odpadne vode se izvede iz
lesenih ali tipskih betonskih elementov. Suhi zadrževalniki se
zatravijo. Ob vodi se zasadijo avtohtone obvodne drevesne vrste in vodno
rastlinje. |
(3) Peš površine:
Pešpot se izvede kot utrjena površina. Obstoječe ali predvidene gozdne
poti pa so v peščeni izvedbi. |
(4) Ostale zelene
površine se predvidijo v sklopu zemljiške parcele (minimalno 10%
površine zemljiške parcele) oziroma ob javnih površinah. Na zelenicah
posameznih zemljiških parcel se uredijo zatravljene površine,
cvetličnjaki in (ali) zasaditev nizkega grmičevja. Na zelenicah je
dovoljena poleg hortikulturne ureditve ureditev pešpoti, dostopov na
parcele, postavitev informativnih in reklamnih tabli ter
infrastrukturnih objektov. |
(5) Zasaditev
drevesne vegetacije znotraj cone ima predvsem funkcijo zaščite parkirnih
površin pred soncem. Drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim
učinkom ter namenom zasaditve. Predvsem je pri tem treba upoštevati
razmere v prostoru: talne razmere (globina, zbitost, kvaliteta tal,
prepustnost), klimatske razmere, nadmorska višina, osončenost,
obremenitev zaradi bližine ceste (posipanje soli, onesnaževanje).
Tovrstne linijske zasaditve ob cestah pa naj opravljajo predvsem
funkcijo poudarjanja cestnih glavnih smeri v prostoru in zato naj se
izbor prilagodi omenjenemu namenu. |
22. člen |
(ureditev javnih
površin) |
(1) V sklopu
notranjih dostopnih cest se uredijo hodniki za pešce, namestijo luči za
javno razsvetljavo, postavijo koši za smeti. |
(2) Komunalna in
ostala infrastruktura poteka v koridorju javnih površin. Površina pod
ekološkim otokom se utrdi s tlakovci ali monolitno površino, ob robu
otokov pa predvidi ustrezna zazelenitev ali drugačne ureditve, ki
zakrivajo poglede na kontejnerje. |
(3) Peš povezave -
kot del zelenega sistema je predvidena tudi sprehajalna pot v širini
minimalno 1,60 m in sicer na zahodnem delu območja. Ob poteh, ki se
bodisi gramozirajo, tlakujejo ali asfaltirajo, se postavi urbana oprema;
namesti klopi, koše za smeti in cvetlična korita. |
(4) Urbana oprema
območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena
z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini,
stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem
območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti
poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah. |
V. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
23. člen |
(pogoji za izvedbo
prometnega omrežja) |
(1) Priključevanje
območja na regionalno cesto I. reda št. R1-218, na odseku 1214
Kanižarica-Vinica: |
- Glavni dostop v
gospodarsko cono predstavlja obstoječi cestni priključek, ki se na
regionalno cesto R1 218/1214 priključuje z že urejenim križiščem.
|
- Dodatno sta
predvidena dva dodatna dostopa v cono in sicer na mestu obstoječega
priključevanja z regionalne ceste. Za ureditev dostopa je predvidena
rekonstrukcija dveh obstoječih cestnih priključkov z regionalne ceste R1
218/1214, južno od glavnega dostopa v območje. |
- Na severozahodnem
delu območja je predvidena preureditev obstoječega cestnega priključka
in rekonstrukcija obstoječe ceste JP 556141 Stara kolonija, na katero se
priključuje predvideno cestno omrežje znotraj območja. |
- Na jugozahodnem
delu območja je z regionalne ceste R1 218/1214 predvidena ureditev
dostopa v območje in sicer na mestu dostopa, ki je bil predviden po OLN.
Na tem delu je predvidena rekonstrukcija regionalne ceste (cca 200 m),
in ureditev priključka z dodatnim zavijalnim pasom. |
Pri projektiranju
rekonstrukcij obstoječih priključkov na regionalno cesto se predhodno
izvede ocena obremenitve na podlagi te pa kapacitetna analiza
posameznega križišča. Predpiše se monitoring prometa in na podlagi
le-tega predvidi tudi ustrezne dodatne ukrepe na regionalni cesti v
obstoječih križiščih. V kolikor analize pokažejo, da izhaja potreba po
rekonstrukciji obstoječih križišč (tudi izven območja OPPN), iz povečane
obremenitve zaradi obratovanja cone, je obveznost investitorja, da
izvede posamezne ukrepe po predhodnem soglasju upravljavca ceste.
|
Objekti s celotnimi
zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami
morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni min. 5,0
m. |
Kakršnokoli
postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje
turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih, ki bi bilo
predvideno in projektirano ali izvedeno v nasprotju s prometno
zakonodajo, je ob državni cesti znotraj in zunaj naselja prepovedano v
celotnem varovalnem pasu. Za postavitev tovrstnih objektov si je
potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. |
Ureditev komunalne
infrastrukture ob regionalni cesti in prečkanja z le-to je potrebno
izvajati v skladu z 61. členom Pravilnika o projektiranju cest (Uradni
list RS, št. 91/05, 26/06). Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z
regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen
v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste. |
Vzorec zasaditve
površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča,
preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije
in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa
ni dovoljena. |
Za posege v
varovalnem pasu regionalne ceste je potrebno pred izdajo gradbenega
dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe v
skladu z Zakonom o javnih cestah. |
Pri nadaljnjem
projektiranju in izvedbi cest je potrebno upoštevati zakonodaje s
področja cestogradnje. |
(2) Notranje cestno
omrežje: |
Notranje cestno
omrežje tvorijo obstoječe dvosmerne ceste na osrednjem delu območja, ki
se s predvidenim cestnim omrežjem razvijajo proti vzhodnemu, južnemu in
severnemu delu območja. |
Kot glavne dostopne
ceste, ki se navezujejo na regionalno cesto so opredeljene: obstoječa
cesta A, cesta H, cesta G2 in cesta O2, ostale ceste se obravnavajo kot
notranje dostopne ceste. |
Obstoječe cestno
omrežje na osrednjem delu območja še ni v celoti izvedeno. Na vseh
obstoječih cestah je dovoljena rekonstrukcija, dodajanje tretjih
zavijalnih pasov, hodnikov za pešce in rekonstrukcija priključkov.
