Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom
Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 71/16, 01/17, 16/17, 30/17 – UPB) je Mestni svet
Mestne občine Kranj na 28. redni seji dne 29. 9. 2021 sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja KR SA 4
(Kolodvor) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S
tem odlokom se skladno z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne
občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16, 63/16, 42/17, 63/17,
1/18, 23/18, 41/18, 76/19) (v nadaljevanju: OPN MOK) sprejme občinski
podrobni prostorski načrt za del območja urejanja KR SA 4 (v
nadaljevanju OPPN). |
(2) Ta
odlok določa: |
– območje OPPN, |
– vplive
in povezave s sosednjimi območji, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– načrt
parcelacije, |
– pogoje
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja
narave, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– faznost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorskih ureditev, |
– dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev. |
(3) OPPN
je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta
P150170, v juniju 2021. |
|
2. člen |
|
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) |
|
(1) S
tem OPPN se načrtuje celovita prenova in odstranitev nekaterih
obstoječih stavb ter umestitev novih stavb. Na južnem, vstopnem delu
območja je predvidena nova poslovna stavba, ki bo označevala vstop na
območje javnega prometnega terminala v zaledju, izven območja OPPN.
Osrednji in severni del območja je namenjen sklopu predvsem
skladiščno-poslovnih stavb. Hkrati je predvidena prenova pripadajočih
zunanjih ureditev ter prometne, komunalne, energetske,
telekomunikacijske in druge infrastrukture. |
(2) Namen OPPN je omogočiti nadaljnji prostorski razvoj območja v smislu
sodobne in fleksibilne poslovne in logistične cone, ki bo omogočala
izpolnjevanje razvojnih potreb poslovnih subjektov, ki že delujejo na
območju, in tudi umeščanje novih kompatibilnih dejavnosti. |
(3) Odlok določa celovito prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za
gradnjo novih objektov, pogoje za odstranitev obstoječih objektov,
pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za urejanje utrjenih in
zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne,
telekomunikacijske in druge infrastrukture. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) OPPN
vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. |
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte: |
1. Načrt namenske rabe prostora: |
|
1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Mestne Občine Kranj |
M 1:2000 |
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja: |
|
2.1 Lega prostorske ureditve na širšem območju s prikazom
vplivov in povezav |
M 1:2000 |
3. Načrt območja z načrtom parcelacije: |
|
3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN |
M 1:1000 |
3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra |
M 1:1000 |
4. Načrt prostorske ureditve |
|
4.1 Zazidalna (ureditvena) situacija – faza 1 |
M 1:500 |
4.2 Zazidalna (ureditvena) situacija – faza 2 |
M 1:500 |
4.3 Prometno-tehnična situacija – faza 1 |
M 1:500 |
4.4 Prometno-tehnična situacija – faza 2 |
M 1:500 |
4.5 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – faza 1 |
M 1:500 |
4.6 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – faza 2 |
M 1:500 |
4.7 Prikaz varstvenih območij in varstvo pred požarom |
M 1:500 |
(3) OPPN
ima naslednje priloge: |
– izvleček iz OPN Mestne Občine Kranj, |
– prikaz
stanja prostora, |
– strokovne podlage, |
– smernice in mnenja, |
– obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
– povzetek za javnost. |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Skladno s Sklepom o začetku priprave Občinskega podrobnega
prostorskega načrta za del območja urejanja KR SA 4 (Kolodvor) (Uradni
list RS, št. 28/18) je za enoto urejanja prostora (EUP) KR SA 4
predviden sprejem OPPN za vzhodni del EUP. |
(2) Območje EU KR SA 4 zajema potniško železniško postajo s tirnimi
napravami in spremljajočimi objekti železniške infrastrukture, kompleks
skladiščno poslovnih objektov Kolodvor, nekaj objektov s stanovanjsko,
gostinsko ter izobraževalno dejavnostjo ter kulturni center SubArt. |
(3) Območje OPPN zajema le del EUP KR SA 4 (vzhodni in osrednji del), in
sicer zemljišča s parcelnimi številkami (stanje GURS, november 2020):
1137/2, 1197/5, 1198/1, 1194, 1195, 1196, 1197/2, 1197/4, 1199, 1240/1,
1240/2, 1241, 1248/4, 1248/5, 1248/6, 1248/7, 1248/8, 1253/1, 1257/65,
1257/86, 1257/87, 1257/88, 1275, 1282, vse v k.o. Kranj (2100) in meri
približno 4,0 ha. |
(4) Površina območja OPPN meri cca 4,0 ha. |
(5) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja,
na katera segajo priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja, zato
je poleg navedenih zemljišč v območje posegov izven ureditvenega območja
OPPN možno dodati tudi druge parcelne številke, v kolikor se v postopku
priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa
infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to
izkaže za potrebno. |
(6) Celotno območje OPPN KR SA 4 je razdeljeno na štiri ureditvene enote
(UE): |
– UE 1:
površine nestanovanjskih stavb s spremljajočim programom, |
– UE 2:
površine stanovanjske stavbe, ki se ohranja, |
– UE C1:
površine občinskih cest, |
– UE C2:
površine državne ceste. |
(7) Ureditveni enoti UE 1 in UE C2 sta v 1. in 2. fazi urejanja območja
različni. |
(8) Meje
območja OPPN in območij ureditvenih enot so določene v grafičnih načrtih
»3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN« in »3.2 Načrt parcelacije
z zakoličbo in prikazom javnega dobra«. |
|
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
|
5. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja na zahodnem delu mesta Kranj, ob območju
železniške postaje Kranj. Območje OPPN je v celoti pozidano in v naravi
predstavlja preplet različnih dejavnosti in rab. V osrednjem delu se
nahaja obstoječi poslovno skladiščni kompleks Kolodvor. Na južnem delu
so tri manjše stavbe (stanovanjska stavba, gostinska stavba in poslovna
stavba). Območje OPPN na severni strani meji na strnjeno pozidavo
pretežno mešane rabe (gostinska, poslovna raba in stanovanjska raba), na
vzhodni strani poteka državna cesta Kidričeva–Iskra (R2-412 Kranj), na
južni strani križišče K1 'Železniška postaja' in na zahodni strani
območje železniške postaje Kranj s pripadajočimi tiri in servisnim
območjem v upravljanju Slovenskih železnic. |
(2) Območje se programsko deli na vstopno območje, z objekti pretežno
javnega značaja in na notranje območje, kjer je poslovno skladiščni
kompleks Kolodvor. |
(3) Predvidena prostorska ureditev obsega temeljito prenovo vstopnega
območja, ki vključuje odstranitev obstoječih in gradnjo nove, svojstveno
oblikovane stavbe s poslovno, trgovsko in gostinsko namembnostjo. V
notranjem območju je predvidena prenova obstoječih objektov, predvsem
višinska uskladitev in oblikovno poenotenje. V 2. fazi so dopustne
manjše dodatne pozidave zemljišč. |
(4) Na
območju OPPN se nahaja naslednja enota kulturne dediščine: arheološka
dediščina: Nekropola ob Savi (EŠD: 5541). Na območju arheološke
dediščine so bile izvedene geofizikalne raziskave na odprtih površinah,
na podlagi rezultatov izvedenih raziskav je na območju novogradenj
najpozneje do izdaje kulturno varstvenega soglasja potrebna izvedba
dodatnih predhodni arheoloških raziskav z namenom natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča. |
(5) V
neposredni bližini OPPN in v območju vpliva se nahaja kulturni spomenik:
profana stavbna dediščina – Železniška postaja (EŠD: 26567). Za
zagotavljanje ustreznega varstva je bila izdelana Urbanistična strokovna
podlaga za celotno območje EUP KR SA 4, ki podaja celostno rešitev
urejanja območja in je povzeta tudi v OPPN. |
(6) Območje OPPN na vzhodnem delu meji na območje z naravovarstvenim
statusom: naravna vrednota: Sava – od sotočja Save Bohinjke in Save
Dolinke do Črnuč (ev. št. 2762). Posegi na zemljišča z naravovarstvenim
statusom niso predvideni. Ob južni meji EUP KR SA 4 se nahaja jama Tular
(naravna vrednota ident. št. 40369), ki je preurejena v jamski
laboratorij. |
(7) Vodotok Sava se nahaja izven območja OPPN, in sicer na vzhodnem
robu. V priobalnem pasu, ki znaša 15 m od meje vodnega zemljišča, se
nahaja državna cesta in obstoječe stavbe. |
(8) Območje OPPN je na cestno omrežje Kranja navezano preko občinske
lokalne ceste LK186591, ki se na jugu preko križišča K1 'Železniška
postaja' priključuje na državno cesto. Lokalna cesta se proti zahodu
nadaljuje do železniške postaje Kranj, pred železniškimi tiri se nanjo
priključuje javna pot (JP 686123), ki predstavlja priključno cesto do
poslovno skladiščnega kompleksa Kolodvor. Na severo-vzhodnem delu je iz
internega dela poslovno skladiščnega kompleksa Kolodvor urejen izvoz za
tovorna vozila. Interne prometne površine se preoblikuje tako, da
tovorna vozila uvažajo neposredno na ustrezni vozni pas državne ceste,
brez poseganja na nasprotni vozni pas. |
(9) Zaradi predvidene ureditve avtobusnega terminala na zahodnem delu
EUP KR SA 4 (izven območja OPPN) je predvidno preoblikovanje cestnega
omrežja. V 1. fazi OPPN je predvidena ureditev lokalne ceste od križišča
K1 'Železniška postaja' do novega avtobusnega terminala. Uredita se
obojestranska pločnika s kolesarsko stezo. Hkrati se preuredi tudi
priključek javne poti, ki napaja skladiščno poslovni kompleks Kolodvor.
