Občinski svet Občine
Braslovče je na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) na 23. redni seji dne 2. 12.
2009 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje PA15 - Rakovlje zahod |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(pravna podlaga) |
(1) V skladu z
Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08;
v nadaljevanju: prostorski red občine) Občinski svet Občine Braslovče
sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA15 -
Rakovlje zahod (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 45-2008, ki ga je
izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje. |
(2) Pravna podlaga za
pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt
(Uradni list RS, št. 33/07). |
II.
VSEBINA |
2. člen |
(vsebina OPPN) |
(1) OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del
obsega naslednje vsebine: |
- opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z OPPN, |
- umestitev
načrtovane ureditve v prostor, |
- zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
- rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
- rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, |
- rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
- načrt parcelacije,
|
- etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
- velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
|
- usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. |
(3) Grafični del
obsega naslednje vsebine: |
GRAFIČNI NAČRT 1:
''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
|
GRAFIČNI NAČRT 2:
''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
|
GRAFIČNI NAČRT 3:
''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji'' |
GRAFIČNI NAČRT 4:
''Zazidalna situacija'' |
GRAFIČNI NAČRT 5:
''Zasnova gospodarske infrastrukture '' |
GRAFIČNI NAČRT 6:
''Načrt parcelacije''. |
(4) Sestavni del tega
odloka so tudi naslednje priloge: |
- izvleček iz
hierarhično višjega prostorskega akta, |
- prikaz stanja
prostora, |
- strokovne podlage,
|
- smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
- obrazložitev in
utemeljitev, |
- povzetek za
javnost, |
- geodetski načrt s
certifikatom, |
- geološko poročilo,
|
- podatki o lastnikih
zemljišč. |
III. OBMOČJE |
3. člen |
(območje OPPN) |
(1) Območje
podrobnega načrta zajema zemljišča s parc. št. *15, 30, 33, 34, 35, 36,
39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, *198 vse k.o. Spodnje Gorče ter
zemljišča s parc. št. 277/1, 277/3, 277/4, 277/5, 277/6, 280/2,
281/1282/1, 297/1, 297/2, 300, 301/1, 306/1, 306/2, 307/1, 307/2, 308,
309/1, 310/1, 311/1, 721/1, 723/1 vse k.o. Braslovče. |
(2) Območje OPPN se
nahaja v zahodnem delu naselja Rakovlje v Občini Braslovče in je na
vzhodu in severu omejeno z osnovno šolo ter naseljem, na jugu sega do
kmetijskih zemljišč ter na zahodu do občinske ceste Braslovče-Gomilsko. |
IV. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE |
4. člen |
(opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
(1) Za celotno
območje OPPN iz 3. člena tega odloka, je skladno s prostorskim redom
občine potrebno izdelati izvedbeni prostorski akt, in sicer občinski
lokacijski načrt. Skladno s 110. členom ZPNačrt se šteje občinski
lokacijski načrt po Zakonu o urejanju prostora - ZUreP (Uradni list RS,
št. 110/02) za občinski podrobni prostorski načrt po ZPNačrt.
