Na podlagi
64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi – ZLS
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15,
U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US:
U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) je
Občinski svet Občine Naklo na 4. redni seji dne 8. 4. 2015 sprejel |
|
S T A T U
T
Občine Naklo |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
Občina
Naklo (v nadaljevanju občina) je samoupravna lokalna skupnost
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: |
–
Bistrica, |
–
Cegelnica, |
– Gobovce,
|
– Malo
Naklo, |
– Naklo,
|
– Okroglo,
|
–
Podbrezje, |
– Polica,
|
– Spodnje
Duplje, |
–
Strahinj, |
– Zadraga,
|
– Zgornje
Duplje, |
– Žeje.
|
Sedež
občine je v Naklem, Stara cesta 61. |
Občina je
pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino
predstavlja in zastopa župan. |
Območje,
ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga
določa zakon. |
Območja in
imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
Upoštevajoč prostorske, upravno-gospodarske razloge in interese
prebivalcev posameznega dela občine se naselja lahko povezujejo v
skupnosti naselij, oziroma krajevne skupnosti ali vaške skupnosti.
|
Občina ima
svoj grb, žig, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba je
določena z odlokom, ki se ga sprejema in spreminja na enak način kot ta
statut. |
|
2. člen |
Občina
Naklo v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne
zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz
državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo
prenesene z zakonom. |
|
3. člen |
Osebe, ki
imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Na podlagi
odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo
tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
4. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina
samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti,
na način in po postopku, predpisanem v zakonu. |
Občina
lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
II. NALOGE
OBČINE |
|
5. člen |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
1.
normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema
statut in druge splošne akte občine, |
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
–
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
2.
organizira občinsko upravo, |
3.
upravlja občinsko premoženje, |
4. omogoča
pogoje in pospešuje gospodarski razvoj občine, |
5.
ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj, |
6. v
okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne
službe tako, da: |
–
ustanavlja lokalne javne službe, |
– sprejme
splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih
služb, |
–
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
–
zagotavlja gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
7. skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
|
8. skrbi
za ohranitev kmetijskih in gozdnih površin, |
9. ureja,
vzdržuje in gradi vodovodne in energetske komunalne objekte in naprave,
|
10. gradi,
vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge
javne površine, |
11.
zagotavlja in pospešuje vzgojno in izobraževalno dejavnost na svojem
območju, |
12.
zagotavlja in pospešuje zdravstveno dejavnost na svojem območju,
|
13.
zagotavlja in pospešuje kulturno, društveno in raziskovalno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije, |
14.
pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
|
15. ureja
javni red v občini, tako da: |
– opravlja
nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, |
–
organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini,
|
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
– skrbi za
požarno varnost in organizira reševalno pomoč, organizira pomoč in
reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, |
–
organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, |
16.
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
|
6. člen |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
–
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
–
ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
|
–
določanje namembnosti urbanega prostora, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
ohranjanje naravne in kulturne dediščine v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
– druge
lokalne zadeve javnega pomena ter naloge določene z zakonom. |
|
7. člen |
Občina
pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
|
Za potrebe
iz prejšnjega odstavka, občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od
upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno
ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali
premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
III.
ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne
določbe |
8. člen |
Organi
občine so: |
– občinski
svet, |
– župan,
|
– nadzorni
odbor občine. |
Organi
občine se volijo za štiri leta. |
Občina ima
volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z Zakonom o
lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih
postopkov. |
Občina ima
tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom, statutom in poslovnikom občinskega sveta. |
|
9. člen |
Če ni v
zakonu ali v tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina
opredeljenih članov. |
|
10. člen |
Delo
organov občine je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Stranke
ali njihovi pooblaščenci imajo v postopku pravico pregledovati dokumente
zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v
fizični ali elektronski obliki. Pravico iz prejšnjega stavka imajo tudi
osebe, ki verjetno izkažejo svoj pravni interes. V skladu z zakonom, ki
ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe
zakona, ki ureja upravni postopek, vsakdo zahteva od organa, da mu
omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih zadevah. |
|
2.
