Na podlagi
13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 odl. US, 90/12) in 33.
člena
Statuta Občine Mokronog - Trebelno
(Uradni list RS, št. 66/10 – UPB1) ter predloga Zavoda za varstvo
kulturne dediščine, št. SPD-222/2012-DŠ-RP, z dne 18. 12. 2012 je
Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 15. redni seji dne 10. 4.
2013 sprejel |
O D L O K |
o
razglasitvi Toplarja na Posestvu Pule za kulturni spomenik lokalnega
pomena |
1. člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Drečji
Vrh – Toplar na Posestvu Pule, EŠD 756 (v nadaljnjem besedilu:
spomenik). |
2. člen |
(1)
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega
pomena, so: |
–
Identitetne vrednote: predstavlja primer več kot tristoletne
kontinuitete izdelovanja in uporabe kozolca na Dolenjskem. Kozolci so
značilna in prepoznavna prvina kulturne krajine na Dolenjskem.
|
– Likovne
in tehnične vrednote: po obliki (tipu), uporabi gradiv, proporcih in
načinu izdelave sodi med najkvalitetnejše tovrstne objekte na
Slovenskem, izvedba dveh gankov na njegovem glavnem pročelju sodi med
izjemne tehnične rešitve, likovna obdelava njegovih detajlov pa sodi v
sam vrh likovnega oblikovanja na kozolcih na Slovenskem. |
–
Funkcionalne vrednosti: njegova konstrukcijska zasnova omogoča številne
programe, ki podpirajo varstvena prizadevanja. |
–
Izobraževalne vrednote: kot eden najbolj kvalitetno grajenih kozolcev
omogoča interpretacije o tem, kako so na Dolenjskem gradili kozolce,
katera znanja in zakonitosti so pri tem upoštevali, kaj je bilo za njih
značilno in kaj posebno. Primeren je, da se nanj vežejo določene
turistične in izobraževalne vsebine. |
– Družbene
vrednote: s kozolcem je povezano družbeno in profesionalno okolje, iz
katerega izvirajo Janez Jaklič, tesar, ki je kozolec izdelal, Jožef
Pipan, gostilničar iz Šmartnega pri Litiji, nekdanji lastnik kozolca, ki
je naročil njegovo izdelavo, in Jože Anderlič, podjetnik in sedanji
lastnik, ki je kozolec prestavil in obnovil. Njihova življenjska okolja
in izkušnje določajo družbeno in kulturno identiteto kozolca.
|
(2)
Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj
in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: |
– tlorisni
in višinski gabarit, |
–
konstrukcijska zasnova, ki jo sestavljajo nosilni stebri, prečni spodnji
in zgornji nosilni trami (»riglji«/«sečniki«), vzdolžni spodnji in
zgornji nosilni trami (»branišnice«), osrednji hodnik (»med branami«),
sprednje, zadnje in vzdolžne brane, |
–
zunanjščina (členitev vseh štirih fasad, zasnova dveh gankov na glavnem
pročelju, oblika in naklon strešine, oblika čopov, oblika sprednjih in
zadnjih bran ter obeh zatrepov), |
– notranji
razpored prostorov, |
– likovne
prvine na kozolcu (dekorativno oblikovani spodnje in zgornje podporne
ročice, prezračevalne line na zatrepu na glavnem pročelju, stebrički na
gankih, rezbarsko izdelani rastlinski motivi na nosilnih stebrih,
inicialki tesarskega mojstra in datacija izdelave kozolca na prvem
prečnem tramu pod gankom), |
– ročno
obdelan les, ki je vgrajen v kozolcu. |
3. člen |
(1)
Spomenik obsega nepremičnine: parcelo št.: 441/16, k.o. Trebelno.
|
(2)
Spomenik nima vplivnega območja. |
(3) Meje
spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu in vrisane na
temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. |
(4)
Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Mokronog -
Trebelno (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod). |
4. člen |
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
–
varovanje identitetnih, likovnih, tehničnih in družbenih vrednot
spomenika v celoti, |
–
varovanje tlorisnega in višinskega gabarita, |
–
varovanje gradiv in tehnologije ročne obdelave lesa, ki je vgrajen v
kozolcu, |
–
varovanje konstrukcijske zasnove, ki jo sestavljajo nosilni stebri,
prečni spodnji in zgornji nosilni trami (»riglji«/«sečniki«), vzdolžni
spodnji in zgornji nosilni trami (»branišnice«), osrednji hodnik (»med
branami«), sprednje, zadnje in vzdolžne brane, |
–
varovanje oblikovanosti zunanjščine (členitev vseh štirih fasad, zasnova
dveh gankov na glavnem pročelju, oblika in naklon strešine, oblika
čopov, kritina, oblika sprednjih in zadnjih bran ter obeh zatrepov),
|
–
varovanje notranjega razporeda prostorov, |
– prepoved
predelav likovnih prvin na kozolcu (dekorativne oblike podpornih ročic,
prezračevalnih lin na zatrepu na glavnem pročelju, stebričkov na gankih,
rezbarsko izdelani rastlinski motivi na nosilnih stebrih, inicialki
tesarskega mojstra in datacija izdelave kozolca na prvem prečnem tramu
pod gankom), |
– prepoved
vseh posegov v talne plasti, tlorise in gabarite spomenika ter v druge
značilne stilne elemente spomenika, razen v primeru vzdrževalnih
posegov, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod za varstvo kulture
dediščine, |
–
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
vzdrževanju varovanih spomeniških sestavin in/ali rekonstrukciji najbolj
kvalitetne historične podobe spomenika, |
–
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih
spomeniških kvalitet, |
– prepoved
na kozolec nameščati reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v
skladu s kvalitetami kulturnega spomenika, |
– prepoved
znotraj kulturnega spomenika postavljanje objektov trajnega in začasnega
značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav, razen v
primerih, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod za varstvo kulturne
dediščine. |
5. člen |
(1)
Upravljavec spomenika je lastnik oziroma posestnik, ki mora pooblaščeni
osebi zavoda dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.
|
(2)
Upravljanje spomenika se izvaja na podlagi načrta upravljanja, ki ga
pripravi upravljavec ob strokovni pomoči zavoda. |
6. člen |
Lastnik
oziroma posestnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi
javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni
dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot,
zlasti ne njegove osnovne namembnosti. |
7. člen |
Spomenik
se označi s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih
delov kulturnega spomenika in je nameščena v obliki bronaste plošče v
talnem nivoju pred kozolcem. Ob tem se morajo upoštevati navodila iz
Priročnika za označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov, Ministrstvo
za kulturo, december 2010. |
8. člen |
Za vse
posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda. |
9. člen |
Nadzor nad
izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne
dediščine. |
10. člen |
Pristojno
sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status
kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena
tega odloka. |
11. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
622-0001/2012 |
Mokronog,
dne 11. aprila 2013 |
|
Župan |
Občine Mokronog - Trebelno |
Anton Maver l.r. |
|