|
(2) Ker obravnavano
območje v naravi večji del predstavlja travnik je potrebno območje
najprej prometno, energetsko in komunalno opremiti. Nato pa je možna
gradnja posameznih stavb, in sicer v skladu s spodaj navedenimi pogoji. |
V. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(opis vplivov in
povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
Območje OPPN se
nahaja na jugozahodnem delu naselja Rakovlje zahodno od obstoječe
osnovne šole. Vzhodni in severni rob območja sta v celoti pozidana,
zahodni rob pa tvori občinska cesta. Južni del območja je v celoti
namenjen za širitev šolskega kompleksa proti zahodu ter za umestitev
športnorekreacijskih površin. Osrednji del območja se nameni za
izgradnjo eno do dvostanovanjskih stavb, medtem ko se skrajnem severnem
delu omogoči gradnja enostanovanjskih stavb. S tem načrtom se uredi tudi
prometna dostopnost do osnovne šole ter mirujoči promet za njene
potrebe. Dostop do celotnega območja bo urejen neposredno iz občinske
ceste. |
6. člen |
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
Območje OPPN je
razdeljeno na 3 enote urejanja. Enota 'A' se nahaja na severnem delu
ureditvenega območja in je znotraj njega predvidena izgradnja 7
enostanovanjskih stavb ter 16 eno do dvostanovanjskih stavb. Enota 'B'
se nahaja na osrednjem delu območja in je znotraj njega predvidena
gradnja 4 večstanovanjskih stavb. Enota C pa se nahaja na južnem delu
območja in je znotraj njega predvidena širitev osnovne šole in vrtca ter
umestitev športnorekreacijskih površin. |
7. člen |
(pogoji in usmeritve
za projektiranje in gradnjo) |
(1) Enota A
|
Enota zajema območje
stanovanjskih objektov. |
Stavbe od A1 do A7
|
Znotraj te enote je
dovoljena gradnja 7 enostanovanjskih stavb. Enota je razdeljena na 7
ločenih parcel namenjenih gradnji. Znotraj vsake te parcele je dovoljena
gradnja ene stavbe dimenzij do 8.00 x 12.00 m in etažnosti K+P+M, pri
čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3.00 m, da je klet
v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0.80 m.
Pri tem je lahko višina slemena merjena od kote tal visoka največ 7.00
m. Streha je obvezna dvokapnica z naklonom strešin 35° in usmerjenost
slemena v smeri daljše stranice objekta to je v smeri severovzhod -
jugozahod. Gradnja frčadi oziroma uporaba ostalih izrastkov na strehi ni
dovoljena, napušči so lahko dolgi največ 1.00 m. Fasade objektov so
lahko v različnih zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče
barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča
gradnjo pasivnih stavb. |
Stavbe od A8 do A23
|
Znotraj te enote je
dovoljena gradnja 16 eno do dvostanovanjskih stavb. Enota je razdeljena
na 16 ločenih parcel namenjenih gradnji. Znotraj vsake te parcele je
dovoljena gradnja ene stavbe dimenzij do 10.00 x 15.00 m in etažnosti
K+P+M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3.00 m,
da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega
višine 0.80 m. Pri tem je lahko višina slemena merjena od kote tal
visoka največ 8.00 m. Streha je obvezna dvokapnica z naklonom strešin
35° in usmerjenost slemena v smeri daljše stranice objekta to je v smeri
severovzhod - jugozahod. Gradnja frčadi oziroma uporaba ostalih
izrastkov na strehi ni dovoljena, napušči so lahko dolgi največ 1.00 m.
Fasade objektov so lahko v različnih zemeljskih odtenkih, prepovedane pa
so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna
osončenost omogoča gradnjo pasivnih stavb. |
Zunanja ureditev
|
Okolica objektov naj
bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše
zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo
izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru
zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne
sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi
ploščami. |
Pogoji za postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dovoljena je
postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta, in sicer na sam rob
parcele namenjene gradnji, od roba predvidene dovozne ceste pa mora biti
oddaljena najmanj 1.00 m. Na križiščih kjer je zahtevana preglednost pa
ne sme presegati višine 0.80 m. Postavitev lesenih, žičnih ali zidanih
ograj ni dovoljena. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute
in samostojne garaže dimenzij do 30 m2, ki pa morajo biti oddaljeni od
sosednjih parcel najmanj 4.00 m. V primeru gradnje dvostanovanjskih
stavb pa je za vsak del stavbe dovoljena gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov. |
(2) Enota B
|
Enota zajema območje
večstanovanjskih objektov. |
Stavbe od B1 do B4
|
Znotraj te enote je
dovoljena gradnja 4 večstanovanjskih stavb. Enota je razdeljena na 4
ločene parcele namenjene gradnji. Znotraj vsake te parcele je dovoljena
gradnja ene stavbe dimenzij do 12.00 x 24.00 m in etažnosti K+P+1+M, pri
čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3.00 m, da je klet
v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0.80 m.