Tudi na tem odseku se uredi obojestranski pločnik. V 2. fazi OPPN se
avtobusni terminal poveže z rekonstruiranim križiščem K3 'Aquasava' na
severu. Obstoječe montažno križišče K3 'Aquasava' se rekonstruira in
razširi s četrtim krakom, ki vodi iz državne ceste na območje avtobusne
in železniške postaje. Hkrati se ukine izvoz na Kolodvorsko cesto z
internega poslovno skladiščnega kompleksa Kolodvor. |
(10) Območje OPPN je komunalno opremljeno. Za potrebe novih ureditev na
območju OPPN bo potrebna izgradnja predvsem interne infrastrukture
najmanj v obsegu, da bo omogočeno obratovanje objektov. |
(11) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem
načrtu »2.1 Lega prostorske ureditve na širšem območju s prikazom
vplivov in povezav«. |
|
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH
UREDITEV |
|
6. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj) |
|
Na
območju OPPN so dopustni naslednji posegi: |
– gradnje novih objektov (tudi dozidave in nadzidave v okviru dopustnih
kapacitet in gabaritov), |
– rekonstrukcije objektov, |
– odstranitve objektov, |
– spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti), |
– vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, |
– gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin, |
– gradnja, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje prometne,
komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture ter |
– utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč. |
|
7. člen |
|
(dopustni objekti in dejavnosti) |
|
(1) Območje OPPN je namenjeno prepletu poslovnih, skladiščnih,
trgovskih, storitvenih, kulturnih in gostinskih dejavnostim. Na območju
se sme zagotavljati tudi dejavnosti za promet (predvsem mirujoči
promet). |
(2) V
ureditveni enoti UE 1 so v vseh obstoječih in predvidenih objektih
dopustne vse naslednje vrste objektov glede na namen: |
– stavbe
namenjene obrtnim, proizvodnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim in servisnim dejavnostim, |
– stavbe
ali deli stavb s spremljajočimi dejavnostmi: storitve, zdravstvene
dejavnosti (samo ambulante, laboratoriji, optiki, zobozdravstvo ipd. do
največ deset zaposlenih v posamezni enoti in do največ 20 % BTP
objekta), izobraževanje, kulturne dejavnosti, gostilne, restavracije in
točilnice, nastanitve, garažne stavbe, zaklonišča in parkirišča. |
(3) V
ureditveni enoti UE 2 se ohranja obstoječa raba in vrsta objekta, v
primeru odstranitve stavbe so dopustne enake dejavnosti in vrste
objektov kot v UE 1. |
(4) V
ureditveni enoti UE C1 in UE C2 gradnja stavb ni dopustna. |
(5) Na
celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter
rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske,
prometne in druge gospodarske infrastrukture. |
|
8. člen |
|
(opis načrtovanih rešitev po posameznih ureditvenih enotah) |
|
Zazidalna zasnova: |
(1) Območje OPPN je pretežno že pozidano, na večjem delu prostih površin
so urejene površine za prometne dostope, manipulacijo in mirujoči
promet. Predvidene so predvsem nadzidave obstoječih stavb, nove pozidave
predstavljajo majhen del območja. |
(2) Prenova bo predvidoma potekala v dveh fazah. Skladno s potekom
gradnje bodo urejene tudi pripadajoče zunanje ureditve ter prometna,
komunalna, energetska, telekomunikacijska in druga infrastruktura. |
Ureditvena enota UE 1: |
(3) Obravnavano območje je z obstoječo občinsko prometnico (JP 686123)
razdeljeno na vstopno območje in notranje območje. |
(4) Na
vstopnem območju se v 1. fazi ohranja in nadgrajuje obstoječa zasnova,
ki sestoji iz: |
– objekt
A: obstoječa stavba namenjena storitveni, poslovni in izobraževalni
dejavnosti. Dopustne so vse gradnje razen novogradenj, ki so definirane
v prvi alineji 1. točke 6. člena. |
– objekt
1: obstoječa stavba namenjena gostinski dejavnosti z nastanitvijo.
Dopustne so vse gradnje razen novogradenj, ki so definirane v prvi
alineji 1. točke 6. člena. |
– ostale
površine so namenjene ureditvi dostopov, manipulacijskih površin,
mirujočemu prometu ter ureditvi zelenih površin. |
(5) V
vstopnem območju se v 2. fazi predvidi odstranitev objektov A in 1 in
umestitev nove stavbe H. |
– objekt
H: predvidena stavba bo namenjena večjemu obsegu dejavnosti in bo
zaznamovala celotno območje urejanja. Stavba se umešča znotraj določenih
gradbenih mej (GM). Zaradi vizualno izpostavljene lokacije je dopustna
posebno oblikovana stavba, ki odstopa od ostalih na območju UE 1. Ob
začetku načrtovanja stavbe je potrebno izdelati variante rešitve ter
izbrati ustrezno rešitev. Višina stavbe je lahko enaka višini objektov
C1, C2, C3 in D ter na delu tudi višja, in sicer do nadmorske višine
vrha konglomerata, na katerem stoji mestno jedro (cca 379,5 m n.v.). |
(6) V
notranjem območju je v 1. fazi predvidena celovita prenova in dozidava
obstoječih stavb. Nadgrajuje se obstoječa zasnova, ki sestoji iz: |
– objekt
B: obstoječa stavba namenjena skladiščni dejavnosti. Stavba se ohranja
znotraj gradbenih mej (GM). Povečanje gabaritov v vertikalni smeri
(prizidava - nadzidava) največ do višine objekta D (376,12 m.n.v.) je
dopustno za potrebe logističnega oziroma tehnološkega procesa, kar mora
biti obrazloženo v projektni dokumentaciji. V primeru, da se obstoječi
objekt B odstrani, je potrebno za umestitev novega objekta v prostor
izdelati urbanistično preveritev, v kateri se ugotavlja sprejemljivost
predlagane gradnje. Urbanistično preveritev potrdi Mestna občina Kranj. |
– objekt
C: obstoječa stavba namenjena predvsem storitveni in poslovni
dejavnosti. Stavba se ohranja znotraj gradbenih mej (GM). Povečanje
gabaritov v vertikalni smeri (prizidava - nadzidava) je dopustno do
višine objekta D (376,12 m.n.v.). Stavba C je razdeljena na 3 segmente:
C1, C2 in C3. |
– objekt
D: obstoječa stavba namenjena predvsem poslovni dejavnosti. Stavba se
ohranja znotraj gradbenih mej (GM). |
– objekt
E: obstoječa stavba namenjena skladiščni dejavnosti. Stavba se ohranja
znotraj gradbenih mej (GM). Povečanje gabaritov v vertikalni smeri
(prizidava – nadzidava) je dopustno do višine objekta D (376,12 m.n.v.). |
– objekt
F: obstoječa stavba namenjena skladiščni dejavnosti. Stavbo je dopustno
prizidati znotraj določenih gradbenih mej (GM). Povečanje gabaritov v
vertikalni smeri (prizidava - nadzidava) je dopustno do višine 369,0
m.n.v. |
– objekt
3: obstoječa plinska postaja. Objekt je dopustno povečati skladno s
potrebami, ki morajo biti strokovno utemeljene. |
– ostale
površine so namenjene ureditvi dostopov, manipulacijskih površin,
mirujočemu prometu ter ureditvi zelenih površin. |
(7) V
notranjem območju se v 2. fazi predvidi umestitev nove stavbe G in I ter
odstranitev objektov F. Severni del območja UE 1 se preoblikuje skladno
s povečanjem UE C1 zaradi rekonstrukcije krožnega križišča K3
'Aquasava'. |
– objekt
G: predvidena stavba bo namenjena večjemu obsegu dejavnosti. Stavba se
umešča znotraj določenih gradbenih mej (GM). Najvišja višina stavbe je
lahko enaka višini objekta B. |
– objekt
I: predvidena stavba bo namenjena predvsem skladiščni dejavnosti. Stavba
se umešča znotraj določenih gradbenih mej (GM) po odstranitvi stavb F.