|
Na obstoječe cestišče
se predvidi dograditev cestnega profila, tako da končni prečni profil
cest znaša: |
- obstoječe vozišče
(2 x 3,0 m), |
- enostranski pločnik
(1,6 m), |
- obojestranska
bankina (min. 2 x 0,5 m). |
Predvideno cestno
omrežje znotraj območja je zasnovano z dvosmernimi dostopnimi cestami,
ki omogočajo dostope do predvidenih zemljiških parcel. |
Prečni profil
predvidenih cest znotraj območja znaša: |
- vozni pas (2 x 3,0
m), |
- enostranski pločnik
(1,6 m), |
- obojestranska
bankina (2 x 0,7 m oziroma min 2 x 0,5 m). |
(3) Kot sekundarne
dostopne ceste se obravnavajo tiste ceste, ki niso nujno potrebne, saj
je ne glede na njihovo izvedbo omogočen dostop do tangiranih zemljiških
parcel (cesta G1, E1). |
Prečni profil
sekundarnih dostopnih cest znaša: |
- vozni pas (2 x 3,0
m), |
- obojestranska
bankina (2 x 0,7 m oziroma min 2 x 0,5 m). |
(4) Kot požarne poti
se opredelijo dostopne ceste ter vse notranje ceste. Vsi objekti imajo
omogočene dostope s treh strani. |
(5) Ograje, oporni
zidovi in živice se lahko postavijo 0,5 m od roba parcelne meje cestnega
telesa. |
(6) Peš promet po
cestah znotraj območja OPPN je ločen z deniveliranim hodnikom za pešce
ob dostopnih cestah. |
(7) Kolesarski promet
se odvija po vozišču prometnic. |
(8) Površine za
potrebe parkiranja so opredeljene na zemljiških parcelah posameznih
objektov glede na razpoložljiv prostor. Investitorji so dolžni
zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v okviru
svoje zemljiške parcele tako za stranke kot za zaposlene. Zagotovljena
morajo biti tudi mesta za invalide in za parkiranje koles. Ločeno se
predvidijo parkirišča za tovorni promet in osebna vozila. V primeru, da
le-te ne zadoščajo potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno
zagotoviti v okviru načrtovanega objekta (v kletnih etažah).
|
V spodnji tabeli je
navedeno potrebno število parkirišč za določene dejavnosti: |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|
Dejavnost | Število parkirnih mest | Od tega za | |
| | | obiskovalce | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|Stanovanja | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|stanovanjske
stavbe |2 PM/stanovanje |1PM/stanovanje| |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|Centralne
dejavnosti | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|pisarniški
in |1 PM/30 m2 neto | 20% | |
|upravni |površine, vendar ne manj | | |
|prostori –
splošno |kot 2 PM na lokal | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|prostori
organov s |1 PM/20 m2 neto | 75% | |
|številnim
obiskom |površine, vendar ne manj | | |
| |kot 3 PM na enoto | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|poslovni
prostori s |1 PM/30 m2 neto | 20% | |
|strankami |površine, vendar ne manj | | |
| |kot 3 PM na enoto | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|poslovni
prostori |1 PM/1 zaposleni, vendar | | |
|brez
strank |ne manj kot 3 PM na | | |
| |enoto | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|trgovine,
trgovske |1 PM/30 m2 neto prodajne | 75% | |
|hiše,
sejmišče |površine, vendar ne manj | | |
| |kot 2 PM + 1 PM/2 | | |
| |zaposlena | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|trgovine,
trgovske |1 PM/50 m2 neto prodajne | 75% | |
|hiše z malim
obiskom |površine in 1 PM/2 | | |
| |zaposlena | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|gostinski
lokali |1 PM/mizo 1 PM/2 | | |
| |zaposlena | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|Športni objekti
in | | | |
|naprave | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|športna
igrišča, |1 PM/250 m2 | | |
|športni objekti
(za | | | |
|vadbo,
brez | | | |
|obiskovalcev) | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|športni
stadioni s |1 PM/250 m2 površine + 1 | | |
|prostorom
za |PM/10 prostorov za | | |
|obiskovalce |obiskovalce | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|športne
dvorane |1 PM/50 m2 površine | | |
|(brez
obiskovalcev) | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|športne dvorane
s |1 PM/50 m2 površine | | |
|prostori
za |dvorane + 1 PM/10 | | |
|obiskovalce |prostorov za obiskovalce | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|kegljišča,
dvorane |4 PM/stezo | | |
|za
bowling | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|Posebne
dejavnosti | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|gostilne
in | | | |
|prenočišča | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|gostilne |1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 | 75% | |
| |zaposlena | | |
| |1 PM na tekoči meter | | |
| |točilnega pulta | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|gostilne
s |1 PM/2 sobi in 1 PM/6 | | |
|prenočišči |sedežev | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|hoteli, |1 PM/2 postelji + | 50% | |
|penzioni, |parkirna mesta, | | |
|zdravilišča
|namenjena restavraciji | | |
|in druge stavbe
s |(1 PM/8 sedežev) in za | | |
|prenočišči |apartmaje 1PM na apartma | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|Proizvodnja | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|obrt in
servisi |1PM/20 m2 neto površine | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|obrtni
in |1 PM/50 m2 neto površine | 20% | |
|industrijski
obrati |ali na | | |
| |3 zaposlene | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|skladišča, |1 PM/80 m2 neto površine | / | |
|odlagališča, |ali na 3 zaposlene ali 1 | | |
|razstavni
in |PM/2 zaposlena | | |
|prodajni
prostori | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|delavnice za
servis |6 PM/popravljalno mesto | / | |
|motornih
vozil | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|avtomatske |5 PM/pralno napravo | / | |
|avtopralnice | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
|samopostrežne |3 PM/pralni prostor | / | |
|avtopralnice | | | |
+---------------------+-------------------------+--------------+ |
(9) Vse prometne
površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in
uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno
urbano opremo in talno in vertikalno prometno signalizacijo
(nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu s Pravilnikom o prometni
signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št.
46/00 in 110/06). »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi
robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90
cm. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati veljavne tehnične
predpise s področja cest oziroma urejanja prometnih površin, hkrati z
Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in
uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list
RS, št. 97/03). Pri ureditvi cestne razsvetljave in osvetlitve križišč
je potrebno upoštevati Priporočila SDR - Cestna razsvetljava PR 5/2. |
24. člen |
(splošni pogoji za
komunalno in energetsko urejanje in priključevanje) |
(1) Komunalno in
energetsko infrastrukturno omrežje je na osrednjem delu območju OPPN že
izvedeno in sicer v infrastrukturnem koridorju, ki poteka z obeh strani
prometnic in je širine od 3-4 m. |
(2) Vsi predvideni
komunalni in energetski vodi infrastrukturnega omrežja potekajo v
koridorju javnih površin. Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in
objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba
in racionalnejša izraba prostora. Gradnja vodov in naprav komunalne in
energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo objektov
znotraj posamezne ureditvene enote. |
(3) Objekti morajo
biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje,
priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in
energetskih vodov in naprav. |
25. člen |
(vodovod) |
(1) Gospodarska cona
Rudnik je zaključena celota‚ ki je na vodovodno omrežje priključena z
vodovodnim priključkom preko enega obračunskega vodomera ob cesti
Črnomelj-Vinica. Vodovodno omrežje ni preneseno v upravljanje JP
Komunala Črnomelj. |
(2) Znotraj območja
urejanja je predvideno vodooskrbo potrebno načrtovati na osnovi:
|
- Pravilnika za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema
(Uradni list RS, št. 13/01), |
- Odloka o javnem
vodovodu in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občin Črnomelj in
Semič (Uradni list RS, št. 108/02). |
(3) Znotraj območja
cone se izvede vodovodno omrežje, ki se zgradi v javnih površinah
(hodniki za pešce, ceste ...) iz nodularne litine ustreznih dimenzij.
