Na podlagi 113. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 41/07, 46/07, 51/10) je župan Mestne občine Kranj na podlagi sklepa 39. seje Statutarno pravne komisije z dne 24. 2. 2014 sprejel uradno prečiščeno besedilo Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj, ki obsega:

– Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 102/12) z dne 21. 12. 2012,

– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 9/14) z dne 5. 2. 2014.

O D L O K

o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj

(uradno prečiščeno besedilo)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: Odlok) določa vrste socialno varstvenih storitev, financiranje, izvajalce, upravičence, pogoje in postopke za uresničevanje socialno varstvenih storitev v Mestni občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: MOK).

2. člen

Socialno varstvena dejavnost v Mestni občini Kranj obsega preprečevanje socialne problematike in reševanje socialne problematike posameznikov in družin.

3. člen

Socialno varstvene storitve so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav in obsegajo aktivnosti in pomoč posamezniku in družini.

Socialno varstvene storitve, ki jih (so)financira MOK in so zakonska obveza, so:

– družinski pomočnik,

– pomoč družini na domu,

– storitve v zavodih za odrasle,

– nevladne organizacije,

– razvojni in dopolnilni programi, pomembni za občino,

– stroški pokopa,

– območno združenje Rdečega križa Kranj.

MOK v skladu z Zakonom o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog za spremljanje in koordinacijo preprečevanja uživanja prepovedanih drog in za izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje uporabe prepovedanih drog lahko ustanovi lokalno akcijsko skupino in za ta namen zagotovi sredstva za njeno delovanje.

MOK zagotavlja sredstva za storitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena v skladu z vsakoletnim veljavnim proračunom.

4. člen

MOK zagotavlja sredstva za financiranje socialno varstvenih storitev za občane, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v MOK ter tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v MOK.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene storitve iz tretje alineje drugega odstavka 2. člena v primeru prijave stalnega prebivališča na naslovu javnega zavoda Doma upokojencev Kranj financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu navedenega zavoda.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene storitve iz šeste alineje 19. člena v primeru prijave stalnega prebivališča na naslovu javnega zavoda Centra za socialno delo Kranj financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu navedenega zavoda.

5. člen

Izvajalci storitev so naslednji:

– javni zavodi,

– zasebni zavodi,

– društva, ustanove – fundacije in druge neprofitne in nevladne  organizacije.

6. člen

Sredstva za financiranje storitev izvajalci pridobivajo iz naslednjih virov:

– MOK,

– druge občine,

– pristojna ministrstva,

– Evropska sredstva,

– donacijska in sponzorska sredstva,

– drugo.

II. DRUŽINSKI POMOČNIK

7. člen

Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje.

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (v nadaljnjem besedilu: invalidna oseba).

8. člen

Invalidna oseba v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo, katerega v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika v skladu z veljavno zakonodajo.

Postopek o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika vodi Center za socialno delo Kranj  Center za socialno delo Gorenjska, enota Kranj     v skladu z veljavno zakonodajo.

9. člen

Če je invalidna oseba lastnik nepremičnine, se mu prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist MOK, ki zanj financira to storitev, vendar le v primeru, če gre za nepremičnino na kateri uporabnik nima prijavljenega stalnega prebivališča.

III. POMOČ DRUŽINI NA DOMU

10. člen

Pomoč na domu  pomoč družini na domu  je socialno varstvena storitev, ki obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko pomoč na domu  pomoč družini na domu  lahko nadomesti institu­cionalno varstvo.

Socialna oskrba je namenjena osebam, ki imajo zagoto­vljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem

okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbo­vati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.

11. člen

Javno službo za storitev pomoč družini na domu lahko opravljajo javni socialno-varstveni zavodi (domovi za starejše ali centri za socialno delo) na podlagi neposredne pogodbe o izvajanju in druge pravne osebe oziroma zasebniki v skladu s predpisanimi standardi in normativi na podlagi koncesije, ki jo podeli občinski upravni organ.

Za MOK opravlja javno službo za storitev pomoč družini na domu javni zavod Dom upokojencev Kranj na podlagi po­godbe za nedoločen čas, z možnostjo enoletnega odpovedne­ga roka. MOK javno službo pomoči na domu sofinancira po dejanskih stroških.  Za MOK opravlja javno službo storitve pomoč družini na domu javni zavod Dom upokojencev Kranj, izvajanje javne službe pa se uredi s pogodbo za nedoločen čas, z možnostjo enoletnega odpovednega roka.   Dom upokojencev Kranj sredstva pridobiva od: MOK, drugih občin, države in uporabnikov.

12. člen

K ceni storitve pomoči na domu pomoč družini na domu si mora izvajalec socialno varstvene storitve pomoči na domu pomoč družini na domu pridobiti soglasje Sveta MOK.

Izvajalec socialno varstvene storitve pomoči na domu opravlja storitev pomoči na domu skladno z veljavno zakono­dajo.