Pri tem je lahko višina slemena merjena od kote tal visoka največ 11.00
m. Streha je obvezna dvokapnica z naklonom strešin 35° in usmerjenost
slemena v smeri daljše stranice objekta to je v smeri severovzhod -
jugozahod. Gradnja frčadi oziroma uporaba ostalih izrastkov na strehi ni
dovoljena, napušči so lahko dolgi največ 1.00 m. Fasade objektov so
lahko v različnih zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče
barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča
gradnjo pasivnih stavb. |
Zunanja ureditev
|
Okolica objektov naj
bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše
zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo
izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru
zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne
sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi
ploščami. |
Pogoji za postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dovoljena je
zasaditev žive meje višine do 1.20 m okoli objekta, in sicer na sam rob
parcele namenjene gradnji, od roba predvidene dovozne ceste pa mora biti
oddaljena najmanj 1.00 m. Na križiščih kjer je zahtevana preglednost pa
ne sme presegati višine 0.80 m. Postavitev samostojnih lesenih, žičnih
ali zidanih ograj ni dovoljena. Ravno tako ni dovoljena postavitev
samostojnih garaž. |
(3) Enota C
|
Enota zajema območje
šolskega kompleksa s športnorekreacijskimi površinami. |
Stavba C1
|
Znotraj enote je
dovoljena širitev obstoječe osnovne šole in vrtca in sicer proti zahodu.
Dovoljena je gradnja novih objektov, rekonstrukcija ter odstranitev
obstoječih. Stavba ima lahko največ K+P+1+M. Streha je enokapnica ali
dvokapnica z upoštevanjem že obstoječih naklonov in usmerjenost slemena
v smeri daljše stranice objekta. Gradnja frčadi oziroma uporaba ostalih
izrastkov na strehi ni dovoljena. Fasade objektov so lahko v različnih
zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi
je zaželena uporaba lesa. |
Športna igrišča od C2
do C4 |
Dovoljena je gradnja
športnorekreacijskih igrišč. Dovoljena je umestitev večnamenskega
atletskega stadiona, večnamenskega asfaltiranega igrišča, igrišč za
odbojko na mivki ter ostalih igrišč. Dimenzije, oblika, velikost ter
lega igrišč mora ustrezati veljavnim standardom in tehničnim predpisom.
|
Zunanja ureditev
|
Okolica objektov naj
bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše
zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo
izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru
zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne
sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi
ploščami. |
Pogoji za postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov |
Okoli kompleksa je
zaradi varnostnih zahtev dovoljena postavitev ograje, in sicer na sam
rob parcele namenjene gradnji. Dovoljena je postavitev tudi ostalih
objektov, ki se vežejo na dejavnost šolstva in športa. |
(4) Geomehanski
pogoji in usmeritve |
Pred kakršnimikoli
posegi v prostor je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu
z njim prilagoditi način gradnje. Zaradi slabe prepustnosti zemljine
tudi na večji globini in občasno relativno visokega nivoja podtalnice,
je izvedba ponikovalnic na tem območju nesmiselna. |
VI. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
8. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Obravnavano
območje se bo napajalo preko obstoječe ceste Braslovče-Gomilsko, št.