Dimenzioniranje omrežja se izvede na osnovi hidravličnega izračuna
celotnega vodovodnega sistema, z upoštevanjem dolgoročnih razvojnih
potreb tega predela. |
(4) Za predvidene
objekte se v sklopu zemljiške parcele izvede vodomerni jašek, ki se
locira na mestu, ki omogoča stalen dostop. |
(5) V primeru potreb
po večji količini požarne ali tehnološke vode je dovoljeno na vsaki
posamezni parceli urediti vodno zajetje, kakor tudi preko vrtin črpati
vodo iz podtalja ob soglasju pristojne službe za upravljanje z vodami.
|
(6) Hidranti se
razporedijo vzdolž trase vodovoda na razdalji do 80 m. Hidranti so
nadzemne izvedbe, le na mestih, kjer to ni mogoče (npr. povozne
površine), se lahko namestijo podzemni hidranti. Pri dimenzioniranju
hidrantnega omrežja se upošteva potrebna količina min. 10 l/s požarne
vode. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje. |
26. člen |
(kanalizacija) |
(1) Na osrednjem delu
območja OPPN je izveden ločen sistem odvajanja odpadnih voda.
|
(2) Obstoječa fekalna
kanalizacija gospodarske cone Rudnik Kanižarica se priključuje na ČN
Kanižarica. Predvidena fekalna kanalizacija se priključuje na obstoječ
fekalni kanal, zgrajen na osrednjem delu območja. Severozahodni del
območja se priključuje na obstoječ kanal v cesti JP št. 556141 Stara
kolonija. |
Pred priključitvijo
predvidenih objektov znotraj območja OPPN je potrebno predhodno
preveriti kapaciteto ČN Kanižarica. V kolikor prihaja do preobremenitve
je potrebno podati ustrezne ukrepe. V primeru preobemenitve ČN je
potrebno zagotoviti njeno širitev. |
Na področju odvajanja
in čiščenja odpadnih voda je potrebno načrtovati na osnovi Odloka o
odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju občine
Črnomelj (Uradni list RS, št. 14/98). |
(3) Na obstoječo
meteorno kanalizacijo gospodarske cone Rudnik Kanižarica se priključuje
predvidena meteorna kanalizacija, ki poteka v cestnem telesu. Onesnažene
padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin se bodo odvajale
preko ustreznih lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo. Meteorne
vode se preko zadrževalnika na severnem delu območja vodijo v potok
Dobličica, na vzhodu območja se meteorne vode preko močvirnatega območja
Mlake vodijo v Križanji potok in na južnem in na jugozahodnem delu
območja se meteorne vode preko predvidenega razbremenilnika vodijo v
Srednji potok. |
Padavinske vode iz
obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste ...) je treba, če ne
obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno
ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je
potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji
vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev
odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven
plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnjavanja po
erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti
odvodnjavanje po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. |
(4) Pri izdelavi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in
manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za
gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem
območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o gradnjah na
vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega
soglasja in ob dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega
soglasja (Uradni list RS, št. 62/04). |
(5) Pri nadaljnjem
projektiranju in izvedbi je treba upoštevati tudi: |
- Odloka o odvajanju
in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 14/98), |
- Uredba o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09). |
27. člen |
(električno omrežje) |
(1) Na osrednjem delu
območja gospodarske cone Rudnik Kanižarica potekajo 20 kV in 0,4 kV
elektroenergetski vodi. Postavljeni sta obstoječi TP Ind. cona
Kanižarica lin TP Ind. cona Kanižarica 2. |
(2) V sklopu ureditve
komunalne infrastrukture se na celotnem območju OPPN dogradi
elektrokabelsko kanalizacijo (nove TP ter SN in NN priključni vodi). EKK
se dimenzionira tudi za prestavitev sedaj zračnega daljnovoda.
|
(3) Za ureditev
križanj je potrebno: |
- vse tangence
projektno obdelati (v smislu dolgoročnih rešitev), |
- vse vode, ki jih bo
potrebno prestaviti predhodno nadomestiti z nadomestnimi vodi (kakovost
napajanja obstoječih odjemalcev se s posegom ne sme poslabšati),
|
- prestaviti
obstoječe elektroenergetske vode, ki potekajo preko območja v novo
obbetonirano elektrokabelsko kanalizacijo (EKK) s PVC cevmi fi 160 mm
ter jaški standardnih dimenzij (križni: 2 m x 2 m x 1,8 m, prehodni: 1,2
m x 1,6 m, x 1,8 m), |
- samo za potrebe 20
kV kablovodov je potrebno zagotoviti PVC cevi 4 x F 160 mm. Za
nizkonapetostno omrežje pa je potrebno v EKK zagotoviti ustrezno število
dodatnih cevi. |
(4) Za priklop novih
objektov je potrebno: |
- Zgraditi več novih
transformatorskih postaj, moči glede na dejanske potrebe odjemalcev, ki
naj bodo kabelske betonske izvedbe, z možnostjo vgradnje drugega
transformatorja (glede na potrebe), velikosti glede na inštalirano moč,
z notranjim posluževanjem. Nove TP naj vsebujejo tri-celične stikalne
bloke (celice: vodna, vodna, transformatorska). Nove TP naj bodo
vzankane v 20 kV omrežje. |
- Za večje odjemalce
zgraditi lastne TP z odjemom na 20 kV strani in jih vzankati v obstoječe
oziroma predvideno 20 kV omrežje. |
- Zgraditi
nizkonapetostne razvode v EKK s PVC cevmi fi 160 mm od novih oziroma
obstoječih transformatorskih postaj do posameznih odjemnih mest. Nova
odjemna mesta naj bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na
število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen
dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest. |
- Za potrebe
informatike po celotni trasi EKK predvideti še dvojček 2 x 150 mm.
|
- Tehnični parametri
odjemnih mest bodo podani v soglasju za priključitev za posamezno
odjemno mesto (ker v fazi priprave OPPN-ja še niso znane priključne moči
posameznih odjemalcev). |
- Trase
elektroenergetskih vodov, lokacije in tip novih TP je potrebno v sklopu
projektiranja uskladiti z Elektro Ljubljana d.d. (ker v fazi osnutka
OPPN še niso znane priključne moči in lokacije objektov). |
- Pred izdelavo
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitvijo soglasja na
projektne rešitve, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega
zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00, 110/02, 50/03, 5 1/04 in 27/07)
in 4. členom Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne
energije (Uradni list RS, št. 126/07) pridobiti soglasje za
priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in
parametri priklopa. |
- Pred pričetkom
posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti
zakoličbo elektro vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh
gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav.
