Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Ur. glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji dne 22. 3. 2017 sprejel

ODLOK

O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV RABE ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE LJUTOMER

I.              Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije v javnih objektih Občine Ljutomer v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z veljavnim zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.

S tem odlokom Občina Ljutomer kot koncedent določa tudi predmet, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.

Ta odlok skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZJZP predstavlja koncesijski akt.

2. člen

(opredelitev ključnih pojmov)

V okviru odloka so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:

a)      »javni partner« oziroma »koncedent« je Občina Ljutomer;

b)      »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

c)      »uporabniki« oziroma »upravljavci« objektov so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Ljutomer in ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo objekte v lasti Občine Ljutomer;

d)      »pripravljalne storitve« so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;

e)      »glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije in energetsko upravljanje objektov;

f)       »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev;

g)      »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakon in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.

V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II.             Ugotovitev javnega interesa

3. člen

(javni interes)

Občina Ljutomer skladno z določili 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) v povezavi z določili Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Uradni list Evropske unije št. L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in Lokalnim energetskim konceptom Občine Ljutomer, ki ga je Občinski svet Občine Ljutomer sprejel na seji dne 25. 4. 2012, s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije objektov v lasti Občine Ljutomer, s čimer se zagotavlja večjo energetsko učinkovitost javnih objektov v lasti Občine Ljutomer, ki bodo predmet sanacije.

III.            Vrsta, predmet, območje izvajanja in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva

4. člen

(vrsta javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj med koncedentom in koncesionarjem, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

5. člen

(predmet koncesije)

Za potrebe izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in  energetskega upravljanja objektov, bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za doseganje prihranka pri rabi in stroških energentov v obsegu in za obdobje, kot bo to dogovorjeno v postopku izbire koncesionarja.

Po zaključeni izvedbi in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih investicijskih ukrepov bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov, storitve vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka ter storitve energetskega upravljanja objektov koncedenta, kot so opredeljeni v 6. členu tega odloka.

6. člen

(območje izvajanja)

Območje izvajanja koncesije obsega objekte, kot je razvidno iz priloženega seznama objektov koncedenta (Priloga 1).

Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi na dodatne objekte, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva.

Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta.

Soglasje iz predhodnega odstavka izda župan Občine Ljutomer.

V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz Priloge 1 tega odloka, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, v kolikor se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna ali v kolikor bi pridobljene smernice soglasodajalcev ali pogoji upravljavcev izvedbo energetske sanacije posameznega objekta ali ukrepa toliko podražili, ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.

Ne glede na prvi odstavek tega člena, se koncedent lahko odloči za pripravo več posameznih razpisov za podelitev koncesije ali pa za vse objekte iz Priloge 1 pripravi enoten razpis.

7. člen

(čas trajanja)

Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.

Koncesija se podeli za največ 15 let.

Rok trajanja koncesije se v primeru, da:

·       koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti, koncesije ni mogel izvajati,

·       je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,

lahko podaljša s sklenitvijo aneksa k koncesijski pogodbi, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP.

IV.           Financiranje

8. člen

(financiranje)

Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:

·       sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov;

·       drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti;

·       lastnih sredstev koncesionarja.

Koncesionirana dejavnost se v primeru pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja, financira tudi iz zadevnega vira.

Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

V.            Obveznosti koncesionarja, koncedenta ter uporabnikov

9. člen

(obveznosti koncesionarja)

Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:

·       izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije in energetskega upravljanja na objektih, opredeljenih v 6. členu tega odloka;

·       izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje, itd.), v obsegu, kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika;

·       izvajanje drugih obveznosti, opredeljenih v koncesijski pogodbi.

Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe energije.

Koncesionar prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz prvega odstavka tega člena.

Koncesionar je dolžan po preteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse izvedene ukrepe, infrastrukturo, naprave in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predani infrastrukturi, napravah in opremi.

Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.

10. člen

(obveznosti koncedenta)

Obveznosti koncedenta so zlasti:

·       obveznost rednega plačevanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov, vendar le do obsega sredstev, ki bodo zaradi izvedbe ukrepov prihranjena – plačila koncedenta so vezana na dejansko dosežene dogovorjene prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije;

·       koncesionarju zagotoviti pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije vključno s pravico dostopa do objektov;

·       koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta.

11. člen

(dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov)

Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:

·       upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe;

·       omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe;

·       prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;

·       obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.

12. člen

(druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja)

Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

VI.           Postopek izbire koncesionarja

13. člen

(javni razpis in merila za izbor)

Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

Objava javnega razpisa mora vsebovati:

·       navedbo pravne podlage, vključno s tem odlokom;

·       predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;

·       ime in sedež koncedenta;

·       predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;

·       začetek in predvideni čas trajanja koncesije;

·       postopek izbire koncesionarja;

·       pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;

·       kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;

·       zahteve glede vsebine vlog;

·       pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;

·       pogoje za predložitev skupne vloge;

·       merila za izbiro najugodnejšega kandidata;

·       naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;

·       rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;

·       druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.

Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati, da imajo zadostne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncesionarja oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke, ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih in nižjo vrednost investicije v izvedbo obveznih ukrepov energetske sanacije.

Dodatna merila in pogoje ter podrobnejšo vsebino meril in pogojev za izbor koncesionarja koncedent določi v okviru javnega razpisa.

14. člen

(strokovna komisija)

Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan Občine Ljutomer.

Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana.

Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.

Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo občinskemu svetu in županu Občine Ljutomer.

Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva.

Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.

15. člen

(koncesijska pogodba)

Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan Občine Ljutomer.

Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.

V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, ki niso urejena v tem odloku.

V primeru neskladja med določbami odloka in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe odloka.

16. člen

(prilagoditev razmerij)

V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem, urejenih in določenih s koncesijsko pogodbo.

Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

VII.          Nadzor in poročanje

17. člen

(dolžnost poročanja)

Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.

Koncesionar je dolžan pripraviti letno poročilo po posameznih objektih, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe, organizacijske ukrepe ter doseganje dogovorjenega nivoja kakovosti izvajanja koncesije, predvsem glede doseganja dogovorjenih prihrankov energije.

Koncesionar je dolžan predložiti letno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

V kolikor je tako dogovorjeno v koncesijski pogodbi, je dolžan koncesionar koncedentu predložiti tudi polletno poročilo.

Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme in naprav, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke iz energetskega upravljanja, itd.).

18. člen

(nadzor nad izvajanjem pogodbe)

Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncendent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca. Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor.

Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik.

VIII.         Prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe

19. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje preneha:

·       s prenehanjem koncesijske pogodbe,

·       z odkupom koncesije,

·       z odvzemom koncesije ali

·       s prevzemom koncesije,

na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.

20. člen

(izločitvena pravica)

V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.

IX.           Prehodne in končne določbe

21. člen

(uporaba drugih določb)

Za okoliščine, ki jih ta odlok ne ureja, veljajo določbe vsakokrat veljavnega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

22. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032/2017-10-202

Datum: 22. 3. 2017

Priloga:

·       Seznam objektov koncedenta