490152, ki poteka na zahodni strani kompleksa in je glavni uvoz v
naselje Braslovče in Rakovlje in deloma preko obstoječih prometnih
površin na vzhodni strani ureditvenega območja. Za dovoz do novih in
obstoječih objektov so predvidene nove prometne površine in
rekonstrukcija obstoječih. |
(2) Dovozna cesta C-1
je nova cesta, ki se odcepi od obstoječe ceste in je predvidena za
dostop do stavb A1 do A7 in obstoječih stavb za katere se obstoječi
cesti priključek ukine. |
(3) Dovozna cesta C-2
je nova cesta, ki se odcepi od obstoječe ceste in je predvidena za
dostop do stavb A8 do A18. |
(4) Dovozna cesta C-3
je rekonstrukcija obstoječe ceste in dograditev dela ceste ki bo
povezovala obstoječo cesto Braslovče-Gomilsko in prometne površine pri
šoli ter bo napajala tudi stavbe B1 do B4, območje športno rekreacijskih
površin in šolskega kompleksa. Na tej cesti je predvideno krožišče, ki
je namenjeno umiritvi prometa in vizualni ločitvi območja družbenih
dejavnosti in stanovanjskih objektov. |
(5) Širina dovoznih
cest je 5.00 m. Dovozne ceste so obrobničene z betonskimi robniki 15/25
cm v betonski podlagi 20 MB. Uvoz k posameznim objektom se izvede s
pogreznjenimi robniki, dvignjenimi cca 5 cm nad niveleto asfalta.
Niveleta cest je prilagojena niveleti terena, obstoječih cest in
obstoječih objektov. Sestav zgornjega ustroja novih dovoznih cest je
sledeč: 3 cm asfaltbeton, 5 cm bitudrobir, 35 cm min. tampon. Trase
navedenih cest potekajo pretežno po kmetijskih zemljiščih, zato bo
predhodno potrebno odstraniti in deponirati humus. Potrebno je izvesti
odvodnjavanje planuma spodnjega ustroja. Predviden je prečni sklon
planuma min 3%, v vzdolžni smeri pa plitva rigola z drenažno cevjo DN
100. Planum mora biti pred nasutjem tampona utrjen ME2 min 30 MPa.
Tamponski sloj mora biti utrjen ME2 min 100 MPa in zaklinjen s finim
peskom v deb. do 2 cm ter dobro uvaljan. |
(6) Za odvodnjavanje
cest je predvidena meteorna kanalizacija s požiralniki z LTŽ rešetko ali
vtokom pod robnikom, in sicer s pomočjo vzdolžnih in prečnih sklonov.
Dovozi k objektom morajo biti tlakovani s tlakovci ali travnimi
ploščami, ki omogočajo ponikanje vode v podtalje. |
(7) Za povezavo
celotnega ureditvenega območja so predvideni tudi hodniki za pešce, ki
bodo omogočali hitrejšo in varnejšo pot pešcem znotraj stanovanjskega
dela naselja kot tudi do šole, vrtca in športno rekreacijskih objektov. |
9. člen |
(energetska
infrastruktura) |
(1) Energija za
napajanje predvidenih odjemalcev znotraj OPPN je na razpolago na DV 20
kV Letuš, ki poteka praktično skozi območje OPPN. Predvidena
transformatorska postaja TP 20/0.4 kV Rakovlje zahod bo vzankana v SN
mrežo 20 kV preko predvidenega priključnega kablovoda 20 kV, in sicer v
nadomestni TP 20/0.4 kV Rakovlje šola - TP 20/0.4 kV Rakovlje zahod-DV
20 kV Žovnek-Vransko (N kostanjev drog št. 21 se nadomesti z betonskim
drogom Z 11).Transformatorska postaja 20/0.4 kV bo montažno betonske
tipske izvedbe z vgrajenim transformatorjem max. 1 x 1000 kVA. Točen tip
TP 20/0.4 kV in navidezna moč transformatorja bo možno določiti, ko bo
znana točna namembnost objektov in temu ustrezno zahtevane konične moči.