Občinski svet |
11. člen |
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Občinski
svet šteje 15 članov. |
Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta
skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih
in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
Volitve
občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski
svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
|
12. člen |
Občinski
svet ima naslednje pristojnosti: |
– sprejema
statut občine, odloke in druge občinske akte ter poslovnik občinskega
sveta, |
– sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
– odloča o
zadolžitvah občine v skladu z zakonom, |
– imenuje
in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
–
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta, |
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
– potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
– odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
–
razpisuje referendum, |
– s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, |
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
– imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
|
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
– imenuje
in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
|
– odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
Občinski
svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski
organ. |
|
13. člen |
Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija
člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. |
Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
|
Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
|
Funkcija
člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne
enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na
katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
14. člen |
Občinski
svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan, ki pa nima
pravice glasovanja. |
Župan
lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan,
če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega
sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
15. člen |
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni red
seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Za vsako
sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, članom občinskega sveta,
predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O
sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
|
16. člen |
Občinski
svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov
občinskega sveta. |
Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način dela
in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
17. člen |
Članu
občinskega sveta predčasno preneha mandat zaradi razlogov, ki so
določeni z zakonom. |
Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper
ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno
sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno
sodišče v 30 dneh. |
Občinski
svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz
prvega odstavka tega člena. |
Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo
obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema
pisne odstopne izjave. |
Če župan v
roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske
volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v
osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče v tožbi iz tega odstavka odloči meritorno v 30
dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
|
Za
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
se upoštevajo določbe zakona. |
|
Odbori in
komisije občinskega sveta |
18. člen |
Občinski
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima
tri člane in ki jih imenuje izmed članov občinskega sveta. |
Način in
postopek imenovanja članov komisije ter pristojnosti ureja poslovnik
občinskega sveta. |
|
19. člen |
Občinski
svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
Organizacijo, število članov in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
S sklepom
o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi
občinski svet tudi njegove naloge. |
|
20. člen |
Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
– komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
– odbor za
gospodarstvo, |
– odbor za
komunalno infrastrukturo, |
– odbor za
splošne zadeve, |
– odbor za
družbene dejavnosti, |
–
statutarno pravna komisija. |
Občinski
svet za posamezne zadeve iz svoje pristojnosti po potrebi lahko imenuje
tudi druge stalne ali občasne odbore in komisije. |
|
21. člen |
Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet. |
Predlog
kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Konstitutivno sejo delovnega telesa skliče župan, na kateri člani odbora
izvolijo predsednika odbora. |
Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
22. člen |
Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu
s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije
in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
23. člen |
Občinski
svet lahko razreši člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno
telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta ali
predsednika delovnega telesa. O razrešitvi občinski svet odloča na prvi
naslednji seji. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles
občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
24. člen |
Občinski
svet lahko kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi tudi vaške
odbore. Člane teh odborov imenuje in razrešuje občinski svet. Imenuje
jih izmed prebivalcev posameznih območij občine, določenih z odlokom. Z
odlokom se določi organizacija in način dela vaških odborov. |
|
3. Župan |
25. člen |
Občina ima
župana. |
Župana
volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. |
Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna
doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski
svet na prvi naslednji seji. |
Župan
predstavlja in zastopa občino. |
Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta.