13. člen

Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoči na domu  pomoč družini na domu , lastnik nepremičnine, se mu prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist MOK, ki zanj financira to storitev, vendar le v primeru, če gre za nepremičnino na kateri uporabnik nima prijavljenega stalnega prebivališča.

IV. STORITVE V ZAVODIH ZA ODRASLE, KADAR JE UPRAVIČENEC OZIROMA DRUG ZAVEZANEC DELNO ALI V CELOTI OPROŠČEN PLAČILA

14. člen

Institucionalno varstvo obsega vse oblike pomoči v za­vodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in var­stvo ter zdravstveno varstvo.

Institucionalno varstvo opravlja dom za starejše. Dom za starejše lahko pri tem opravlja tudi institucionalno varstvo za mlajše invalidne osebe, vendar se opravljanje teh storitev organizira v posebni enoti.

Posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle du­ševno in telesno prizadete osebe opravlja posebni socialno varstveni zavod za odrasle.

15. člen

O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena odloča in vodi postopek Center za socialno delo Kranj  Center za socialno delo Gorenjska, enota Kranj, in sicer za nedoločen čas.

16. člen

Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva lastnik nepremičnine, se mu z odobritvijo storitve prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Mestne občine Kranj, ki zanj financira omenjeno storitev.

V. SODELOVANJE Z NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI

17. člen

MOK za namene sodelovanja z nevladnimi organizacijami letno objavi javni razpis za sofinanciranje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva.

Postopek javnega razpisa vodi strokovna komisija, ki jo imenuje Svet MOK, skladno s Pravilnikom o postopku izvedbe javnih razpisov na področju družbenih zadev v MOK.

18. člen

MOK na javnem razpisu sofinancira naslednje programe, ki jih izvajajo nevladne organizacije:

– programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in drugi programi s področja varovanja duševnega zdravja;

– programi, ki omogočajo neodvisno življenje invalidov in drugi programi pomoči invalidom;

– programi za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovorništva za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in za njihove svojce;

– programi za delo z zasvojenimi;

– programi medgeneracijskih in drugih skupin za sa­mopomoč ter drugi programi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjšanje socialne izključenosti starostnikov;

– programi svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnim kroničnim bolnikom in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev;

– preventivni programi za ogrožene skupine otrok in mla­dostnikov ter programi pomoči žrtvam nasilja;

– programi pomoči različnim starostnim skupinam in po­sameznikom kot osebam s posebnimi potrebami, namenjeni odpravljanju socialnih stisk, ki niso del drugih razpisnih pro­gramov;

– individualno družabništvo.

– programi pro bono za pomoč posameznikom namenjenimi odpravljanju socialnih in zdravstvenih stisk.

18. a člen

18. b člen

Nadzor nad namensko porabo sredstev, pridobljenih preko javnega razpisa za sofinanciranje nevladnih organizacij, izvaja občinski organ s področja socialnega varstva in drugi pristojni nadzorni organi v skladu s predpisi o javnih financah. Pri nadzoru je nadzorni organ upravičen do preverjanja vseh relevantnih podatkov in dejstev ter vpogleda v poslovanje in dokumentacijo nevladne organizacije, ki se nanaša na sofinanciranje. Če nevladna organizacija ne pošlje poročila o izvajanju programa do roka, določenega v pogodbi ali, če se ugotovi, da se program ni izvedel v skladu z načrtom izvedbe, oziroma so bila sredstva nenamensko porabljena, MOK odstopi od pogodbe o sofinanciranju.

VI. RAZVOJNI IN DOPOLNILNI PROGRAMI, POMEMBNI ZA OBČINO

19. člen

Razvojni in dopolnilni programi, pomembni za občino, so naslednji:

– enkratni denarni prispevek za novorojence v MOK,

– enkratna socialna pomoč v MOK,

– novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok in mla­dostnikov,

– nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj,

– nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe,

– program Zavetišče za brezdomce,

– program Razdelilnice hrane,

– program Škrlovec, dnevni center za mlade in družine,

– program Center za pomoč, terapijo in socialno rehabi­litacijo zasvojenih,

– program Reintegracijski center,

– program Varna hiša Gorenjske,

– program Materinski dom,

– varovanje na daljavo,

– medgeneracijski center.

VI. 1Enkratni denarni prispevek za novorojence v MOK

20. člen

Enkratni denarni prispevek je enkratna denarna pomoč upravičencu, ki se zagotavlja iz sredstev občinskega proraču­na, s katero se družini zagotovi dopolnilni prejemek za kritje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

21. člen

Upravičenci, pogoji, način dodelitve, višina in postopek za dodelitev enkratnega denarnega prispevka za novorojence so podrobneje določeni v Odloku o enkratnem denarnem prispev­ku za novorojence v MOK.

VI. 2Enkratna socialna pomoč v MOK

22. člen

Enkratna socialna pomoč v MOK je materialna pomoč namenjena enkrat letno posamezniku ali družini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti (težke bolezni, nesposobnosti za pridobitno delo, elementarne nesreče in drugih posebnih okoliščin, ki bi lahko ogrožale preživetje posameznika ali dru­žine) nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev stiske in so se znašli v posebnih socialnih razmerah, tako da potrebujejo enkratno socialno pomoč.