GM objekta I se na severni in zahodni strani po izvedbi predvidenih
prometnih ureditev (rekonstrukcija krožnega križišča K3 'Aquasava) in
povezovalne ceste do avtobusnega terminala in železniške postaje)
prilagodi izvedenemu stanju. GM se lahko premakne tako, da je od meje
med UE C1 in UE 1 odmaknjena minimalno 5 m. Najvišja višina stavbe je
lahko enaka višini objekta D (376,12 m.n.v.). Stavba I se lahko poveže z
obstoječo stavbo E na južni strani. |
– ostale
površine so namenjene ureditvi dostopov, manipulacijskih površin,
mirujočemu prometu ter ureditvi zelenih površin. |
Ureditvena enota UE 2: |
(6) V
ureditveni enoti UE 2 se ohranja objekt 2: stanovanjska stavba s
pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. V primeru odstranitve stavbe se
območje priključi UE 1. |
Ureditvena enota UE C1: |
(7) Obravnavano območje obsega dostopno cesto LC 186591 in javno pot JP
686123. Dostopna cesta poteka na jugu od obstoječega križišča z
regionalno cesto R2-412/0359 do tira 10 ob vstopu na območje železniške
postaje na zahodu. Javna pot predstavlja priključek do stavb in ureditev
znotraj OPPN. |
(8) Ob
dostopni cesti se obojestransko uredita pločnika in obojestranski
drevored. Predvidena je prenova vozišča in talnih oznak. Ob priključku
se predvidita obojestranska pločnika in enostranski drevored. |
Ureditvena enota UE C2: |
(9) Obravnavano območje obsega regionalno cesto R2-412 od križišča K1
'Železniška postaja' do montažnega krožnega križišča K3 'Aquasava'. |
(10) Na
območju križišča K1 'Železniška postaja' se uredijo kolesarske površine,
skladno s projektom Ureditev površin za kolesarje med križiščem
R2-214/059 in 0210 ter LC183422 prek mostu čez Savo (K28), IZN,
Gorenjska gradbena družba d.d, datum februar 2020, št. P-06.2/20 –
nadaljevanju IZN površine za kolesarje. Obstoječe montažno krožno
križišče K3 'Aquasava' se v 2. fazi rekonstruira in razširi s četrtim
krakom, ki vodi z državne ceste na območje predvidene avtobusne in
železniške postaje, skladno s projektom Prometna ureditev območja KR SA
4 (Železniška postaja Kranj), IDR, CE Design, datum oktober 2019,
št. projekta P-381/19, št. načrta N-381/19-C – v nadaljevanju IDR
železniška postaja. Hkrati se ukine priključek (izvoz) na Kolodvorsko
cesto z notranjega območja UE 1. |
|
9. člen |
|
(pogoji za oblikovanje objektov) |
|
(1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje celotnega območja OPPN mora
biti usklajeno z izjemo stavbe H, ki se oblikuje kot svojstvena stavba
in lahko odstopa od oblikovanja preostalega območja. |
(2) Za
oblikovanje stavbe H je potrebno izdelati variante rešitve nove stavbe
ter izbrano rešitev utemeljiti z vrednotenjem variant. |
(3) Objekti naj bodo oblikovani po enotnih oblikovalskih izhodiščih,
tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, z
upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti. |
(4) Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave,
praviloma zaključene s fasadnim vencem. |
(5) Dovoljujejo se arhitekturni poudarki in nadstreški, ki morajo biti
oblikovani v skladu z zunanjo podobo stavbe in okolice. Arhitekturno
oblikovanje večjih stavbnih mas mora biti na fasadi členjeno z
vertikalnimi slopi. |
(6) Izbor kritin in barva kritin morata biti načeloma enotna, svetleči
in bleščeči materiali niso dopustni. Dopustna je izvedba ozelenjenih
streh. |
(7) Na
strehah objektov je dopustno postavljati sončne zbiralnike ali sončne
celice (fotovoltaika), vendar naj bodo ti umeščeni zadržano in z
upoštevanjem vpliva na podobo območja in širše okolice. Pri ravnih
strehah morajo biti ti sistemi od venca odmaknjeni najmanj za višino
modulov, ki se nameščajo. |
(8) Dopustne so izvedbe zaprtih dostopov na streho vključno z
vertikalnimi komunikacijami, ki ne štejejo kot samostojna etaža. |
(9) Vse
stavbe morajo biti načrtovane v skladu s predpisi o mehanski odpornosti
in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in
učinkoviti rabi energije v stavbah in ostalimi bistvenimi zahtevami za
graditev stavb ter veljavno zakonodajo. |
(10) Za
vse objekte v javni rabi je potrebno zagotoviti neovirano uporabo in
gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta. |
|
10. člen |
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
(1) Znotraj UE 1 so z gradbenimi mejami določene površine za razvoj
objektov, znotraj katerih se lahko umešča eno ali več stavb. |
(2) Izven površin za razvoj objektov se umeščajo prometne, manipulativne
površine in zelene površine, infrastruktura ter nezahtevni in enostavni
objekti. Navedene ureditve in objekti so dopustni tudi znotraj površin
za razvoj objektov. |
(3) Gradbena meja (GM) je črta, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko
pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost površin za
razvoj objektov. |
(4) Izven okvirov gradbenih mej je možna podzemna izraba (gradnja
kletnih etaž), vključno s klančinami v kletne etaže, napušči, konzolnimi
nadstreški ter samostojnimi nadstrešnicami, vratarnicami, tehnološkimi
napravami za gašenje in požarnimi stopnišči, pod pogojem, da se ne
posega v trase interventnih poti ter v trase komunalnih vodov in v druga
območja varovanj oziroma so za take primere pridobljena mnenja
upravljavcev. |
(5) Na
obstoječih stavbah, ki se nahajajo izven površin za razvoj objektov, so
v okviru obstoječih gabaritov dopustni vsi posegi iz 6. člena OPPN razen
dozidave in nadzidave. |
(6) Odmiki med novimi in obstoječimi stavbami morajo biti taki, da so
zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi
pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele
objekta. |
(7) Podzemni deli stavb, ki so v celoti vkopani, morajo biti od
parcelnih mej ali od cestnega telesa javnih kategoriziranih in
nekategoriziranih cest oddaljeni najmanj 2,0 m, za manjše odmike je
potrebno pridobiti soglasje lastnikov sosednjih zemljišč upravljavca
cest. |
(8) V
primeru gradnje izven gradbene meje mora minimalni odmik od meje
sosednjih zemljišč za enostavne in nezahtevne objekte znašati toliko, da
ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v
okviru parcele, vendar ne manj kot 1,5 m. |
(9) Omrežja gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne,
manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine ter igrišča se
lahko, brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, gradi do meje
sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje
zemljišče in da je možno vzdrževanje in raba objektov in naprav. |
|
11. člen |
|
(gabariti objektov) |
|
(1) Maksimalni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z velikostjo
ureditvene enote, gradbenimi mejami in z obveznostjo zagotavljanja
zadostnih površin za mirujoči promet in manipulacijo. |
(2) Tlorisni gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji in
tehnologiji za posamezne vrste stavb. |
(3) Maksimalni višinski gabariti stavb so opredeljeni v 8. členu.