|
Poleg tega
župan predvsem: |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem načrt razpolaganja z nepremičnim in premožnim
premoženjem občine, |
– skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske
uprave za te naloge, |
– imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske
uprave in skupaj z župani drugih občin pa tudi predstojnike organov
skupne občinske uprave, |
– usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– na seji
lahko izjemoma predlaga obravnavo nujnih zadev, |
–
obravnava pritožbe občanov, ki se nanašajo na pristojnost dela občine,
|
– opravlja
z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
|
– opravlja
druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
Občinski
svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega
sveta opravljal župan. |
Župan v
skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
26. člen |
Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z
zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
27. člen |
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
28. člen |
Za pomoč
pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
|
Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
Podžupan
pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz
pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo
župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
V soglasju
z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet. |
|
29. člen |
Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi podžupan ne more opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
30. člen |
Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije
in druge strokovne organe občine. |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
31. člen |
Županu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali z zakonom
določeni razlogi za prenehanje mandata. Zoper ugotovitev občinskega
sveta lahko župan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema
sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O
morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
Če župan
odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti
občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
Podžupanu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali z zakonom
določeni razlogi za prenehanje mandata. Zoper ugotovitev občinskega
sveta lahko podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema
sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O
morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
Podžupanu
preneha mandat podžupana, če ga župan razreši. Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
|
4.
Nadzorni odbor |
32. člen |
Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
|
Nadzorni
odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe
občinskih javnih sredstev. |
|
33. člen |
Nadzorni
odbor ima 5 članov. |
Člane
nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45
dneh po svoji prvi seji. |
Vsaj en
član nadzornega odbora mora imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in vsaj 2 leti izkušenj s finančno-računovodskega področja ali
pravnega področja, ostali člani pa morajo imeti najmanj V. stopnjo
strokovne izobrazbe. Kandidate za člane nadzornega odbora občine
predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
|
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
34. člen |
Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program
nadzora in predlog finančnega načrta. |
Nadzorni
odbor pri določanju nadzornih nalog lahko upošteva predloge drugih
organov občine oziroma drugih pravnih in fizičnih oseb. |
Nadzorni
odbor mora predložiti pisno letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s
pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za
izboljševanje poslovanja. |
|
35. člen |
Delo
nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti
javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora
spoštovati pravice strank. |
Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
36. člen |
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom. |
|
5.
Občinska uprava |
37. člen |
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
38. člen |
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
39. člen |
Posamične
upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske
uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za
pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
40. člen |
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje predpisane
pogoje. |
|
41. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
|
42. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
IV.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
43. člen |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor
občanov |
44. člen |
Občani na
zboru v skladu z zakonom ali statutom občine obravnavajo posamezne
zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali
odločajo. |
|
45. člen |
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
|
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
|
Župan mora
sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov
volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu ali če je tako
določeno v zakonu ali tem statutu. |
Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli ter njihove overjene podpise. Seznam
mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njegov podpis. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če
ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
46. člen |
Občani na
zboru občanov: |
–
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
–
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
–
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
–
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
–
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
–
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
47. člen |
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
Sklic
zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
48. člen |
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
|
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. |
Odločitev
zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev,
ki sodelujejo na zboru. |
Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
49. člen |
Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. |
Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
2.
Referendum o splošnem aktu občine |
50. člen |
Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
51. člen |
Predlog za
razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
Najkasneje
v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski
svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
52. člen |
Referendum
se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali
zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
|
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
Odločitev
volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali
so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki
je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
53. člen |
Pobuda
volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo
volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
Pobudnik o
pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega
člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih
dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik
lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva,
naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
54. člen |
Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
|
Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
Šteje se,
da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku
podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
55. člen |
Občinski
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno sodno presojo take zahteve. |
Referendum
se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o
razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt,
o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst
dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
56. člen |
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev
na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
57. člen |
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O
ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska
volilna komisija. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z Zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o
izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen
za objavo splošnih aktov občine. |
|
3.