|
(2) Obstoječa
transformatorska postaja TP 20/0.4 kV Rakovlje Gluk (zidana stolpna) z
vgrajenim transformatorjem navidezne moči 100 kVA se odstrani. Nadomesti
jo prej omenjena nadomestna transformatorska postaja montažno betonske
tipske izvedbe z vgrajenim transformatorjem max. 1 x 1000 kVA (risba
št.02). |
(3) Predvidena
distribucijska mreža znotraj kompleksa OPPN bo izvedena z zemeljskimi
kablovodi: |
- SN kablovodi 20 kV:
3 x (NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 mm2, 20 kV), |
- NN kablovodi 1 kV:
E- AYY(AY2Y) - J 4 x (35 do 150)SM + 1.5RE mm2. |
(4) Priključno
merilna mesta za posamezne objekte bodo v predvidenih NN razdelilno
merilnih omaricah Ra do Rc nameščenih v energetskih prostorih v samih
objektih ali na mejah parcel oziroma ob dovoznih cestah, in sicer na
stalno dostopnem mestu (risba št. 02). Natančneje bo električne vode in
naprave možno dimenzionirati takrat, ko bo znana namembnost objektov in
priključne moči (projekt PGD). |
(5) Na območju OPPN
se predvideva tudi izgradnja javne razsvetljave. Le-ta bo izvedena s
tipskimi kandelabri (nadzemna višina 5-9 m) in svetilkami, ki bodo
ustrezale obstoječi zakonodaji - Uredba mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in dopolnitvi Uredbe o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.
109, 30. 11. 2007) in vgrajenimi varčnimi sijalkami. Razdalija med
kandelabri bo ca. 20 do 30 m. Odaljenost od roba cestišča bo znaša od
0.5 m do ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY - J 4 x 16 do 25 mm2.
Prižigališča JR bodo v prostostoječi NN omarici locirani ob predvideni
TP 20/0.4 kV Rakovlje zahod. |
10. člen |
(telekomunikacijska
infrastruktura) |
Pri posegih v prostor
je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri
upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno
TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov.
Predvidijo se naj optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC
cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se
znotraj objekta predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in
elementi. |
11. člen |
(meteorna in fekalna
kanalizacija) |
(1) Na obravnavanem
območju zaradi sestave tal padavinskih vod ni možno v celoti ponikati,
zato je na vsaki parceli za zbiranje vode s streh predviden vodni
rezervoar v funkciji zadrževalnika in za potrebe zalivanja, tako da se v
melioracijski jarek preko predvidene meteorne kanalizacije odvajajo samo
viški vod. Za odvod meteornih vod iz ureditvenega območja je predvidena
izgradnja štirih meteornih kanalov, in sicer v osi vozišča predvidenih
cest. Onesnažene meteorne vode z območij parkirnih površin je potrebno
pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v ustrezno
dimenzioniranih lovilcih olj. |
(2) Meteorni kanali
MK1, MK2 in MK3 potekajo po predvidenih prometnih površinah in se
izlivajo v obstoječ melioracijski odvodnik. Kanal MK4 pa se priključuje
na obstoječo meteorno kanalizacijo. Meteorne vode z območja dovozov do
garaž, ki naj bodo tlakovani s tlakovci ali travnimi ploščami, se
spuščajo v podtalje. |
(3) Odpadne vode je
potrebno odvajati na čistilno napravo. Z OPPN je predviden ločen sistem
kanalizacije. Na območju OPPN PA 15 Rakovlje zahod je predvidena
izgradnja fekalne kanalizacije, ki bo odvajala odpadne vode s celotnega
območja in bo funkcionalno povezana z že obstoječo kanalizacijo. Odpadne
vode se bodo z obravnavanega območja odvajale preko novozgrajenih
fekalnih kanalov FK1, FK2, FK3, FK4 in FK5 v že zgrajen kanal, ki poteka
v cesti ob obstoječem naselju. Za potrebe šole, pa se bodo uporabili že
obstoječi kanali, tako da v ta namen ne bo potrebnih novogradenj.
|
(4) Za odvajanje
fekalnih vod iz načrtovanih objektov se lahko do izgradnje javnega
kanalizacijskega omrežja povezanega s čistilno napravo, zgradijo
individualne čistilne naprave za vsak objekt posebej. Lahko pa se na eno
malo čistilno napravo priključi tudi več objektov. Očiščene vode iz
čistilnih naprav se bodo začasno odvajale v predvideno meteorno
kanalizacijo. |
12. člen |
(vodovod) |
Ob zahodnem robu
ureditvenega območja ob obstoječi cesti Braslovče Gomilsko poteka
obstoječ vodovod PE 110. Drug vodovod PE 90 pa poteka po sredini
ureditvenega območja v smeri jug sever. Za oskrbo predvidenih objektov s
pitno in sanitarno vodo se bo zgradilo sekundarno vodovodno omrežje, ki
bo potekalo v cestnih površinah. Predvidena je povezava obeh obstoječih
cevovodov z novim vodom V1, ki bo napajal tudi tangirane predvidene
objekte. Voda V2 in V3 pa sta predvidena za oskrbo preostalih objektov.