23. člen

Enkratna socialna pomoč je namenjena:

– nakupu šolskih potrebščin, kurjave in ozimnice, podalj­šano bivanje, šolska kosila,

– doplačilu šole v naravi,

– doplačilu zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne, pa jih ne pokriva zavarovalnica,

– ob elementarnih nesrečah ali smrti,

– drugim posebnim socialnim potrebam posameznika ali družine.

24. člen

Upravičence, pogoje, višino in postopek za dodelitev en­kratne socialne pomoči so podrobneje opisani v Navodilu o dodeljevanju enkratne socialne pomoči v MOK.

VI. 3Novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov

25. člen

Center za socialno delo Kranj  Center za socialno delo Gorenjska, enota Kranj   izvede vsakoletno do­brodelno novoletno obdaritev za socialno ogrožene otroke in mladostnike, ki ne živijo doma in za katere starši iz kakršnih koli razlogov ne skrbijo. Gre za otroke in mladostnike, ki so nameščeni v vzgojne zavode ali zavode za usposabljanje in rehabilitacijo, rejniške družine ali živijo pri skrbnikih.

26. člen

Center za socialno delo Kranj  Center za socialno delo Gorenjska, enota Kranj   sredstva za novoletno ob­daritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov pridobiva od MOK, donatorjev in drugih občin.

VI. 4Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj

27. člen

Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj je namenjen odraslim osebam z motnjo v duševnem raz­voju, ki so dodatno senzorno in gibalno ovirani in so vključeni v javni zavod Varstveno delovni center Kranj. Vsebine nad­standardnega programa uporabnikom predstavljajo pomemben prispevek v kakovost njihovega življenja tako na kulturnem in športnem področju življenja kot tudi na področju vse-življenj­skega učenja. V okviru nadstandardnega programa se upo­rabnikom nadgrajuje uresničevanje socialnega vključevanja in potrjevanje v občutku pomembnosti za družbo. Programi so namenjeni tudi razbremenjevanju družin.

28. člen

Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj obsega programe, ki se izvajajo izven zavoda kot eno­dnevno ali večdnevni programi.

– Športne igre so namenjene aktivnemu športnemu udej­stvovanju, spodbujanju zdravja in ohranjanju osebnostne ce­lovitosti preko gibal, čutil in čustev. Ozaveščanje telesa omo­goča uporabnikom celostno doživljanje sebe, ponuja mu bolj dejaven, zdrav, uravnovešen in odgovoren odnos do lastnega telesa. Poleg tega je to priložnost za pridobivanje novih social­nih veščin in širjenje socialne mreže.

– Večdnevni programi (zimovanje, letovanje in letovanje z individualnim spremstvom) so programi, ki poleg oddiha uporabnika pomembno vplivajo tudi na razbremenitev družine. Programi enakopravno vključujejo uporabnike v družbo, kjer skozi konkretne socialne izkušnje v različnih vlogah pridobivajo različne življenjske izkušnje za uporabo v vsakdanjem življenju. Zlasti pa se potrdijo v samostojnosti, odraslosti in vlogi enako­pravnega koristnika turističnih uslug.

– Večdnevne izobraževalne programe kot so lončarsko kiparske delavnice in podobne ustvarjalne delavnice, preko katerih uporabniki spoznavajo lokalno kulturno dediščino in običaje.

29. člen

Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj za upravičence organizira in zagotovi Varstveno delovni center Kranj. Sredstva za ta namen Varstveno delovni center Kranj pridobiva iz proračuna Mestne občine Kranj, z lastno zaposlitveno dejavnostjo in prodajo lastnih izdelkov, s prispevki posameznikov ter iz donacij.

VI. 5Nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe

30. člen

Nadomestne oblike bivanja oziroma oskrbe izven mreže javne službe opravljajo stanovanjske skupine in bivalne skupnosti v skladu s predpisi, ki določajo merila in oprostitve pri plačilih socialno varstvenih storitev za osebe s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju.

32. člen

Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže jav­ne službe lastnik nepremičnine, se mu z odobritvijo storitve prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Mestne občine Kranj, ki zanj financira omenjeno storitev.

VI. 6Program Zavetišče za brezdomce Kranj

33. člen

Zavetišče za brezdomce Kranj (v nadaljnjem besedilu: Zavetišče) opravlja socialno varstveno storitev, ki ima obliko dnevnega centra z nočno nastanitvijo in je namenjen izboljša­nju trenutne situacije, z možnostjo kasnejšega prehoda v dom upokojencev ali posebni socialno varstveni zavod.

Zavetišče nudi osebno pomoč brezdomcu v smislu ure­janja: njegovega statusa, dokumentov, dohodkov, stikov s so­rodniki, zdravstvenega stanja, higiene, iskanja možnosti zapo­slitve, aktivnega preživljanja prostega časa, druženja in s tem širjenja socialne mreže.