|
(5) Na območju
urejanja se izvede klasična javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost
svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable, PP 41 A 5x10 + 2,5 mm2, vodimo
ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so
tipizirane. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne
povzročajo t.i. svetlobnega onesnaževanja in sicer v skladu z določili
Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list
RS, št. 81/07 in 109/07), priporočljive so LED svetila. |
(6) Kot zaščitni
ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg
ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN. |
28. člen |
(telekomunikacijsko
omrežje in sistem zvez) |
(1) Na območju
ureditve je obstoječe TK omrežje in TK kabelska kanalizacija za katerega
je potrebno predvideti obeležbo pred pričetkom del (posegom v prostor na
območju trase TK kablov) ter predvideti ustrezno zaščito. |
(2) Za oskrbo
predvidene ureditve z novimi telekomunikacijskimi priključki je
predvidena dograditev primarnega TK omrežje - dvocevno TK kabelsko
kanalizacijo (2XPVC fi 110 mm) z navezavo na obstoječo kanalizacijo v
osrednjem delu območja gospodarske cone Rudnik Kanižarica. |
(3) Horizontalni
odmiki drugih komunalnih vodovod od TK kabelske kanalizacije naj bodo
min. 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih
komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen
opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje
naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču,
oziroma drugih povoznih površinah, je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC
cevmi fi 125. Za predvidene objekte je potrebno izdelati projekt
telekomunikacijskega priključka in notranje TK instalacije. |
29. člen |
(plinovodno omrežje) |
(1) Za oskrbo
predvidene ureditve s plinovodnim omrežjem je predvidena dograditev
obstoječega plinovoda v osrednjem delu območja gospodarske cone Rudnik
Kanižarica. |
Predviden plinovod se
polaga vzporedno z vodovodom, z ustreznim odmikom. Distribucijski
plinovod ne sme potekati pod objekti. Globina distribucijskega plinovoda
od nivoja ceste do temena cevi mora znašati vsaj 1,0 m. |
Nadtlak v
distribucijskem plinovodu bo znašal 1,0 bar. Na plinovodu morajo biti
nameščene sekcijske zaporne pipe, v najnižjih točkah mora biti
zagotovljen izpust kondenza. |
(2) Plinovod mora
biti projektiran in zgrajen v skladu z Energetskim zakonom (EZ-UPB2,
Uradni list RS, št. 27/07) in s Pravilnikom o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim
tlakom do 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02). |
(3) Notranja plinska
napeljava mora biti projektirana in izvedena v skladu s Tehničnimi
predpisi za plinsko napeljavo DVGW-Trgi 86 ter internimi tehničnimi
zahtevami sistemskega operaterja. |
30. člen |
(ogrevanje) |
Za ogrevanje stavb se
primarno uporablja plin, možni so tudi drugi energenti, kot so
obnovljivi viri energije (voda, sonce, veter, biomasa ipd.). |
31. člen |
(odpadki) |
(1) Na obravnavanem
območju je predviden individualen odvoz komunalnih odpadkov iz
prevzemnih mest, lociranih ob dovoznih poteh, na predvidenih zemljiških
parcelah. Prevzemno mesto za individualni odvzem komunalnih odpadkov je
ustrezno urejena površina, kjer povzročitelji ostanke komunalnih
odpadkov prepuščajo izvajalcu v tipiziranih zabojnikih za komunalne
odpadke. Zbiranje je ločeno. Za obravnavano območje se določijo odjemna
mesta za vsak gospodarsko enoto posebej, in sicer se predvidijo odjemna
mesta za postavitev tipiziranih zabojnikov. |
(2) Pri nadaljnjem
projektiranju in izvedbi na področju ravnanja z odpadki je treba
upoštevati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Črnomelj
(Uradni list RS, št. 13/01). |
(3) Nevarni odpadki
niso predmet odvoza izvajalca javne gospodarske službe za ravnanje s
komunalnimi odpadki. Do določitve končne dispozicije se nevarni odpadki
shranjujejo pod posebnim režimom v za to predvidenem skladišču ob
objektu v sklopu zemljiške parcele. |
Zajem in odvoz
odpadkov se mora izvajati v skladu z obstoječo zakonodajo in sicer:
|
- Pravilnikom o
predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (Uradni list RS, št.
42/04), |
- Pravilnikom o
ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št.
42/04), |
- Pravilnikom o
ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04),
|
- Uredbo o
obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08),
|
- Odredbo o ravnanju
z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), |
- Uredbo o ravnanju z
odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08), |
- Uredbo o
odstranjevanju odpadnih olj (Uradni list RS, št. 25/08), |
- Uredbo o ravnanju z
odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), |
- Uredbo o ravnanju z
odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06),
|
- Uredbo o ravnanju z
embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06),
|
- Uredbo o odlaganju
odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07) ter
|
- Uredbo o ravnanju s
snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Uradni list RS, št.
101/04, 39/07). |
(4) V času izvajanja
gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki
je predpisan z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih (Uradni list RS, št. 34/08). |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
32. člen |
(kulturna dediščina) |
V UE1 se nahaja
nepremična kulturna dediščina Kanižarica - Rudnik (EŠD 19941), ki je
profana stavbna dediščina in obsega skupino objektov. Vpadni stolp in
vpadnik se v celoti ohranja in jih kot objekta bivšega rudnika ustrezno
prezentira. Ohranijo se tudi pomožni objekti v neposredni bližini
vpadnega stolpa. V njih se prezentira rudarske stroje in orodje. Severno
od vpadnega stolpa se površine namenijo za prezentacijo ostalih strojev
in opreme na prostem. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
33. člen |
(varovanje pred
prekomernim hrupom) |
(1) Mejne in kritične
vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o ocenjevanju in urejanju
hrupa v okolju, (Uradni list RS, št. 121/04) in Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05):
|
- Severni del območja
urejanja (UE5 in UE6) spada v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je
dovoljena maksimalna raven hrupa podnevi 60 dB (A) in ponoči 50 dB (A).
Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je to območje, kjer
je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa,
to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski
dejavnosti ter javno središče, kjer opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti. |
- Ostali del območja
urejanja OPPN pa spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je
dovoljena maksimalna raven hrupa podnevi 75 dB (A) in ponoči 65 dB (A).
Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je to območje, kjer
je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja
hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni
ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. |
- Gozdno in naravno
območje naravne vrednote Mlaka (UE8) pa spada v 1. stopnjo varstva pred
hrupom, kjer je dovoljena maksimalna raven hrupa podnevi 50 dB (A) in
ponoči 40 dB (A). Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je
to območje za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo
povečano varstvo pred hrupom. |
(2) Omilitveni ukrepi
za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje: |
- pri urejanju se
uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave,
|
- vsi stroji in
oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa
ter redno vzdrževani in |
- nadzorovani.