Znotraj dopustnih višin stavb je dopustna izvedba poljubnega števila
etaž. |
(4) Glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter
racionalnost izgradnje je na celotnem območju dovoljena gradnja več
kletnih etaž. |
|
12. člen |
|
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) |
|
(1) Višinske kote zunanjih ureditev objektov morajo biti prilagojene
kotam dostopnih cest v območju in kotam okoliškega terena. |
(2) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi
brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi
zidovi do višine 1,5 m. Oporni zidovi morajo biti praviloma obdelani z
naravnimi materiali, lahko so kombinirani (naravni in umetni materiali –
beton), v primeru, da so iz umetnih materialov, morajo biti ozelenjeni. |
(3) Ob
dostopni cesti je potrebno urediti obojestranski drevored. Del drevoreda
ob dostopni cesti in ob priključku javne poti, ki sta predvidena ob
stavbi H, je potrebno urediti najkasneje do začetka uporabe stavbe H. |
(4) V
kolikor bo na območju potrebno odstraniti obstoječa drevesa, je znotraj
ureditvene enote odstranjena drevesa potrebno nadomestiti z enakim
številom dreves. |
(5) Dopustno je ograjevanje parcel z ograjami, ki je značilna za
območje. Praviloma se uporabljajo žične in kovinske ograje. Za varovalne
ograje naj se uporabljajo prosojne ograje nevpadljivih barv. |
(6) Ograje in podporni zidovi (razen ob cestah) se lahko postavijo do
meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v
sosednje zemljišče. Ograje in podporni zidovi se lahko gradijo tudi na
meji parcele, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem
medsebojno pisno sporazumejo. Za postavitev ograj in podpornih zidov ob
javnih kategoriziranih in nekategoriziranih cestah je potrebno pridobiti
soglasje upravljavcev, s katerim ti določijo ustrezne odmike in višine,
tako da ograje in podporni zidovi ne ovirajo preglednosti na cestah in
vzdrževanje cest. Ograje in podporni zidovi morajo biti od cestnega
telesa oddaljene najmanj 1,0 m. Manjši odmik od 1,0 m je dopusten za
obstoječe ograje, za nove ograje pa odmik lahko v svojem soglasju, na
podlagi kategorizacije ceste, obstoječega cestnega profila (izveden
pločnik, že rekonstruirana cesta) in preglednosti ceste, dovoli
upravljavec ceste. |
(7) Med
javno cesto in ograjo, pri uvozu na parcelo, namenjeni gradnji, je
potrebno zagotoviti najmanj 5,0 m prostora, na katerem se vozilo lahko
ustavi. Manjši odmik od predpisanega je možen od mestnih in krajevnih
cest ter javnih poti in ga določi upravljavec ceste na podlagi
kategorizacije in preglednosti ceste. |
(8) Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V
križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. |
(9) Morebitno postavitev ograj, zasaditev ipd. v varovalnem pasu državne
ceste je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in
pridobiti njegovo mnenje. Pri načrtovanju je med drugim treba
upoštevati, da morajo biti ograje, zasaditev ipd. ob državni cesti
postavljene izven pasu za postavitev prometne signalizacije in opreme
ter izven pregledne berme in preglednostih trikotnikov. |
(10) Na
celotnem območju OPPN, razen v varovalnem pasu državne ceste, je ob
upoštevanju veljavnega občinskega odloka o oglaševanju dopustno
umeščanje objektov za oglaševanje. Za umeščanje objektov za oglaševanje
v varovalnem pasu državne ceste (znotraj naselja) je potrebno pridobiti
mnenje upravljavca ceste. Oglaševanje naj se izvaja na osnovi enotnega
koncepta. |
(11) Osvetlitev zunanjih površin ob stavbah mora biti izvedena v skladu
s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(12) Glavni dostopi do objektov v javni rabi, primarne peš površine ter
vse javne površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za
funkcionalno ovirane uporabnike. |
(13) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu »4.1
Zazidalna (ureditvena) situacija – faza 1« in »4.2 Zazidalna
(ureditvena) situacija – faza 2«. |
|
13. člen |
|
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
Na
celotnem območju OPPN, razen na površinah namenjenih dovozom, dostopom,
intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno
postavljati ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte: |
– pomožni cestni objekti, |
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
– kolesarske, peš, gozdne in podobne poti, |
– pomožni komunalni objekti, merilne in regulacijske postaje ter
ekološki otoki, |
– montažni šotori in skladišča nenevarnih snovi (do velikost 200,00 m²
BTP in najdlje za 3 leta), |
– garaže, nadstreški, vetrolovi, |
– grajena urbana oprema, |
– pomožni objekti v javni rabo, |
– ograje, |
– podporni zid, |
– rezervoarji, |
– samostojna parkirišča, |
– objekti za oglaševanje, |
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
V. NAČRT PARCELACIJE |
|
14. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
(1) Območje OPPN je razdeljeno na več ureditvenih enot (UE 1, 2, C1,
C2), ki predstavljajo podlago za predvideno parcelacijo zemljišč. |
(2) Ureditveni enoti UE 1 in UE C1 se razlikujeta v 1. in 2. fazi OPPN.
V 2. fazi se UE C1 poveča za območje rekonstruiranega križišča K3
'Aquasava', medtem ko se UE 1 zmanjša in razdeli na 2 dela. Meja območij
UE 1 in UE C1 se prilagodi izvedenemu stanju prometne infrastrukture. |
(3) Ureditvena enota UE 1 se lahko deli na več parcel za gradnjo, ki se
jih določi ob izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja
za predvidene stavbe in ureditve. Ne glede na določila tega člena je
dopustna parcelacija za potrebe objektov gospodarske javne
infrastrukture (ceste, transformatorske postaje, črpališča ipd.). |
(4) Mejne točke novih ureditvenih enot so opredeljene po koordinatnem
sistemu D96/TM (ETRS) in so razvidne iz grafičnega dela OPPN. |
(5) Parcelacija je določena v grafičnem načrtu »3.2 Načrt parcelacije z
zakoličbo in prikazom javnega dobra«. |
|
15. člen |
|
(javne površine) |
|
(1) Površine, namenjene za javno dobro, obsegajo parcele namenjene
javnim prometnim površinam, ki se uredijo skladno z IZN površine za
kolesarje in IDR Železniška postaja. |
(2) Površine, namenjene za javno dobro, so določene v grafičnem načrtu
»3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra«. |
|
VI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
16. člen |
|
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko
urejanje) |
|
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture: |
– obveznost priključevanja velja za cestno, vodovodno, kanalizacijsko
ter elektroenergetsko omrežje; |
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno
komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje po
pogojih posameznih upravljavcev komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih vodov; |
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih,
energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav; |
– vsi
primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih
površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo
vzdrževanje; |
– kadar
potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča
omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske
infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od
lastnika pridobiti služnost; |
– gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter
objektov mora potekati usklajeno; |
– obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo
je dopustno odstranjevati, zaščititi, prestavljati, obnavljati,
dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in
okoljskimi možnostmi; |
– morebitne potrebne prestavitve in zaščite obstoječih komunalnih,
energetskih in telekomunikacijskih naprav je treba projektno obdelati in
izvesti v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. |
(2) Za
energetsko oskrbo objektov je dopustna tudi izraba obnovljivih virov
energije (biomasa, energija sončnega sevanja, vodne črpalke ipd.), v
skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V kolikor stavbe zagotavljajo
lastne obnovljive vire energije, priključitev na energetsko omrežje ni
obvezna. |
(3) Kadar novo javno komunalno opremo gradi investitor, ki ni občina,
mora biti med investitorjem in občino sklenjena pogodba o opremljanju. |
(4) Pri
izgradnji infrastrukturnih vodov in objektov je treba upoštevati
načrtovane rešitve, ki so določene v tem OPPN in so razvidne iz
grafičnih načrtov »4.5 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – faza 1«
in »4.6 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – faza 2«. |
|
17. člen |
|
(pogoji za prometno urejanje) |
|
Ureditve
na območju regionalne ceste Kidričeva–Iskra (R2-412 Kranj): |
(1) Regionalna cesta drugega reda R2 412/0359 KR Kidričeva–Iskra poteka
po vzhodni strani vzdolž obravnavanega območja. Na skrajnem južnem robu
obravnavanega območja se nahaja križišče K1 'Železniška postaja', preko
katerega se dostopa na Kolodvorsko cesto (MC 186591 Kolodvorska cesta)
in obravnavano območje. V križišču se združijo kraka regionalne ceste R2
412/0359 KR Kidričeva–Iskra ter R2 412/0210 Iskra–Labore in navezava na
most čez Savo – glavna mestna cesta 183422 Koroška cesta–Ljubljanska
cesta II. |
(2) Križišče K2 'Iskra' predstavlja priključek zbirne mestne ceste ZC
183711 Savska Loka–Drulovka na regionalno cesto R2 412/0359. |
(3) Na
severu se nahaja obstoječe krožno križišče K3 'Aquasava', od koder se
severni krak krožišča navezuje na lokalno cesto LC 183021 proti Sp.