34. člen

Uporabniki Zavetišča so materialno in socialno ogrožene brezdomne osebe brez premoženja in so:

– državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji,

– državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji z zadnjim stalnim prebi­vališčem v MOK, ki so sedaj brez urejenega stalnega bivališča oziroma brez urejenih veljavnih dokumentov,

– posamezniki, ki zaradi svojega načina življenja nimajo več urejenih dokumentov, vendar že daljše obdobje (20 do 30 let) živijo v tem okolju in imajo v tem okolju razvito socialno mrežo.

Prednost pri namestitvi v Zavetišče imajo občani s prija­vljenim stalnim prebivališčem v MOK.

35. člen

O sprejemu, namestitvi ali odpustu stanovalcev odloča vodja Zavetišča. Vodja Zavetišča lahko po potrebi oblikuje posebno komisijo za sprejem, premestitev ali odpust, ki jo se­stavljajo strokovni delavec Zavetišča, strokovni delavec Centra za socialno delo Kranj in predstavnik MOK.

36. člen

Uporabniki Zavetišča, ki so občani MOK, so dolžni prispe­vati k svoji namestitvi v Zavetišče, in sicer:

– uporabniki, ki prejemajo denarno socialno pomoč so dolžni prispevati od dneva namestitve dolžan k plačilu storitve 75% denarne socialne pomoči. Uporabnik, ki nima urejene denarne socialne pomoči, je dolžan s pomočjo strokovnih de­lavcev Zavetišča takoj po sprejemu urediti vse formalnosti za pridobitev materialnih pravic,

– uporabniki, ki prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki presega 25% cene mesečne namestitve, prispevajo k stroškom namestitve celotno ceno mesečne namestitve,

– uporabniki, ki prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki ne presega 25% cene mesečne namestitve, prispevajo k stro­škom namestitve sorazmerni znesek tako, da jim od pokojnine oziroma dohodka ostane znesek žepnine v višini 25% denarne socialne pomoči.

Uporabniki Zavetišča, ki so niso občani MOK, so dolžni prispevati k svoji namestitvi v Zavetišče celotno ceno meseč­ne namestitve. Kolikor celotne cene mesečne namestitve ne zmorejo plačati, mora namestitev za njih (do)plačati občina iz katere prihajajo.

Prispevek uporabnikov je prihodek Zavetišča.

Ceno mesečne namestitve sprejme pristojni organ Zaveti­šča, ki si mora k ceniku pridobiti soglasje župana MOK.

37. člen

Zavetišče sredstva pridobiva iz proračuna države, pro­računa MOK, evropskih sredstev, prispevka uporabnikov in drugih virov. MOK zagotavlja Zavetišču sredstva za plačo zapo­slenega delavca s srednješolsko izobrazbo, materialne stroške in investicijske transfere.

38. člen

Zavetišče organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni za­vod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si mora Zavetišče pridobiti soglasje Sveta MOK.

MOK za potrebe Zavetišča zagotovi prostore, katere da Zavetišču za čas njegovega delovanja v brezplačno uporabo.

39. člen

Zavetišče preneha delovati v naslednjih primerih:

– da potreb po Zavetišču ni več,

– kolikor Zavetišče ne uspe pridobiti dovolj denarnih sred­stev, ki mu še omogočajo delovanje,

– nima prostorskih pogojev za delovanje.

Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Zaveti­šča s strani MOK sprejme Svet MOK.

VI. 7Program Razdelilnica hrane

40. člen

Program Razdelilnica hrane (v nadaljnjem besedilu: Raz­delilnica) je socialno varstvena storitev, ki je namenjena:

– dnevnemu zagotavljanju hrane socialno najbolj izklju­čenim posameznikom,

– zmanjševanju stiske vključenih v program,

– spodbujanju k razvijanju in vzdrževanju minimalnih hi­gienskih standardov,

– spodbujanju in razvijanju nekonfliktnih komunikacij in vzajemnega neagresivnega vedenja,

– spodbujanju k smotrnejšemu izkoriščanju časa vključe­nih posameznikov,

– spodbujanju k delu pri urejanju okolice in prostorov.

41. člen

Uporabniki Razdelilnice so osebe, ki na Centru za socialno delo Kranj Centru za socialno delo Gorenjska, enota Kranj  prejmejo napotnico.

Kriterije za pridobitev napotnice določi z navodilom Center za socialno delo Kranj  Center za socialno delo Gorenjska, enota Kranj  .

42. člen

Razdelilnica praviloma obratuje vse dni v letu. Ob delavni­kih Razdelilnica zagotavlja tople obroke, ob dela prostih dnevih pa Razdelilnica zagotavlja tople obroke ali lunch pakete.

Razdelilnica v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, pridobi cenovno najugodnejšega izvajalca za zagotavljanje prehrane.

Za uporabnike Razdelilnice, ki so občani MOK, je topel obrok hrane oziroma lunch paket brezplačen.

Uporabniki Razdelilnice, ki so občani drugih občin, ozi­roma njihove občine, so dolžni plačati izvajalcu ceno toplega obroka oziroma lunch paketa v celoti.