Stroji, ki so bili dani v promet ali uporabo, morajo biti označeni z
vidno in trajno oznako CE o skladnosti in zajamčeno ravnjo zvočne moči
ter opremljeni z ES izjavo o skladnosti, |
- pri pripravi
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) se
preuči morebitna potreba (ocena stopnja hrupa ali določitev vplivnega
območja) po postavitvi protihrupne zaščite proti stanovanjskim objektom
|
- izvedba morebitnih
potrebnih zaščitnih ukrepov pri virih hrupa na območju, ki meji z
naravno vrednoto Mlake. |
(3) Omilitveni ukrepi
za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja: |
- vsi prostori
znotraj OPPN, v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, se
protihrupno izolirajo, |
- v obravnavano
območje OPPN se lahko umeščajo le tiste dejavnosti in na lokacijo, da
niso presežene z upoštevanjem omilitvenih ukrepov (protihrupna zaščita)
kot mejne vrednosti za območje I. st. varstva pred hrupom (območje gozda
in naravnih vrednot) oziroma območje III. st. varstva pred hrupom
(stanovanjsko območje), |
- v primeru, ko je
nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je
umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je možno s
smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv
zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni, oziroma
če je možno s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati
vpliv vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da
ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje, |
- viri hrupa
(klimatske naprave, ventilatorji, pomožni generatorji …) se postavljajo
čim bolj stran od območja gozda in naravnih vrednot in najbližjih
stanovanjskih objektov, |
- omejitev hitrosti
prometa v območju ter prilagoditev načina hitrosti in vožnje, predvsem v
nočnem času, |
- prepoved vstopa
motornih vozil na območje NV Mlake, |
- meritve na meji z
območjem naravnih vrednot, pri stanovanjskih objektih in izvedba
morebiti potrebnih zaščitnih ukrepov pri virih hrupa na območju,
|
- vse naprave, ki so
vir hrupa morajo imeti ustrezne certifikate, |
- izvedba občasnih
meritev hrupa prometa na dovozni cesti in izvedba morebiti potrebnih
zaščitnih ukrepov, |
- utrditev voznih
površin - asfaltiranje. |
(3) Eventuelna
potreba po izvedbi protihrupne zaščite objekta in funkcionalnega
zemljišča objekta zaradi hrupa, ki ga bo povzročal promet na državni
cesti ne sme biti v breme upravljavca ceste. Direkcija RS za ceste ne bo
zagotavljala nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za tangirano
območje, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo
posledica obratovanja državne ceste na tangiranem odseku. |
34. člen |
(varovanje pred
onesnaženjem zraka) |
(1) Objekti ne smejo
povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne
sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili Uredbe o
mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku
(Uradni list RS, št. 73/94). |
(2) Omilitveni ukrepi
za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje: |
- uporaba tehnično
brezhibne mehanizacije in transportnih sredstev, |
- izvajanje rednega
vzdrževanja in čiščenja cest, |
- s kolesi kamionov
se pri izhodu z gradbišča odstrani blato ali prašni delci, |
- zagotoviti je
potrebno čim manjše emisije v zrak iz delovnih strojev in emisije zaradi
prašenja, |
- vozila se morajo na
gradbišču premikati v skladu z določili ureditve gradbišča omejitev
hitrosti tovornjakov na 15 km/h). Po potrebi se gradbišče poleti moči z
vodo, |
- dovozne poti morajo
biti utrjene in redno čiščene, |
- kamioni se
prekrivajo, če vozijo sipki material, |
- preprečevanje
emisij prahu iz začasnih (manjših) deponij gradbenih odpadkov,
|
- vlaženje sipkih
materialov in peščenih površin. |
(3) Omilitveni ukrepi
za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja: |
- vsi izpusti iz
objektov (klimatski, ostali zračniki) se namestijo na strehe objektov,
|
- vsi izpusti snovi v
zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi
filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami, |
- vse naprave morajo
ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam, |
- izvajati se mora
redno čiščenje in vzdrževanje utrjenih voznih površin, |
- ogrevanje stavb z
alternativnimi viri energije oziroma priključitev stavb na plinsko
omrežje, |
- redno vzdrževanje
ogrevalnih naprav, |
- uporaba tehnično
brezhibnih transportnih sredstev in strojev, |
- preprečevanje
emisij prahu iz skladiščnih prostorov objektov, |
- prekrivanje sipkih
tovorov pri transportu po prometnih površinah. |
(4) Pri ureditvi
ogrevanja objektov je treba upoštevati Uredbo o emisiji snovi v zrak iz
malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07 in 81/07).
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro
vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
35. člen |
(varovanje pred
onesnaženjem voda) |
(1) Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti
usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in
padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04), Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) ter Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS,
št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01 in 45/07). |
Odvajanje padavinskih
voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92.
členom ZV-1, in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da
je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni,
suhi zadrževalniki ...). |
Padavinske vode iz
obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste ...) je treba, če ne
obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno
ponikati, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih
in manipulativnih površin. Meteorne vode s parkirišč je dovoljeno
spuščati v meteorno kanalizacijo le preko lovilca olj in maščob.
|
Odpadna komunalna
voda se mora preko kanalizacije speljati na čistilno napravo Kanižarica.
|
(2) Omilitveni ukrepi
za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje: |
- posegi v priobalna
zemljišča se izvajajo na sonaraven način in ne le za potrebe ureditve
zadrževalnikov; |
- odvajanje odpadnih
voda in parametri odpadnih vod na izpustu v vodotok morajo biti pod
mejnimi vrednostmi v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.
47/05) in hkrati naj bo kakovost vode v vodotoku pod mejnimi vrednostmi,
ki so določene z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje
sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02); |
- povsod, kjer bo
gradnja segala do vodnih površin, morajo dela potekati tako, da bo čim
manj prizadet ves vodni in obvodni živelj; sama struktura brežin in dna
mora biti po posegu čim bolj podobna prejšnjemu stanju; |
- na vseh vodotokih,
za katere ni znano stanje vodnega življa, je treba pred pričetkom
posegov opraviti ustrezne raziskave in na osnovi rezultatov izdelati
naravovarstvene smernice; |
- dejavnosti, ki so
večji porabniki vode, naj se usmerja izven območja OPPN TRIS Kanižarica;
|
- pridobitev vodnega
dovoljenja za dejavnost/porabnika, ki so opredeljena v Zakonu o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02, 2/04); |
- vzdrževanje,
čiščenje lovilcev olj; |
- točkovno urejanje
brežin mlake se izvede s sonaravnimi ukrepi (utrjevanje s količki,
vrbovimi popleti); |
- vsa dela na območju
mlake in potokov se izvedejo v času oktober-februar. |
(3) Omilitveni ukrepi
za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja: |
- odpadna meteorna
voda se pred iztokom iz zadrževalnika v vodotok prečisti na ustreznem
rastlinskem čistilnem sistemu; |
- pridobitev vodnega
dovoljenja za dejavnost/porabnika, ki so opredeljena v Zakonu o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02, 2/04); |
- ureditev odvajanja
in čiščenja odpadnih vod v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 47/05) - skrb za ohranjanje ustreznih fizikalnih in kemijskih
lastnosti vode; |
- preprečevanje
velikih hipnih odtokov meteornih voda v zadrževalnikih za ohranitev
obstoječih biotopov in življa v potokih; |
- ohranitev
obstoječega vodnega režima potokov prejemnikov meteornega odtoka (letna
razporeditev vode); |
- izvajanje meritev
parametrov na izpustu v vodotok; |
- čiščenje brežin in
odstranjevanje obrežne vegetacije se opravlja le na delu Mlake, kjer je
oviran pretok; |
- v primeru
ograjevanja območja se le to izvede z lesenim plotom; |
- vlaganje
neavtohtonih rastlinskih in živalskih vrst v biotop ni dovoljeno. |
36. člen |
(varovanje gozda) |
Ohranijo se deli
gozda na površinah, ki so z OPPN predvidene kot zelene površine.