Besnici, vzhodni krak na most čez reko Savo ter južni v smeri kroti
križišču K2 'Iskra'. Za križiščem, v smeri proti jugu, se nahaja prehod
za pešce ter priključek severnega dela območja na regionalno cesto.
Vzdolž regionalne ceste poteka dvostranski pločnik. |
(4) V 1.
fazi je predvidena preureditev severnega cestnega priključka z
notranjega območja UE 1 na regionalno cesto. Cestni priključek se
predvidi z obveznim desnim zavijanjem. Na območju križišča K1
'Železniška postaja' se uredijo kolesarske površine, skladno s projektom
IZN površine za kolesarje. |
(5) V 2.
fazi se severni cestni priključek na regionalno cesto ukine. Obstoječe
3-krako krožno križišče K3 'Aquasava' se preuredi v 4-krako krožno
križišče z novo cestno povezavo s pločnikom in kolesarskim pasom na
Kolodvorsko cesto, pred železniško postajo in predvideno avtobusno
postajališče, skladno s projektom IDR železniška postaja. |
Ureditve
na območju občinskih cest: |
(6) Območje OPPN je na cestno omrežje Kranja navezano preko občinske
lokalne ceste LK186591, ki se na jugu preko križišča K1 'Železniška
postaja' priključuje na državno cesto. Lokalna cesta se proti zahodu
nadaljuje do železniške postaje Kranj, pred železniškimi tiri se nanjo
priključuje javna pot (JP 686123), ki predstavlja priključno cesto do
poslovno skladiščnega kompleksa Kolodvor. |
(7) V 1.
fazi je predvidena preureditev lokalne ceste, skladno s projektom IZN
površine za kolesarje. Javna pot se preuredi z obojestranskim pločnikom,
skladno s projektom IDR železniška postaja. |
(8) Z
območja železniške postaje in predvidenega avtobusnega terminala je
predvidena ureditev kolesarske povezave, ki bo povezovala Staro cesto z
železniško postajo. Predvidena je dvosmerna kolesarska steza, ki je del
širšega območja, in se le deloma nahaja znotraj UE 1. |
(9) Promet mora biti urejen tako, da vzvratno vključevanje vozil na
javno cesto ni dopustno. |
Ureditve
na območju UE 1: |
(10) Na
vstopnem območju je predvidena ureditev parkirnih mest za osebna vozila,
dostopna pot do notranjega dela ter območje za manipulacijo vozil in
intervencijo. |
(11) Glavna prometna pot skozi notranji del poteka proti severu do
manipulacijske površine pred objektom F. Z manipulativne ploščadi vozila
zapustijo območje preko obstoječega severnega izvoza na regionalno cesto
R2 412/0359. Izvoz se uredi s sestavljenimi radiji, s čimer se fizično
omeji levo zavijanje na regionalno cesto. V notranjem območju je
predvidena ureditev parkirnih površin za osebna in tovorna vozila,
območja za manipulacijo vozil in intervencijo. |
(12) V
2. fazi je na vstopnem območju predvidena umestitev objekta H. Zaradi
novogradnje je predvidena ukinitev dela parkiranih mest, ki jih je
potrebno nadomestiti skladno z normativi OPN MOK. Ob objektu H je
potrebno zagotoviti površine za manipulacijo osebnih vozil in
intervencijo. |
(13) V
2. fazi je v notranjem območju predvidena umestitev objekta G. Zaradi
novogradnje je predvidena ukinitev dela parkirnih mest, ki jih je
potrebno nadomestiti skladno z normativi OPN MOK. Ob objektu G je
potrebno zagotoviti površine za manipulacijo osebnih vozil in
intervencijo. |
(14) V
2. fazi je na severnem delu notranjega območja predvidena gradnja
krožnega križišča K3 'Aquasava', z navezovalnim krakom do železniške
postaje. Zaradi izgradnje kraka je potrebno rušenje objekta F, ki se ga
deloma nadomesti z gradnjo objekta I. V UE 1 je predvidena ukinitev
obstoječega izvoza na regionalno cesto R2 412/0359 in izvedba izvoza na
novi krak, z navezavo na krožno križišče. Izvede se 8 m širok izvoz, ki
bo omogočal izvoz vsem vozilom. Na novonastali severni del UE 1 se
dostop zagotovi z navezovalnega kraka do železniške postaje. |
(15) Pod
navezovalnim krakom do železniške postaje je dopustno izvesti podvoz, ki
povezuje oba dela UE 1. |
Mirujoči
promet |
(16) Mirujoči promet na območju OPPN je trenutno urejen na zunanjih
parkirnih površinah. Površine za mirujoči promet se lahko zagotovi tudi
znotraj stavb (podzemne in parkirne hiše). |
(17) Na
območju OPPN je dopustna ureditev parkirnih mest za tovorna vozila, ki
presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh vozil. |
(18) Na
območju ureditvene enote, kjer je umeščen objekt, je potrebno zagotoviti
zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah,
tako za zaposlene kot za obiskovalce. |
(19) Kadar na tangirani ureditveni enoti ni tehničnih in prostorskih
možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest,
mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za
funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v
njegovi lasti, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba.
Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti se parkirišča, s soglasjem
upravljavca, lahko zagotovijo tudi v okviru javnih parkirišč oziroma
drugih ustreznih površin, če so ta v bližini. |
(20) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo
biti utrjene v proti prašni izvedbi, nepropustne za vodo in naftne
derivate ter z robniki ločene od zelenic. Odvajanje meteornih vod iz
navedenih površin mora biti zagotovljeno preko peskolovov in lovilcev
olj. |
(21) Parkirišča za osebna vozila se oblikujejo tako, da se ob robovih in
v vmesnih pasovih zasadijo žive meje ali druge oblike vegetacije. Ta
parkirišča, ki po površini presegajo 500 m², je potrebno členiti v več
manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi
oblikovalskimi elementi. |
(22) Glede na namembnosti ali dejavnosti v objektih je potrebno pri
izračunu parkirnih mest upoštevati normative predpisane z OPN MOK. |
(23) Zaradi bližine železniške postaje, predvidenega avtobusnega
terminala in nove navezave na obstoječe kolesarsko omrežje se ob
upoštevanju izvedbe ukrepov trajnostne mobilnosti na območju OPPN lahko
normativi predpisani z OPN MOK znižajo. Ukrepi trajnostne mobilnosti in
znižanje normativov so dopustni na podlagi soglasja organov Mestne
uprave MOK. |
(24) V
primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se
upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
(25) Prometne ureditve so določene v grafičnih načrtih »4.3
Prometno-tehnična situacija – faza 1« in »4.4 Prometno- tehnična
situacija – faza 2«. |
|
18. člen |
|
(železniško omrežje) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja v varovalnem progovnem pasu železniške proge
št. 20 Ljubljana–Jesenice–d.m., na desni strani železniške proge in na
območju železniške postaje Kranj. |
(2) Za
zagotavljanje ustreznega varstva je bila izdelana Urbanistična strokovna
podlaga za celotno območje EUP KR SA 4, ki podaja celostno rešitev
urejanja območja in je povzeta v OPPN. Strokovna podlaga je bila
pregledana in usklajena z naročnikom Mestno občino Kranj ter s
Slovenskimi železnicami, DRI d.o.o., ZVKDS OE Kranj in Ministrstvom za
kulturo. |
(3) Za
vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 106 m
levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba
pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani
upravljavca javne železniške infrastrukture. |
(4) Na
območju OPPN se nahaja le interni obstoječi tir, ki ga je dopustno
odstraniti. Postajni tiri se nahajajo izven območja OPPN in se ne
urejajo s tem OPPN. |
|
19. člen |
|
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje) |
|
(1) Na
območju OPPN je vzpostavljeno vodovodno omrežje, in sicer poteka po
južnem in vzhodnem robu območja OPPN, po Kolodvorski cesti oziroma
vzhodno od objektov C in D. Na vzhodni strani območja je obstoječ
vodovod obnovljen in je dimenzije DN100. Na južni strani območja pa
poteka vodovod iz leta 1977 iz PVC cevi dimenzije DN125. |
(2) Obstoječi vodovod na južni strani območja se obnovi z novimi cevmi
iz nodularne litine dimenzije DN125. |
(3) Za
potrebe novih hišnih priključkov objektov se dogradi vodovodno omrežje
DN100, skladno s potrebami in faznostjo gradnje. |
(4) Za
vsak posamezen objekt se predvidi samostojen vodovodni priključek in
samostojno odjemno mesto vode. Merilne naprave se vgrajujejo v zunanje
jaške na dostopnih nepovoznih površinah. |
(5) Vodomerni jaški morajo biti locirani na vstopu priključne cevi na
zemljišče v nepovozni površini, tako da bodo vedno dostopni pooblaščenim
osebam upravljavca. |
(6) V
kolikor tlak v javnem vodovodnem sistemu na priključnem mestu ne
zadostuje za nemoteno oskrbo objekta s pitno vodo, mora investitor
vgraditi napravo za povišanje oziroma znižanje tlaka. |
(7) Za
priključitev na javno vodovodno omrežje je treba izdelati ustrezno
projektno dokumentacijo, ki mora biti skladna s predpisi in pravilniki s
področja oskrbe s pitno vodo in pogoji pristojnega upravljavca. |
(8) Hišni priključki se polagajo na globino vsaj 1,20 m, merjeno od vrha
temena cevi do nivoja utrjenega terena. Teme javnega vodovoda se nahaja
na globini vsaj 1,40 m. |
(9) V
območju je že vzpostavljeno vodovodno omrežje s hidrantno mrežo, katero
se po potrebi dogradi. Morebitni novi hidranti naj bodo dimenzije DN100,
na medsebojni razdalji ne več kot 80 m. Zagotovljenih je 15 l/s vode za
požarna varnost. Znotraj območja posameznega uporabnika se voda za
požarno varnost zagotavlja preko vgrajene merilne naprave. |
|
20. člen |
|
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod) |
|
Odpadna
kanalizacija: |
(1) Javno gravitacijsko kanalizacijsko omrežje poteka po južni strani
območja, med železniško postajo do javnega kanala BC500 po cesti v
Savsko loko. Kanal je mešanega tipa, dimenzije BC400. Odpadne vode z
območja OPPN se preko novega internega gravitacijskega razvoda odvaja v
obstoječo mešano kanalizacijo z iztokom na centralno čistilno napravo
Kranj. |
(2) Vsi
objekti, ki bodo oskrbovani s pitno vodo iz vodovodnega omrežja, morajo
biti priključeni na omrežje odpadne kanalizacije. Interni sistem
kanalizacije je potrebno ločiti na odpadne in padavinske vode in ga
dograditi. |
(3) Odpadno kanalizacijo na jugo-zahodnem delu se predvidi tudi za
nadaljnjo možnost priključitve površin ob železniški postaji (izven
območja OPPN). |
(4) Odvajanje sanitarne in morebitne industrijske vode iz objektov mora
biti izvedeno vodotesno, iz trenutno standardiziranih materialov,
skladno z veljavnimi uredbami in pravilniki. |
Padavinska kanalizacija: |
(5) Javno gravitacijsko kanalizacijsko omrežje poteka po južni strani
območja, med železniško postajo do javnega kanala BC500 po cesti v
Savsko loko. Kanal je mešanega tipa, dimenzije BC400. Namenjen je
odvajanju odpadne in padavinske vode. |
(6) Odvajanje padavinske vode se predvidi v ločenem gravitacijskem
sistemu, ki mora biti izvedeno iz umetnih mas in vodotesno. Padavinske
vode z območja se preko internih razvodov priključujejo na obstoječo
padavinsko kanalizacijo za obstoječim razbremenilnikom na mešanem kanalu
z iztokom v reko Savo. |
(7) Padavinsko kanalizacijo se na jugozahodnem delu predvidi tudi za
nadaljnjo možnost priključitve površin ob železniški postaji (izven
območja OPPN). |
(8) Padavinske vode s streh objektov se morajo odvajati preko
peskolovov. Urediti je potrebno odvajanje in iztoke padavinskih in
zalednih voda na način, da ne bo prišlo do erodiranja, zamakanja ali
poplavljanja okoliških površin. |
(9) Padavinske vode s parkirišč in drugih utrjenih površin, na katerih
se odvija motorni promet, se mora odvajati preko ustreznega lovilca olj.
Odvodnjavanje vozišča, parkirišča in manipulativne površine je omogočeno
z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi padci. Vodo s površin se odvaja
kontrolirano preko požiralnikov in peskolovov in revizijskih jaškov v
interni meteorni kanal. |
(10) Pri
odvajanju padavinske vode iz utrjenih površin je potrebno upoštevati
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode iz javnih cest
(Uradni list RS, št. 47/05). |
(11) Dimenzije zadrževalnikov je potrebno v nadaljnjih fazah projekta
določiti s hidravličnim izračunom. |
Tehnološke odpadne vode: |
(12) V
primeru nastajanja tehnoloških odpadnih vod, ki v skladu s predpisi niso
primerne za odvod v javno kanalizacijo, mora povzročitelj na svoji
gradbeni parceli zagotoviti ustrezno predčiščenje industrijske odpadne
vode. |
(13) Lastnik objekta, v katerem bo nastajala industrijska odpadna voda,
mora pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti mnenje
izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. |
|
21. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Na
obravnavanem območju KR SA 4 (Kolodvor) se nahaja elektroenergetsko
omrežje v lasti Elektro Gorenjska d.d., ki služi napajanju porabnikov z
električno energijo na obravnavanem območju in okolici. Na območju sta
locirani transformatorski postaji TP 0185 Javna skladišča 1 in TP 0836
Javna skladišča 2. Za napajanje obstoječih in predvidenih objektov na
območju potekajo SN in NN kablovodi. |
(2) Na
območju se načrtuje priključitev predvidenih novih objektov v obstoječe
omrežje. Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev,
ko bodo poznane potrebe po električni moči. |
(3) Med
predvidenimi objekti je potrebno zgraditi kabelsko kanalizacijo s
pripadajočimi kabelskimi jaški na lomih trase, v katero se bodo položili
kabli za napajanje objektov. Kabelsko razdelilne omarice se vgradi na
fasade objektov in morajo biti stalno dostopne z javnih površin. |
(4) V
kolikor bo ob razvoju območja potrebna večja priključna moč, bo potrebno
pri Elektro Gorenjska, d.d. posebej naročiti raziskavo o možnosti
napajanja z električno energijo. |
(5) Morebitne nove transformatorske postaje je dopustno graditi kot
samostojne objekte in v sklopu drugih objektov, ali v njihovi neposredni
bližini. |
(6) Pri
načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne
tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in
standarde. Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih
vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila
veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v
naravnem in življenjskem okolju. Pred pričetkom gradbenih del se mora
izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in
naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. |
(7) Za
priključitev na elektroenergetsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah
projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti izdelana
skladno s tehničnimi predpisi in standardi ter pogoji pristojnega
upravljavca distribucijskega omrežja. Pri gradnji objektov v varovalnem
pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve
glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96). Za
vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno skladno z Gradbenim
zakonom izpolniti pogoje za začetek gradnje. Za zemljišča, na katerih bo
potekala infrastruktura, mora biti pridobljena 'pravica graditi'. |
(8) V
primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je
investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti
projektno dokumentacijo prestavitve oziroma zaščite obstoječih
elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne
dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma
zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo
upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja. |
(9) Pred
izvedbo priključka mora investitor skleniti pogodbo o priključitvi
objekta na elektroenergetsko omrežje. Najmanj 7 dni pred pričetkom del
je potrebno zagotoviti nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca
omrežja. |
(10) Za
vse vrste gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovanega pasu elektroenergetskih objektov je potrebno pridobiti mnenje
upravljavca distribucijskega omrežja. |
|
22. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Javne površine znotraj območja OPPN so že opremljene z javno
razsvetljavo. Vse nove javne površine v okolici je potrebno opremiti z
razsvetljavo. |
(2) Za
izvedbo razsvetljave se uporabi tipske LED svetilke in opremo po
tipizaciji za območje MOK. |
(3) Vse
javne prometne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo,
tako da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotovljen varen in
pravilen potek prometa. |
(4) Za
napajanje razsvetljave se ohranjajo obstoječa odjemna mesta. |
(5) Zunanja razsvetljava znotraj območja UE 1 je internega značaja.