Za gradnjo novega vodovodnega omrežja se uporabijo cevi iz nodularne
litine O 100 mm, ki se polagajo v ozek izkop širine 0.60 m, na peščeno
podlago debeline min. 10 cm in obsujejo s peskom do višine 15 cm nad
temenom cevi. Celoten sistem je dimenzioniran za oskrbo objektov na
obravnavanem območju in zagotavljanje požarne varnosti z vgradnjo
nadzemnih hidrantov. |
13. člen |
(obveznost
priključevanja) |
Predvideni objekti se
morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
14. člen |
(kulturna dediščina) |
Območje OPPN leži
izven evidentiranih in varovanih območij kulturne dediščine. |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
15. člen |
(varstvo voda) |
Vsi predvideni
objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne
komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno
kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. |
16. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Na podlagi Uredbe o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05)
sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to
območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45
dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom
morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma
njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati
predpisane mejne ravni hrupa. |
17. člen |
(varstvo zraka) |
Predvideni objekti ne
smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po
toplotni energiji se naj uporabljajo ekološko sprejemljivi viri. S tem
bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni. |
18. člen |
(ravnanje z odpadki) |
Za objekt je potrebno
zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob
objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in
odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno
mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz
vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora
ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja
izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
19. člen |
(varstvo tal) |
Rodovitni del prsti,
ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter
uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. |
20. člen |
(ohranjanje narave) |
Na območju OPPN ni
naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko
raznovrstnost. Zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja
naravovarstvenega mnenja nista potrebni. |
IX. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM |
21. člen |
(rešitve in ukrepi) |
(1) Pri pripravi akta
so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št.
105/06) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z
ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni
pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja.
Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba
za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih
skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem
projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom
(Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah
(Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07). |
(2) Upoštevati je
potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način
gradnje. Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo. |
X. NAČRT PARCELACIJE |
22. člen |
(parcelacija) |
Načrt parcelacije
vsebuje načrt gradbenih parcel in je prikazan v grafičnem načrtu
parcelacije. |
XI. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
23. člen |
(etapnost) |
Načrtovane ureditve
se lahko izvajajo postopoma, pri čemer pa mora izgradnji objektov
slediti izgradnja gospodarske javne infrastrukture. |
XII. DOPUSTNA
ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
24. člen |
(velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) |
(1) Pri nadaljnjem
načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov
objektov, povečanja niso dovoljena. |
(2) Dovoljena so tudi
manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev,
vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih
parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam
vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh. |
(3) Meje parcel
namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije,
vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo podrobnega načrta.
|
(4) Ravno tako so
dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa
ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati
prostorskih in okoljskih razmer. |
(5) Dovoljena so
odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva
prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami
tehnologiji izvedbe. |
(6) Odstopanja od
rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim
interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih
le-ta zadevajo. |
XIII.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
25. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
OPPN
preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina
Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja
hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja
prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove
veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se
smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
XIV.
KONČNE DOLOČBE |
26. člen |
(dostopnost) |
Projekt iz 1. člena
tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na
Upravni enoti na Oddelku za okolje in prostor Žalec. |
27. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna
področja. |
28. člen |
(začetek veljavnosti) |
Odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505-15/2008 |
Braslovče, dne 2.
decembra 2009 |
Župan |
Občine Braslovče
|
Marko Balant l.r. |