Upoštevajo se naslednje smernice oziroma varstvene usmeritve:
|
- objekti znotraj
cone so od gozdnega roba oddaljeni eno sestojno višino oziroma najmanj
10 m, |
- posek drevja je
možen šele po pridobitvi dovoljenja za gradnjo, |
- po končani gradnji
se sanirajo poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju,
na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. |
37. člen |
(varovanje plodne
zemlje in tal) |
(1) Organizacija
gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše
poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno
glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se
rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do 2 m ter nato uporabi pri
končni ureditvi območja. |
(2) Omilitveni ukrepi
za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje: |
- posegi v tla se
izvajajo le v območju OPPN; |
- odstranjen humus se
shrani za kasnejšo zazelenitev na območjih predvidenih za zelene
površine; |
- protierozijski
ukrepi - sprotno saniranje in zazelenitev razkritih površin tal na
območju OPPN; |
- izenačitev mase
nasutega in izkopanega materiala; |
- preprečitev
nenadzorovanega vnosa odpadkov v tla; |
- ustrezno ravnanje z
nevarnimi snovmi v skladu s predpisi; |
- v primeru
nesreče/izlitja, skladiščenje, parkiranje na utrjenih, nepropustnih
površinah opremljenih z lovilci olj; |
- na zalogi mora biti
zadostna količina krp ali adsorpcijskega sredstva, s katerim lahko takoj
pobrišejo oziroma adsorbirajo morebiti razlite snovi. Onesnažene krpe
ali absorpcijsko sredstvo se skladišči na primernih prostorih
(vodotesnih, utrjenih) do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z
nevarnimi odpadki; |
- izvajati se mora
takojšnja sanacija zapaženih erozijskih žarišč na območju posegov.
|
(3) Omilitveni ukrepi
za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja: |
- ustrezno ravnanje z
nevarnimi snovmi v skladu s predpisi (skladiščenje, parkirišča
opremljena z lovilci olj, ustrezno ukrepanje v primeru nesreč),
|
- preprečitev
nenadzorovanega vnosa odpadkov v tla. |
38. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na širšem območju
kanižariške premogovne kadunje se ohranjajo: |
- naravni vrednoti
Kanižarica: Mlaka (evid. št. 4530) in Križanji potok (evid. št. 8491),
|
- ekološko pomembno
območje: Lahinja (64800) in |
- habitatna tipa:
Evrosibirske amfibijske združbe z enoletnicami (Physis 22.32) in Ilirski
hrastovo-belogabrovi gozdovi (Physis 41.2A). |
(2) Pri načrtovanju
posegov v prostor se upoštevajo usmeritve Zavoda RS za varstvo narave,
OE Ljubljana (smernica, št. 6-III84/3-O-09/AŠP, z dne 27. 3. 2009), in
sicer: območje gospodarske cone ne sme posegati na območje naravne
vrednote; vodni in močvirni del Mlake se ohranja v obstoječem obsegu
predlaganega biotopa; vodnih površin se ne sme onesnaževati z izpusti iz
parkirnih površin in cestišč; vodnih površin se ne sme izsuševati in
zasipavati z odpadnim gradbenim materialom; na območju naravne vrednote
se ohranja obstoječa drevesna in grmovna zarast; izvaja se le sanitarna
sečnja; ohranja se razgibanost površja; gospodarsko cono se od naravne
vrednote loči z zeleno bariero oziroma z zasaditvijo avtohtone grmovne
in drevesne zarasti; gospodarsko cono se smiselno z naravno vrednoto
poveže s peš potjo v naravnih materialih. |
(2a) Glede na
zatečeno stanje in degradacijo območja naravne vrednote Kanižarica -
Mlaka naj se upošteva še naslednje usmeritve: |
- območje naravne
vrednote, na kateri je bil izveden posek gozda (golosek) in s katerega
priteka meteorna voda je potrebno sanirati na način, ki bo preprečeval
erozijo tal in zmanjšal sedanji obseg vnašanja sedimenta v vodno telo;
|
- vsaj 30 m širok pas
ob naravni vrednoti, ki je degradiran (izveden golosek) je potrebno
sanirati in zasaditi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
|
(3) Varstvene
usmeritve v primeru urejanja naravne vrednote: |
Kanižarica - Mlaka
(evid.št. 4530): |
- Industrijsko cono
naj od naravne vrednote loči že obstoječa skromna zelena bariera (gozd)
oziroma se dodatna zasaditev grmovne in drevesne zarasti; |
- Industrijsko cono
naj se z naravno vrednoto poveže s pešpotjo, ki se jo lahko uredi kot
učilnico v naravi; |
- Na širšem območju
naj se ohranja razgibanost površja, kar je osnova ustreznim ekološkim
zahtevam za ohranitev različnih habitatov; |
- Območje naj se
označi z usmerjevalnimi in razlagalnimi tablami, ki naj bodo v skladu z
metodologijo označevanja zavarovanih območij (Pravilnik o označevanju
zavarovanih območij naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 117/02);
|
- Vodnih površin naj
se ne onesnažuje z izpusti s parkirnih površin in cestišč; |
- Dostopno cesto se
vzdržuje v obstoječem materialu (peščeni izvedbi) in v obstoječi širini;
|
- Na cevne prepuste
pod dostopno cesto naj se namesti mreže, oziroma pred prepuste
usedalnike peska in mulja z namenom preprečitve spiranja peska in mulja
v vodno telo; |
- Čas izvajanja
posegov ter opravljanje dejavnosti naj se kar najbolj prilagodi
življenjskim ciklom živali, tako, da poseganje oziroma opravljanje
dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri soupada z obdobji, ko živali
potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja in vzreje mladičev. Vsa
gradbena in zemeljska dela na območju mlake naj se izvajajo v času
oktober-februar. |
Ribnik, Mlaka
(Biotop) in druge vodne površine: |
- Ribnik in biotop
naj se ohranjata in urejata v obstoječem obsegu; |
- Nasip oziroma
zemeljsko pregrado med ribnikom in biotopom naj se izvede na način, da
bo preprečena erozija brežine. Obojestransko naj se jo utrdi z lesenimi
piloti in zasadi z avtohtono grmovno zarastjo. Na biotopu naj se na
mestih, kjer je to tehnično možno, izvedejo poglobitve dna do globine 2
m; |
- Brežine ribnika se
uredi v naklonu 1:3 in se jih humuzira, zatravi ter zasadi z reso,
jelševjem in vrbovjem; |
- Točkovno urejanje
brežin ribnika naj se izvede s sonaravnimi ukrepi (utrjevanje z
jelševimi piloti, vrbovim popletom). Prioritetno se z lesenimi piloti
uredi brežino ob dostopni poti; - Vodna povezava med ribnikom in
biotopom naj se izvede na jugovzhodnem delu ribnika in biotopa na način,
da bo preprečen prehod rib v biotop; |
- Vlaganje
neavtohtonih rastlinskih in živalskih vrst v biotop ni dovoljeno;
|
- V primeru
ograjevanja območja, naj se le to izvede z lesenim plotom; |
- Zaradi morebitne
nestabilnosti nasipa se že predlagana gradnja opazovalnice locira in
zgradi na nekoliko bolj dvignjenem teren na obrežju, v bližini biotopa.