Zunanja razsvetljava se zgradi v dveh fazah, skladno z izgradnjo
objektov in parkirnih površin. |
(6) Vsa
javna in interna razsvetljava na območju OPPN mora biti izvedena skladno
z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
23. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na
vzhodnem delu (ob Kolodvorski cesti) in na jugu, preko vstopnega dela
območja OPPN, potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave (Telekom
Slovenije d.d., Telemach d.o.o. in T2 d.o.o), katere je potrebno pred
pričetkom del označiti in ustrezno zaščititi. Nekateri obstoječi objekti
so že priključeni na telekomunikacijsko omrežje. |
(2) Novi
objekti na območju imajo možnost priključitve na telekomunikacijska
omrežja pod pogoji posameznih upravljavcev omrežij (Telekom Slovenije
d.d., Telemach d.o.o. in T2 d.o.o). |
(3) Za
priključitev na telekomunikacijsko omrežje je potrebno v nadaljnjih
fazah projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti
skladna z zahtevami upravljavca posameznega omrežja. |
(4) V
primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je
treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti prestavitve oziroma
zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi in
pogoji pristojnega upravljavca. |
(5) Pred
pričetkom del je potrebno trase obstoječih vodov označiti, zaščititi in
po potrebi prestaviti. Vse prestavitve in zaščite obstoječih TK naprav
je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca
vodov. Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov
na javno telekomunikacijsko omrežje omogočiti upravljavcem izvedbo TK
omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop tangiranih
zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na
tangiranih parcelah. Za priklope objektov na javno telekomunikacijsko
omrežje Telekoma Slovenije je potrebno izdelati projekt
telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in
potrebami. |
(6) Investitor predvidenih objektov mora za vključitev objektov na javno
telekomunikacijsko omrežje omogočiti upravljavcu izvedbo
telekomunikacijskega omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja
za prekop tangiranih zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi
služnostne pravice na tangiranih parcelah. |
(7) Vsa
dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih
naprav pri posegih v prostor izvede upravljavec omrežja. |
(8) Stroški ogleda, izdelave projekta priključitve ter projekta zaščite
in prestavitve telekomunikacijskega omrežja, zakoličbe, zaščite in
prestavitve telekomunikacijskega omrežja ter nadzora bremenijo
investitorje posegov v prostor. Prav tako bremenijo investitorje tudi
stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na območju, kakor tudi
stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. |
|
24. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Na
severnem delu območja OPPN se nahajajo naprave prenosnega sistema
zemeljskega plina, v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o.: |
– prenosni plinovod P2913 MRP Kranj Čirče 1 – MRP Tekstilindus (DN200, 6
bar), |
– prenosni plinovod P29135, od 2913 v 0+070 – MRP Merkur KR (DN80, 6
bar), |
– merilno regulacijska postaja MRP Merkur KR (objekt 3). |
(2) Za
poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do
vključno 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16
bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1). |
(3) V
varovalnih pasovih plinovodov je potrebno upoštevati zakonsko določene
omejitve. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je
zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda
prenosnega sistema, merjeno od njegove osi. |
(4) Za
vse posege in ureditve v varovalnem pasu prenosnega ali distribucijskega
plinovoda je potrebno pridobiti mnenje operaterja prenosnega oziroma
distribucijskega sistema. |
Distribucijsko plinovodno omrežje: |
(5) V
območju OPPN je predvidena izvedba razvoda plinovodnega omrežja z
namenom priklopa stavb za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople
vode. Objekti se lahko priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega
plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom
0,1 bar. |
(6) Izvedba razvoda distribucijskega plinovoda je predvidena od točke
priključitve na severu do objekta H na jugu. |
(7) Na
severnem delu obravnavanega območja se nahaja merilno regulacijska
postaja in obstoječi plinovod distributerja Domplan d.d., na katerega se
izvede priklop objektov. |
|
25. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Znotraj ureditvenih enot je treba zagotoviti prevzemna mesta za
zbiranje komunalnih odpadkov, ki morajo biti primerne velikosti,
asfaltirana ali tlakovana ter dostopna pooblaščeni organizaciji za odvoz
odpadkov. Prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o
javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. |
(2) Med
prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih
ovir. |
(3) S
posameznimi vrstami odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s
področja ravnanja z odpadki. |
(4) Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za
pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
26. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na
območju OPPN se nahaja naslednja enota kulturne dediščine: arheološka
dediščina: Nekropola ob Savi (EŠD: 5541). Na območju arheološke
dediščine so bile izvedene geofizikalne raziskave na odprtih površinah v
velikosti več kot 4.000 m². Na podlagi rezultatov izvedenih raziskav je
na območju novogradenj na tangiranem vstopnem območju UE 1 najpozneje do
izdaje kulturno varstvenega soglasja za predvidene gradnje potrebna
izvedba dodatnih predhodnih arheoloških raziskav z namenom natančnejše
določitve vsebine in sestave najdišča. Izvesti je potrebno strojni izkop
v kvadraturi 3–5 % celotne odprte oziroma nepozidane površine
novogradnje, skladno z izdanimi dopolnilnimi smernicami Ministrstva za
kulturo. Na podlagi rezultatov se bodo določili ukrepi za varstvo
arheoloških ostalin. V primeru rušitve objektov in novogradnje na isti
lokaciji je potrebno izvesti arheološke raziskave ob gradnji. V primeru
odkritja izjemnih ostalin bodo podane usmeritve za prezentiranje
odkritih arheoloških ostalin in situ. |
(2) V
neposredni bližini OPPN in v območju vpliva se nahaja kulturni spomenik:
profana stavbna dediščina – Železniška postaja (EŠD: 26567). Za
zagotavljanje ustreznega varstva je bila izdelana Urbanistična strokovna
podlaga za celotno območje EUP KR SA 4, ki podaja celostno rešitev
urejanja območja in je povzeta v OPPN. Strokovna podlaga je bila
pregledana in usklajena z naročnikom Mestno občino Kranj ter s
Slovenskimi železnicami, DRI d.o.o., ZVKDS OE Kranj in Ministrstvom za
kulturo. |
(3) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti na območju OPPN velja tudi obvezujoč
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče. |
(4) Za
gradnjo in druge posege na podlagi tega odloka, ki se nahajajo na
območju arheološke dediščine, je potrebno pridobiti kulturno varstvene
pogoje in mnenje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER
OHRANJANJA NARAVE |
|
27. člen |
|
(varstvo narave) |
|
(1) Območje OPPN na vzhodnem delu meji na območje z naravovarstvenim
statusom: naravna vrednota: Sava – od sotočja Save Bohinjke in Save
Dolinke do Črnuč (ev. št. 2762). |
(2) Posegi znotraj območja z naravovarstvenim statusom morajo upoštevati
naslednje usmeritve: |
– V
celoti naj se ohranja obstoječi pas obvodne vegetacije in obvodne
drevnine na desni brežini vodotoka med Kolodvorsko cesto in strugo
vodotoka. |
– V
brežino in strugo vodotoka naj se ne posega. |
– Količine vode v vodotoku oziroma pretoka vodotoka naj se ne spreminja. |
– Kakovost vode v vodotoku naj se ne slabša. V vodotok naj se ne odvaja
nobenih odtokov. Fizikalno-kemijskih in bioloških lastnosti vodotoka naj
se ne spreminja. Komunalne odpadne vode naj se v celoti odvajajo v javno
kanalizacijsko omrežje. Tehnološke odpadne vode naj se ustrezno uredijo
na način, ki ne vpliva na slabšanje kakovosti vode. Obstoječe iztoke naj
se sanira. |
– V času
posegov naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev
kakršnegakoli onesnaženja vodotoka in njegovega zaledja, prepreči se
odtekanje odpadnih voda in organizmom škodljivih snovi v vodotok in
njegovo zaledje. |
(3) Odlaganje in deponiranje materiala na naravni vrednoti naj se ne
izvaja. Morebitni odkopni zemeljski višek in odpadni gradbeni material,
ki je nastal pri gradnji, ter ostale odpadke naj investitor oziroma
izvajalec del odpelje na za to določene deponije, izven območja naravne
vrednote. Za posege znotraj območja z naravovarstvenim statusom je
potrebno pridobiti naravovarstvenega mnenja zavoda RS za varstvo narave,
Območna enota Kranj. |
(4) Ob
južni meji EUP KR SA 4 se nahaja jama Tular (naravna vrednota ident.