Prispevek uporabnikov je prihodek Razdelilnice.

43. člen

Razdelilnica sredstva pridobiva iz proračuna MOK, prora­čuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Razdelilnici sredstva za materialne stroške, investicijske transfere, sredstva za potrebno število toplih obrokov ter sredstva za plačo zaposlenega delavca s srednješolsko izobrazbo za osnovni program. Z vsakokratnim veljavnim proračunom MOK se lahko zagotovijo tudi sredstva za zaposlenega delavca s srednješolsko izobrazbo za podprogram Viški hrane.

44. člen

Razdelilnica organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega za­voda. K spremembi organizacijske oblike si mora Razdelilnica pridobiti soglasje Sveta MOK.

MOK za potrebe Razdelilnice zagotovi prostore, katere da Razdelilnici za čas njenega delovanja v brezplačno uporabo.

45. člen

Razdelilnica preneha delovati v naslednjih primerih:

– da potreb po Razdelilnici ni več,

– kolikor Razdelilnica ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,

– preneha delovati v prostorih MOK.

Sklep o prenehanju delovanja Razdelilnice sprejme Svet MOK.

VI. 8Program Škrlovec, dnevni center za mlade in družine

46. člen

Škrlovec, dnevni center za mlade in družine (v nadaljnjem besedilu: Škrlovec) je namenjen mladim med okvirno 10 in 20 letom starosti ter njihovim skrbnikom. V prvi vrsti je Škrlovec namenjen mladim z že znanimi težavami v procesu odraščanja in mladim s težjim materialnim, socialnim ali kako drugače ote­ženim statusom ter njihovim svojcem, skrbnikom ali rejnikom, prav tako pa se v dejavnosti Škrlovca lahko vključujejo tudi mladi brez večjih življenjskih težav.

47. člen

Škrlovec izvaja naslednje osnovne dejavnosti:

– svetovalno delo z otroci, mladostniki in družino,

– prostočasne dejavnosti ob delavnikih (družabne, špor­tne, kreativno-umetniške in pogovorne delavnice),

– prostočasne dejavnosti v času počitnic (skupinsko pre­življanje zimskih, prvomajskih, poletnih, jesenskih in predno­voletnih počitnic).

Škrlovec izvaja naslednje spremljevalne dejavnosti:

– sodeluje v okviru raznih Preventivnih programov za mlade

– sodeluje z ne-vladnimi organizacijami,

– izvaja mednarodne projekte,

– predstavlja Škrlovec širši javnosti.

48. člen

Škrlovec sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Škrlovcu sredstva za plačo zapo­slenega delavca s VII. stopnjo izobrazbe, materialne stroške in investicijske transfere.

Za uporabnike občin, ki sofinancirajo program Škrlovca, je udeležba v programu brezplačna.

Občine uporabnikov, ki programa Škrlovec ne sofinan­cirajo, so v šolskem letu 2013/14 dolžne prispevati enkratno pristopnino na uporabnika za obiskovanje programa Škrlovec v višini 40 €. V primeru, da občina ne zagotovi plačila pristopnine za uporabnika svoje občine, je to dolžan storiti uporabnik ozi­roma njegova družina. V izjemnih primerih (socialno-ekonom­ska stiska družine), izvajalec uporabnika lahko oprosti plačila pristopnine.

Pristopnine za naslednja šolska leta, s sklepom letno določi župan MOK.

49. člen

Škrlovec organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni za­vod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si mora Škrlovec pridobiti soglasje Sveta MOK.

MOK za potrebe Škrlovca zagotovi prostore, katere da Škrlovcu za čas njenega delovanja v brezplačno uporabo.

50. člen

Škrlovec preneha delovati v naslednjih primerih:

– da potreb po Škrlovcu ni več,

– kolikor Škrlovec ne uspe pridobiti dovolj denarnih sred­stev, ki mu še omogočajo delovanje,

– nima prostorskih pogojev za delovanje.

Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Škrlov­ca s strani MOK sprejme Svet MOK.

VI. 9Program Center za odvisnosti

51. člen

52. člen

Sprejemna oblika obravnave je prvi stik uporabnika s Centrom. V sprejemnem delu uporabnik preživlja prosti čas, se druži, pridobi različne informacije, se pogovori s strokovnim delavcem Centra, naredi načrt za reševanje svoje problemati­ke, si išče zaposlitev ipd.

Dnevna oblika obravnave je namenjena obravnavi in dnevnemu bivanju posameznikov, ki imajo težave z zasvoje­nostjo od nedovoljenih substanc.

Bivalna oblika obravnave oziroma stanovanjska skupina je namenjena posameznikom, ki so bili najmanj mesec dni vključeni v dnevno obliko obravnave in so dosegli določen napredek v urejanju zasvojenosti.

53. člen

Uporabniki občin, ki programa Centra ne sofinancirajo, so dolžni prispevati k dnevni obliki obravnave mesečno 50% vrednosti denarne socialne pomoči.