Opazovalnica naj bo enostavne oblike in v leseni izvedbi. Priporoča se
tudi izvedba opazovalnice v talni izvedbi, na začetnem delu nasipa, ob
dostopni poti; |
- Ribiški dom naj bo
umeščen izven 10 m pasu ob ribniku, nad dostopno cesto. Pri novogradnji
naj se ohranja dim več drevesne zarasti; |
- Obhodna učna pot
okoli ribnika in biotopa naj se izvede na način in z materiali, da bo
prehodna tudi ob visokih vodah; |
- Na območju vodnih
teles naj se po končanem urejanju izvaja le sanitarna sečnja.
|
(4) Varstvene
usmeritve v primeru urejanja ekološko pomembnega območja Lahinja:
|
- posege in
dejavnosti se prilagodi življenjskim ciklom živalim; |
- ne izvaja se
eksplozij ali dejanj, ki povzročajo močan hrup ali vibracije;
|
- zrak se ne
onesnažuje z aerosoli, prahom in strupenimi plini; |
- obstoječe vire
onesnaževanja se uvrsti med prednostna za sanacijo; |
- odlagališča
odpadkov se oddvoji od naravnega okolja živali in obstoječa sanira;
|
- v primeru odkritja
potencialne naravne vrednote je potrebno obvestiti Območno enoto Zavoda
RS za varstvo narave, ki pripravi nadaljnje usmeritve evidentiranja,
ocene ogroženosti in načina varovanja. |
Za varstvo
zavarovanih prostoživečih vrst (Uredba o zavarovanih prostoživečih
živalskih vrstah) je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih
posegov upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve:
|
Vodomec (Alcedo
atthis): |
- Na širšem območju
vodnih površin naj se v mirnih predelih vzpostavi oziroma ohranja manjše
vertikalne brežine, ki bodo omogočile morebitno gnezdenje vrste;
|
- Na obrežju ribnika
in biotopa se ohranja grmovna zarast. |
Zelena žolna (Pious
viridis) |
- V gozdnatem predelu
naj se pušča starejše drevje, tudi tako z drevesnimi glivami in suhimi
vejami, oziroma vrhovi. |
Dvoživke (Amphibia)
|
- Na območju biotopa
in ribnika naj se pod cesto uredi podhod za dvoživke, da bodo omogočene
nemotene selitve dvoživk na mrestišča; |
- V času spomladanske
selitve (marec) naj se na območju Mlake omeji promet, predvsem v nočnem
času. |
(5) Upoštevajo se
omilitveni ukrepi (podani v Okoljskem poročilu TRIS Kanižarica, Limnos
d.o.o., julij 2006), za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje na
segmentu rastlinstvo, živalstvo, naravne vrednote in EPO, Živalstvo in
rastlinstvo: |
- posegi se izvedejo
tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da
jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; |
- na območje naravne
vrednote Mlake in Križanjega potoka se ne posega z gradbenimi posegi, ki
bi spremenili obstoječe stanje vodnih teles in gozda; |
- na območju Mlake se
z ureditvijo ohrani obstoječi vodni režim, da se ohrani biotopski pomen
območja Mlake; |
- na območju naravnih
vrednot se med posegom ne sme odlagati odpadnega izkopnega ali
gradbenega materiala; |
- vodnih površin naj
se ne onesnažuje z izpusti iz kanalizacije, parkirnih površin in
cestišč; |
- ureditev območja se
izvaja izven paritvenega obdobja živali; |
- za živelj majhnega
vodnega telesa, kot so Mlake in majhnih vodotokov, kot sta Križanji
potok in Srednji potok, je dotok meteornih vod s škodljivimi snovmi
uničujoč. V jezero Mlake ne smejo biti speljani nobeni kanali meteornih
vod, katerih odvajanje ni možno 100% nadzorovati; |
- pred kakršnimikoli
posegi v Križanji potok in Srednji potok, je potrebno oceniti stanje
vodnega življa; |
- objekti znotraj
cone se izvedejo v oddaljenosti najmanj 10 m od gozdnega roba;
|
- vsa dela na območju
naravnih vrednot se izvajajo v času oktober-februar. |
(6) Upoštevajo se
omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja na
segmentu rastlinstvo, živalstvo, naravne vrednote in EPO, Živalstvo in
rastlinstvo: |
- na območju Mlake
naj se z ureditvijo ohrani obstoječi vodni režim, da se ohrani biotopski
pomen območja Mlake; |
- ohrani naj se
obstoječa gozdna pot za dostop vzdrževalnih vozil do turistične
ureditve; |
- po opravljeni
ureditvi območja naravne vrednote, se površine redno vzdržujejo in
preprečuje zarast z neavtohtonimi vrstami; |
- za živelj majhnega
vodnega telesa, kot so Mlake in majhnih vodotokov, kot sta Križanji
potok in Srednji potok, je dotok meteornih vod s škodljivimi snovmi
uničujoč. V jezero Mlake zato ne smejo biti speljani nobeni kanali
meteornih vod, katerih odvajanje ni možno 100% nadzorovati; |
- pred kakršnimi koli
posegi v Križanji potok in Srednji potok, je potrebno oceniti stanje
vodnega življa; |
- industrijsko cono
se loči od naravne vrednote z zeleno bariero; |
- naravna vrednota in
peš pot naj bosta med seboj povezani s pešpotjo, ki naj se izvede v
naravnih materialih; |
- nove dejavnosti na
območju naravne vrednote se načrtujejo le na podlagi temeljite
inventarizacije in vrednotenja flore in favne; |
- vse posege je
potrebno načrtovati tako, da se v največji možni meri ohranja obstoječ
obseg habitatnega tipa; |
- odvajanje odpadnih
voda in parametri odpadnih vod na izpustu v vodotok naj bodo pod mejnimi
vrednostmi v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 7/05) in
hkrati naj bo kakovost vode v vodotoku pod mejnimi vrednostmi, ki so
določene z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih
vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02). |
39. člen |
(varovanje pred
elektromagnetnim sevanjem) |
Za zagotavljanje
povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev novih
transformatorskih postaj, ki predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja.
Za postavitev in obratovanje le-teh se mora upoštevati Uredba o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
40. člen |
(osončenje fasad in
odprtih površin) |
S predvideno gradnjo,
ki višinsko ne bo izstopala iz okolice (obstoječi objekti) ter z
upoštevanjem zadostnih odmikov med stavbami, bo zagotovljen ustrezen kot
osončenja fasad in odprtih površin preko celega leta. Pri organizaciji
prostorov je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma naravno
osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne
osvetlitve in osončenja delovnih ter bivalnih prostorov. |
41. člen |
(varovanje krajinskih
značilnosti) |
Brežine med
ureditvenimi platoji se zazelenijo in zasadijo z visokim avtohtonim
drevjem. Pri zasaditvi je treba upoštevati krajinske značilnosti ter
naravovarstvene usmeritve. |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
42. člen |
(obramba in zaščita) |
Za zaščito
prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in
posledicami naravnih in drugih nesreč je potrebno upoštevati Uredbo o
graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96). |
43. člen |
(varstvo pred
požarom) |
(1) Požarno varstvo
vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča
dostop do objektov vsaj s treh strani, s čimer se zagotavlja dostop z
vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z
SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora
zagotavljati zadostne količine požarne vode. |
(2) Za zagotovitev
ustrezne požarne in druge varnosti je treba pri projektiranju stavb
upoštevati naslednja izhodišča: |
- naravne omejitve
(poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena …)
in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje; |
- cono potresne
ogroženosti in terenu primerno predvideti način gradnje; |
- požarno ogroženost
naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe; |
- možnost razlitja
nevarnih snoví in predvideti ustrezne ukrepe; |
- vse ukrepe varstva
pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS,
št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo); |
- zagotoviti vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje, skladno s Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ,
št. 30/91) ter 6., 7. ali 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v
stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07); |
- zagotoviti potrebne
odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, skladno s 3.