Svetovalni referendum |
58. člen |
Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Odločitev
volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
|
Referendum
se opravi v skladu z določbami, ki ureja lokalno samoupravo in zakona,
ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. |
|
4. Ljudska
iniciativa |
59. člen |
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede
pobude volivcev za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcev za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
V.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
60. člen |
Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
61. člen |
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
–
osnovnošolsko izobraževanje, |
–
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno
zdravstvo in lekarna, |
– osebna
pomoč družini in |
–
knjižničarstvo. |
Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, srednje- in višješolskega izobraževanja,
izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi
se zagotavljajo javne potrebe. |
|
62. člen |
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
|
63. člen |
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo s
pitno vodo, |
– ravnanje
s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
–
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno
snago in čiščenje javnih površin, |
– urejanje
javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
– urejanje
in vzdrževanje občinskih javnih cest, |
– na
drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
64. člen |
Občina
skrbi tudi za: |
– javno
razsvetljavo, |
–
plakatiranje in okraševanje naselij, |
– urejanje
pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost. |
|
65. člen |
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
VI.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
66. člen |
Premoženje
občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. |
Odprodaja
ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
67. člen |
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
Občina je
pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
68. člen |
Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
Občinski
svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
69. člen |
Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
Splošni
del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni
del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov
proračuna občine. |
Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
70. člen |
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnimi akti občine. |
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
Občinskemu
svetu poroča o izvrševanju proračuna župan. Poročilo mora vsebovati
podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
71. člen |
Proračun
občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z
odlokom o spremembi proračuna. |
Odlok o
proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans
proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti
proračuna občine. |
|
72. člen |
Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
|
73. člen |
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
|
74. člen |
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
75. člen |
Če se
zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje
proračuna ne more uravnovesiti, se najame posojilo v višini največ 5%
sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. O najetju posojila odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski
svet na prvi naslednji seji. |
|
76. člen |
Občina
oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov
iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v
višini 0,5% prihodka. |
Izločanje
v rezervo se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31.
decembra tekočega leta. |
Izločanje
prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
|
77. člen |
Javna
podjetja in javni zavodi, v katerih ima občina neposredno ali posredno
prevladujoči vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s
soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te
osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih
virov. |
Soglasje
izda občinski svet. |
|
78. člen |
Rezerva se
uporablja za financiranje izdatkov za odpravo naravnih nesreč, kot so
potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter,
toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske
ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in
ekološke nesreče. |
Sredstva
za namene iz prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti
vračanja. Sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca
tekočega leta. |
O uporabi
sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo
določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na
predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi
sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih
uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z
odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. |
|
79. člen |
Po preteku
leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem
do roka, ki ga določa zakon. |
V
zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki,
predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev
računa financiranja ter sredstev rezerv. |
Zaključni
račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni
in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine za preteklo leto. Zaključni račun zajema tudi obrazložitev
zaključnega računa, katere sestavni del so podatki iz bilance stanja ter
pojasnilo odstopanj. |
Predlog
zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto se predloži
ministrstvu, pristojnemu za finance, do roka, ki ga določa zakon.
|
Občinski
svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko
bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema
zaključni račun. |
O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v roku, ki ga določa zakon. |
|
VII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni
akti občine |
80. člen |
Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
|
Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
Postopek
za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
81. člen |
Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
82. člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
83. člen |
Z odlokom
ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja
organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja
javne službe. |
Z odlokom
ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako
določeno z zakonom. |
|
84. člen |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
Z odredbo
občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
85. člen |
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu
slovenskih občin ali drugem uradnem glasilu in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski
svet. |
|
2.
Posamični akti občine |
86. člen |
Posamični
akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene državne pristojnosti ter na
podlagi javnih pooblastil. |
|
87. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper posamične akte
izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča
državni organ, ki ga določi zakon. |
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
VIII.
VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
88. člen |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
|
89. člen |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
90. člen |
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
|
Župan mora
od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o
vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na
podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
91. člen |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
92. člen |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
93. člen |
Do
sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih
sprejeli organi Občine Naklo, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
94. člen |
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Naklo (Uradni
list RS, št. 88/07, 29/12). |
|
95. člen |
Ta statut
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-0003/2015 |
Naklo,
dne 8. aprila 2015 |
|
Župan
Občine Naklo
Marko Mravlja l.r. |
|