Stroški dnevne obravnave so namenjeni psihosocialni obravnavi oziroma izvajanju terapije, materialu za izvedbo indi­vidualnih in skupinskih vsebin ter prehrani (v programu dnevne oblike obravnave je zagotovljen en topel obrok).

Uporabniki občin, ki sofinancirajo program Centra so dol­žni prispevati k namestitvi v stanovanjsko skupino mesečno 80%  70 % vrednosti denarne socialne pomoči.

Uporabniki občin, katere program Centra ne sofinancirajo, so dolžni prispevati k namestitvi v stanovanjsko skupino me­sečno 100%   85%  vrednosti denarne socialne pomoči.

Prispevek uporabnikov je prihodek Centra.

54. člen

Center sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Centru sredstva za materialne stroške in investicijske transfere.

55. člen

Center organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni za­vod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si mora Center pridobiti soglasje Sveta MOK.

MOK za potrebe Centra zagotovi prostore, katere da Cen­tru za čas njenega delovanja v brezplačno uporabo.

56. člen

Center preneha delovati v naslednjih primerih:

– da potreb po Centru ni več,

– kolikor Center ne uspe pridobiti dovolj denarnih sred­stev, ki mu še omogočajo delovanje,

– nima prostorskih pogojev za delovanje.

Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranju Centra s strani MOK sprejme Svet MOK.

VI. 10Program Reintegracijski center

57. člen

58. člen

59. člen

Reintegracija sredstva pridobiva iz proračuna MOK, pro­računa države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, dona­torjev in drugih virov. MOK zagotavlja Reintegraciji sredstva za materialne stroške.

60. člen

Reintegracija organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega zavo­da. K spremembi organizacijske oblike si mora Reintegracija pridobiti soglasje Sveta MOK.

61. člen

Reintegracija preneha delovati v naslednjih primerih:

– da potreb po Reintegraciji ni več,

– kolikor Reintegracija ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,

– nima prostorskih pogojev za delovanje.

Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Reinte­gracije s strani MOK sprejme Svet MOK.

VI. 11Program Varna hiša Gorenjske

62. člen

Osnovni namen programa Varne hiše Gorenjske (v na­daljnjem besedilu: VHG) je zagotoviti ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, varen prostor bivanja in jim nuditi zaščito in pod­poro pri zavestnem spreminjanju lastnega življenja na prehodu iz življenja v nasilju v življenje brez nasilja, jim nuditi strokovno pomoč in zagovorništvo.

Čas bivanja v VHG je omejen na največ leto dni.

63. člen

Uporabniki programa VHG so ženske, ki so žrtve nasilja v družini in se želijo same ali z otrokom oziroma otroki umakniti iz nasilnega odnosa na varno. V program se vključuje večina uporabnic iz gorenjske regije in v skladu s prostorskimi zmo­žnostmi tudi uporabnice iz drugih regij.

64. člen

Izvajalec programa VHG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjska.

Društvo program VHG izvaja v dveh enotah v Gorenjski regiji, in sicer v stavbi, katere lastnik so gorenjske občine, in v prostoru enote VHG, ki ga ima društvo v najemu.

65. člen

VHG sredstva pridobiva sredstva iz proračuna države, proračuna MOK, proračunov občin Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja VHG delež finančnih sredstev za izvedbo programa in sredstva za investicijsko vzdrževanje objekta, katerega solastnice so Občine Gorenjske, in sicer v deležu, določenem glede na število prebivalcev v gorenjski regiji.

66. člen

MOK sofinancira program VHG za čas, ko bo društvo izvajalo program varne hiše v gorenjski regiji.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pa ko­likor katera od gorenjskih občin preneha sofinancirati program VHG, Svet MOK odloči o nadaljnjem sofinanciranju VHG oziro­ma prenehanju sofinanciranja VHG tudi s strani MOK.

VI. 12Program Materinski dom

67. člen

Osnovni namen programa Materinski dom Gorenjske (v nadaljnjem besedilu: MDG) je zagotoviti ženskam in otrokom začasno namestitev, jim nuditi psihosocialno pomoč oziroma jim nuditi socialno terapevtske aktivnosti, krepiti njihovo sa­mozavest, izboljšati komunikacijo, pomagati jim pri razvoju ču­stvene inteligence, osebne moči, zvišanju praga premagovanja stresa, prevzemanju odgovornosti, vzpostavljanja in krepitve socialne mreže.

Čas bivanja v MDG je omejen največ na leto dni.

68. člen

Uporabnice programa MDG so nosečnice in matere z otroki do 15. leta starosti, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči socialni stiski in nimajo drugih možnosti bivanja skupaj z otroci in so pripravljene aktivno reševati svojo stisko. V pro­gram se vključuje večina uporabnic iz gorenjske regije in v skla­du s prostorskimi zmožnostmi tudi uporabnice iz drugih regij.

69. člen

Izvajalec programa MDG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjska, ki program izvaja v gorenjski regiji.