členom Pravilnika o požarni varnosti (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05,
83/05 in 14/07); |
- zagotoviti pogoje
za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostope,
dovoze in delovne površine za intervencijska vozila (5. in 6. člen
Pravilnika o požarni varnosti, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05
in 14/07); |
- zaradi zmanjšanja
požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi obstoječih
industrijskih objektov; |
- izvesti ojačitev
prve plošče ali zagotoviti gradnjo zaklonišč v primerih, ko gre za
dejavnost, kjer je le-ta obvezna (68. člen Zakona o varstvu pred
naravnimi In drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno
prečiščeno besedilo in celotna Uredba o graditvi In vzdrževanju
zaklonišč, Uradni list RS, št. 57/96). |
44. člen |
(potresna varnost) |
Predvideni objekti in
ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS
(Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju. V skladu z
določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
(Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni
in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med
gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili: |
- porušitve celotnega
ali dela gradbenega objekta, |
- deformacij, večjih
od dopustnih ravni, |
- škode na drugih
delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih
deformacij nosilne konstrukcije ali |
- škode, nastale
zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na
osnovni vzrok. |
IX. NAČRT PARCELACIJE |
45. člen |
Načrt parcelacije je
razviden iz grafičnega dela. Mejne točke parcel so opredeljene po
Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta.
Načrt parcelacije je osnova za nadaljnje projektiranje. |
X. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
46. člen |
(1) Dovoljena je
fazna izvedba posameznih sklopov zemljiških parcelah, pri čemer mora
biti sočasno zagotovljena celotna pripadajoča infrastruktura. Fazna
izvedba je odvisna od potencialnih programov ter pridobitve ustreznih
zemljišč in časovno ni omejena. Dovoljeno je tudi vmesno odstopanje od
podanih rešitev, pri čemer pa morajo le-te v končni fazi omogočiti
izvedbo, načrtovano s tem OPPN. |
(2) Na zemljiški
parceli mora biti minimalno zagotovljena dovozna cesta, elektrika,
vodovod in kanalizacija (po trasi predvideni po tem OPPN). Objekte je
možno tudi fazno graditi, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in
funkcionalno celoto. |
(3) Po končanju
gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se sanira
začasne površine deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno
krajinsko ustrezno urediti. |
XI. VELIKOST DOPUSTNH
ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
47. člen |
(velikost dopustnih
odstopanj) |
(1) Podane so max.
možne višine objektov, dovoljeni so nižji objekti, če ni s tem odlokom
predpisana minimalna višina. Pri objektih je možna izvedba več kletnih
etaž vkopanih v zemljo. Objekt je možno izvesti brez kleti, kakor tudi z
neizkoriščenim podstrešjem. Pri vseh objektih, (kjer ni določena kletna
etaža), je po potrebi možna izvedba več kletnih etaž s pogojem, da so v
celoti vkopane v zemljo, če s tem odlokom ni drugače določeno.
|
(2) Zemljiške parcele
je možno združevati in deliti oziroma jih oblikovati na novo pod
pogojem, da je omogočen dostop iz dostopne ceste. Z združevanjem
gradbenih parcel se lahko združuje tudi površina za postavitev
objekta(ov) in dostopi. Pri delitvi pa se pri vzpostavitvi površine za
postavitev objekta(ov) upoštevajo zadostni odmiki od novih parcel, ki so
predvideni s tem odlokom. |
(3) Dovoljeno je
izvesti en dostop na dve parceli. |
(4) Dovoljena so
odstopanja od odmikov od parcelnih mej, objektov: |
- odmik od parcelne
meje oziroma sosednjega objekta je lahko manjši od 4,0 m v primeru, ko
gre za funkcionalne elemente objekta (nadstreški, balkoni, loggie,
nastopne stopnice, požarne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi,
vetrolovi in podobno) in sicer do 2,5 m od parcelne meje; |
- oddaljenost
nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe te začasnih
objektov od parcelne meje drugega lastnika, je lahko manjši od 1,50 m,
ob soglasju lastnika sosednje parcele. |
(5) Pri gradnji ali
prenovi cestnih ureditve, komunalno-energetske infrastrukture, sistemu
zvez in zunanjih ureditvah so dovoljena odstopanja od predvidenih tras
in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, v kolikor se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše
tehnološke ali bolj ekonomične rešitve. Pri čemer le-te ne poslabšajo
obstoječega oziroma predvidenega stanja. V kolikor so potrebne spremembe
pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s
smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostorov v
postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne
pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev. |
(6) Možna so
odstopanja od sprememb tras prometne in ostale infrastrukture, zaradi
lastniške strukture oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične
rešitve. V primeru, da se opusti določena prometnica, zaradi združitve
programov, je dostop potrebno zagotoviti na način, da se upošteva
osnovni koncept napajanja območja oziroma da takšna rešitev v končni
fazi omogoča izvedbo, načrtovano s tem OPPN. |
(7) Dovozne ceste do
gradbenih parcel se lahko izvedejo brez hodnikov za pešce ali z
enostranskim oziroma dvostranskim hodnikom za pešce. Dovoljeno je
odstopanje minimalne širine pločnika, vendar mora biti v skladu s
predpisi. |
(8) Dovoljeno je
odstopanje od tras gozdnih in ostalih peš poti. |
48. člen |
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
Poleg vseh
obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in
izvajalcev pri prostorskih ureditev naslednje: |
- Pred izdelavo
projektne dokumentacije za rekonstrukcijo državnih cest (na območju
izvedbe priključitev prometnic izven območja OPPN za potrebe izvedbe
tega OPPN) je potrebno pridobiti projektne pogoje upravljavca in nanjo
pridobiti soglasje. |
- Za posege v državno
cesto mora investitor pridobiti pravico graditi. |
- Investitor izvedbe
cestnih priključkov in rekonstrukcije državne ceste na območju
priključitev za potrebe tega OPPN ni upravljavec te ceste. |
- Na celotnem območju
OPPN je pred gradnjo potrebno izvesti detajlne poglobljene geomehanske
raziskave in na osnovi njih določiti način temeljenja. |
- Objekti se
priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
|
- V času izvajanja
del je potrebno zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh objektov
in zemljišč ter nemoteno komunalno oskrbo objektov. |
- Zagotovljeni morajo
biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče organizirano tako, da bo
preprečeno onesnaženje okolja. |
- Po izgradnji
objekta na posamezni gradbeni parceli do katerekoli gradbene faze je
potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo,
gradbeni material in ostale gradbene odpadke. |
- Na območju OPPN se
mora opravljati redni monitoring za področje voda, zraka in hrupnih
obremenitev. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
49. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati določila odloka za: |
- UREDITVENI NAČRT
PRIDOBIVALNEGA PROSTORA RUDNIKA KANIŽARICA - 1. FAZA (Uradni list RS,
št. 140/04 in 76/08) in |
- OBČINSKI LOKACIJSKI
NAČRT ZA TEHNOLOŠKO RAZVOJNO INDUSTRIJSKO SREDIŠČE TRIS KANIŽARICA
(Uradni list RS, št. 139/06). |
50. člen |
Po prenehanju
veljavnosti tega OPPN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v
uporabi ter izvedene vse ostale ureditve, se območje ureja s prostorsko
izvedbenimi pogoji Prostorskega načrta Občine Črnomelj. |
51. člen |
Inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem predmetnih sprememb in dopolnitev opravlja MOP,
Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Črnomelj. |
52.
člen |
OPPN je
stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Črnomelj. |
53. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 3505-1/2009 |
Črnomelj, dne 17.
junija 2010 |
Župan |
Občine Črnomelj
|
Andrej Fabjan l.r. |