70. člen

MDG pridobiva sredstva iz proračuna države, proračuna MOK, proračunov občin Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja MDG delež finančnih sredstev za izvedbo programa, in sicer v deležu določenem glede na število prebi­valcev v gorenjski regiji.

71. člen

MOK sofinancira program MDG za čas, ko bo društvo izvajalo program materinskega doma v gorenjski regiji.  

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pa ko­likor katera od gorenjskih občin preneha sofinancirati program MDG, Svet MOK odloči o nadaljnjem sofinanciranju MDG ozi­roma prenehanju sofinanciranja VHG tudi s strani MOK.

VI. 13Varovanje na daljavo

72. člen

Storitev varovanja na daljavo (v nadaljevanju: E-oskrba) obsega celodnevno nadzorovanje preko osebnega telefonskega alarma v primeru, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.

S storitvijo starostnik lahko dalj časa ostane v domačem okolju in ni potrebna namestitev v domsko varstvo. Upravičen­ci do te storitve so osebe, ki jim psihofizične sposobnosti še omogočajo, da s to storitvijo in z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju.

73. člen

VI. 14Medgeneracijski center

74. člen

Uporabniki programa medgeneracijskega centra (v na­daljnjem besedilu: MC) so prebivalci MOK. V MC se povezujejo in v njem sodelujejo različne generacije prebivalstva, s ciljem prenašanja znanja, izkušenj in spretnosti med ljudmi. Starejša populacija svoje znanje, izkušnje in spretnosti prenaša na druge in s tem ohranja socialne vezi ter starejši ostajajo s tem aktivni kot prostovoljci.

75. člen

Program MC uporabnikom nudi druženje, skupno ustvar­janje, promocijo zdravega življenja in prostovoljstvo. V ta na­men program MC izvaja različne delavnice, igre, ekskurzije, kulturne in športne dogodke ter aktivnosti, ki prispevajo k boljši socializaciji med mlajšo in starejšo populacijo.

76. člen

77. člen

Program MC organizacijsko lahko deluje v okviru javnega zavoda ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s pode­ljeno koncesijo ali kot fundacija.

VII. STROŠKI POKOPA  ,ČE NI NAROČNIKA POKOPA

78. člen

V primeru, da je podana zahteva za prekop iz skupnega groba v drug grob, mora pred izdajo dovoljenja za prekop vlagatelj vrniti že plačane stroške pokopa MOK, vendar le v primeru, da MOK stroškov pokopa ni dobila povrnjenih iz zapuščine pokojnika. V primeru, da zapuščinska razprava še ni bila opravljana, je vlagatelj dolžan vrniti že plačane stroške pokopa MOK pred izdajo dovoljenja za prekop, MOK pa glede stroškov pokopa odstopi od predloga za omejitev dedovanja.

VIII. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA KRANJ

80. člen

Rdeči križ Slovenije je nepridobitna, neodvisna, humani­tarna organizacija nacionalnega pomena, ki deluje na območju Republike Slovenije.

Rdeči križ Slovenije sestavljajo lokalne organizacije, in sicer na območju Mestne občine Kranj je Območno združenje Rdečega križa Kranj (v nadaljnjem besedilu: OZRK Kranj).

81. člen

MOK z OZRK Kranj sklene letne neposredne pogodbe za sofinanciranje delovanja OZRK Kranj in njegovega specifične­ga programa lokalnega pomena, ki jih v javnem interesu izvaja OZRK Kranj, in sicer na podlagi dogovorjenih letnih programov. OZRK Kranj dogovarja letne programe s pristojnim občinskim organom MOK na podlagi letnega neposrednega poziva za predložitev finančnih načrtov.

82. člen

OZRK Kranj za MOK opravlja predvidoma naslednje na­loge:

– organizira, izvaja in zagotavlja razne oblike humanitar­nih pomoči,

– skrbi za starejše občane,

– skrbi za zdravje občanov,

– dela z mladimi člani Redečega križa,

– skrbi in razvija prostovoljstvo,

– druge naloge kot so: teden Redečega križa, medna­rodno in medobčinsko sodelovanje, izdaja biltena Redečega križa in podobno.

IX. LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA ZA PREPREČEVANJE ZLORABE DROG

83. člen

Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v MOK (v nadaljnjem besedilu: LAS) je strokovno posveto­valno telo župana. LAS sestavljajo strokovnjaki, predstavniki služb, ki se profesionalno ukvarjajo z bio-psiho-socialnimi vidiki zdravja prebivalstva, predstavniki prostovoljnih in humanitarnih organizacij, predstavniki uporabnikov preventivnih programov, predstavniki represije in politike.

84. člen

Člane LAS imenuje in razrešuje s sklepom župan MOK.

Delovanje in članstvo LAS je vezano na mandat župana in je prostovoljno.

LAS pri svojem delovanju uporablja žig župana MOK.

85. člen

Naloge LAS v okviru lokalne skupnosti so:

– priprava operativnega letnega programa za MOK, ki ga mora potrditi župan MOK,

– najmanj enkrat letno poročanje Svetu MOK,

– ocenjevanje stanja na področju zlorabe drog iz pre­ventivnega in kurativnega vidika,

– sprotno spremljanje gibanja problematike drog v ob­čini in svetovanje pri usklajevanju služb, programov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem zlorabe drog,

– strokovno usposabljanje članov LAS in razvijanje lokalnih kadrovskih potencialov za delo v lokalni skupnosti na področju problematike drog,

– vzpostavljanje pogojev za aktivno izvajanje preven­tivnih programov v MOK,

– obveščanje javnosti o problematiki drog v lokalni skup­nosti, s ciljem konstruktivnega odziva na problematiko drog,

– vplivanje na državno in lokalno politiko, ki kakorkoli vpliva na zdravje in na zakonske vidike problematike odvi­snosti,

– izvajanje drugih nalog v skladu z namenom skupine, ki jih določi župan MOK v letnem operativnem programu.

86. člen

LAS pridobi proračunska sredstva iz proračuna MOK.

Proračunska sredstva LAS lahko porabi za:

– sofinanciranje preventivnih programov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah MOK, ter Dijaškemu in študentskemu domu Kranj.

– sofinanciranje okroglih miz, predavanj, kongresov, preventivnih programov in preventivnih akcij,

– pobiranje odvrženih igel, ki jih organizira LAS v so­delovanju z drugimi organizacijami, in nakup zbiralnikov za odvržene igle,

– strokovna izobraževanja članov LAS, pogostitev.

LAS v skladu s sklepom župana na podlagi neposrednega poziva, ki ga izvede komisija sestavljena iz članov LAS, pripravi predlog razdelitve proračunskih sredstev za sofinanciranje preventivnih programov iz prve alineje prejšnjega odstavka izvajalcem javnih služb na področju vzgoje in izobraževanja. O predlogu odloči župan, z izbranimi izvajalci pa se sklene neposredne pogodbe o sofinanciranju.

XI. KONČNE DOLOČBE

90. člen

Za (so)financiranje socialno varstvenih storitev pomoč družini na domu, OZRK Kranj, in ra­zvojnih dopolnilnih programov (Škrlovec, Razdelilnica, Cen­ter, Reintegracija, Zavetišče, VHG, MDG, enkratna denarna socialna pomoč, novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok, medgeneracijski center), pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK izvede neposredni poziv v skladu z Navodilom o izvedbi postopka neposrednega poziva za financiranje javnih zavodov v MOK.

91. člen

MOK vlaga predloge za omejitev dedovanja na Okrajno sodišče v Kranju za naslednje storitve:

– storitve v zavodih za odrasle,

– nadomestne oblike bivanja oziroma oskrbo izven mreže javne službe,

– pogrebne stroške,

– družinskega pomočnika (v primeru, da ima upravi­čenec premoženje in je vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine),

– pomoč družini na domu (v primeru, da ima upravičenec premoženje in je vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine).

92. člen

Ob uveljavljanju pravic iz prve, druge in tretje alineje 3. člena tega Odloka, ki se financirajo iz občinskega pro­računa in za katere postopke vodi in o njih odloča Center za socialno delo Kranj  Center za socialno delo Gorenjska, enota Kranj , pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK mora podati pred­hodno mnenje v roku 10 dni od prejema obvestila Centra za socialno delo Kranj Centra za socialno delo Gorenjska, enota Kranj, da vodi postopek, v katerem odloča o navedenih pravicah.

93. člen

Nadzor nad porabo proračunskih sredstev, ki jih MOK namenja za (so)financiranje socialno varstvenih storitev opravlja pristojni občinski organ s področja socialnega var­stva MOK pri izvajalcih enkrat letno.

Župan MOK lahko odredi tudi dodatni izredni nadzor.

Pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK sestavi o nadzoru zapisnik in o svojih ugotovitvah se­znani župana MOK.

Kolikor pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK ugotovi manjše napake, nepravilnosti in po­manjkljivosti, ki ne vplivajo na izvajanje storitve in finančno poslovanje, izvajalca na zadevo opozori in določi rok za njegovo odpravo in vse zavede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku ali če gre za večje na­pake, izvajalca župan pozove k odpravi s sklepom. Kolikor izvajalec nepravilnosti še vedno ne odpravi, lahko župan v nadzor vključi tudi Skupno službo notranje revizije Kranj.

94. člen

Z dnem veljavnosti tega Odloka preneha veljati:

Odlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za oprostitev plačil storitev (Uradni list RS, št. 101/99, 17/01, 96/02).

95. člen

Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad­nem listu Republike Slovenije.

Št. 122-619/2013-24(47/04)

6.člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list Republike Slovenije, št. 68/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

14. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku izvedbe javnih razpisov na področjih družbenih zadev v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 80/13 – UPB1, 46/15), z izjemo triletnega javnega razpisa za sofinanciranje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva za obdobje 2019–2021, ki se dokonča v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku izvedbe javnih razpisov na področjih družbenih zadev v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 80/13 – UPB1, 46/15).

15. člen

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.