št. 40369), ki je preurejena v jamski laboratorij, s poudarkom na
razvoju človeške ribice. Za posege na južnem delu območja OPPN, ki bi
lahko imeli vpliv na podzemne vode (npr. umestitev podzemne parkirne
garaže), je priporočljivo izdelati geološko-hidrološko študijo, s katero
se preuči vplive na kvaliteto in količino podzemne vode ter opredeli
morebitne omilitvene ukrepe. |
|
28. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) V
času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka.
S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje
gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene
mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z
gradbišč. |
(2) Med
uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje
dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa
ne smejo presegati predpisanih mejnih količin. |
|
29. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja ob vodotoku Sava (vodotok 1. reda), del
območja pa sega v 15 m pas priobalnega zemljišča. |
(2) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na
varstvenih in ogroženih območjih ter stavbna zemljišča je treba
programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja
voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje
naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov,
ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o
ohranjanju narave. |
(3) Skladno s 37. členom ZV-1 na vodnem in priobalnem zemljišču ni
dovoljeno posegati v prostor, razen za: |
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov
javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na
podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega
pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega
člena, |
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, |
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje
posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču
(npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in |
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(4) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno
kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim
vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih
padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj
in goriv v meteorno kanalizacijo z odtokom v ponikovalno polje z
varnostnim prelivom v površinski odvodnik. |
(5) Vsi
posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega
poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim
delovanjem voda. |
|
30. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše
površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine je treba
prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in druge
manipulativne površine. Čas in obseg gradnje je treba omejiti na za
gradbišče določeno območje in za gradnjo določen čas. |
(2) Pri
gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki
so tehnično brezhibni, in materiale, za katere obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za
odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi,
zaradi nezgod na tehnoloških površinah. |
(3) Na
nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je treba predvideti rešitve
za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna
stopnja stabilnosti terena. |
(4) Pri
vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo
komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se
stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje. |
|
31. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Obravnavano območje je glede na predvidene dejavnosti razvrščeno v
IV. stopnjo varstva pred hrupom. |
(2) Za
vse objekte oziroma varovane prostore v objektih, kjer bo treba
zagotavljati povečano stopnjo varstva pred hrupom, mora biti v projektni
dokumentaciji izkazana ustrezna zvočna zaščita objektov in predvidena
ustrezna pasivna zaščita. |
(3) Izvedba vseh protihrupnih ukrepov za zaščito objektov in območja je
obveznost investitorjev novih posegov. |
|
32. člen |
|
(svetlobno onesnaženje) |
|
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali
oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu. |
|
33. člen |
|
(letalski promet) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju letališča Jožeta Pučnika
Ljubljana in posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad
letališčem in okrog njega. |
(2) Območje OPPN se nahaja pod vzletno omejitveno ravnino letališča
Jožeta Pučnika Ljubljani. Zaradi zagotovitve varnosti letenja se smejo
objekti približati manevrskih površinam letališča samo na dovoljeno
razdaljo, in sicer se omejitvene ravni letališča nahajajo na nadmorski
višini 465 m.n.v. |
(3) Novi
predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad vzletno
omejitveno ravnino letališča, razen če so zakriti z drugimi, enako
visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija
dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti
zračnega prometa. |
|
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
34. člen |
|
(območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe) |
|
Območje
OPPN se nahaja v oddaljenosti med 1 in 2 km od območij za potrebe
obrambe z antenskimi stebri ali stolpi. Za vsako novogradnjo visoko nad
25 m je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje ministrstva,
pristojnega za obrambo. |
|
35. člen |
|
(varstvo pred požarom in drugimi nesrečami) |
|
(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je treba zasnovati tako, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč
ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč. |
Ukrepi
za varstvo pred požarom |
(2) Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu
z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za primer požara je potrebno
zagotoviti: |
– odmike
med objekti oziroma požarno ločitev objektov, |
– prometne / manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska
vozila, |
– vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(3) Za
območje OPPN je bilo izdelano Strokovno mnenje požarne varnosti, v
katerem so določene usmeritve za načrtovanje požarne varnosti območja. |
(4) V
fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte je skladno z
veljavno zakonodajo potrebno zagotoviti in prikazati izpolnjevanje
bistvenih zahtev varnosti pred požarom in če to zahtevajo požarni
predpisi, izdelati načrt s področja požarne varnosti. |
(5) Voda
za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki mora
zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s, s trajanjem najmanj 2 uri. Če
pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi
požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi. |
(6) Manipulacijske površine ob objektih in prometne poti morajo
zagotavljati ustrezen dovoz in površine za intervencijska vozila. |
(7) Medsebojni odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za
omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte. |
(8) Če
odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba
načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v
stavbah ter z izbranimi materiali preprečiti možnost širjenja požara z
objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti
utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi. |
(9) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim
standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na
način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev ter omogoča vožnjo
gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton. |
(10) Intervencijske poti morajo ohranjati predpisan svetli profil,
drevesa, urbana oprema in druge grajene oziroma nepremične ovire ne
smejo posegati vanj. |
(11) V
projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz
stavb v območju OPPN na proste površine ob njih in dalje do cest na
območju OPPN. |
(12) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno, upoštevati je
potrebno projektni pospešek tal (0,225g), geološko sestavo in namembnost
objekta ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri
projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno
varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje. |
(13) Območje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih
ali erozijskih območjih. |
|
X. FAZNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PROSTORSKE UREDITVE |
|
36. člen |
|
(faznost izvedbe) |
|
(1) OPPN
se lahko izvaja fazno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posameznih
objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne
komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Faznost izgradnje
objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne
opreme (ki mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto), da
se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov. |
(2) Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih fazah, ki si lahko
sledijo v poljubnem časovnem zaporedju, pri čemer mora biti pred gradnjo
objektov v posamezni ureditveni enoti ali sočasno z njo izvedena dovozna
pot s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo. |
(3) Dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del
objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto. |
|
37. člen |
|
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Med
izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti
nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov
ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. |
(2) Po
zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte,
odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo,
plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. |
(3) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
(4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati
tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja
prostora ter vso veljavno zakonodajo. |
|
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
|
38. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
Splošno |
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških,
okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki
so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske
in okoljske razmere. |
(2) Odstopanja v OPPN določenih rešitev ne smejo biti v nasprotju z
javnim interesom, zanje pa je potrebno pridobiti soglasja organov
oziroma organizacij, v delovno področje katerih posegajo. |
(3) Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah,
ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja
so dopustna skladno z določbami tega odloka. |
Odstopanja pri legi in velikosti objektov: |
(4) Toleranca pri določanju fiksnih točk za zakoličbo regulacijskih črt
je ±0,50 m. |
(5) Nad
koto venca strehe je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje
objektov, dostope na streho, dvigalne jaške, strojne inštalacije in
telekomunikacijske naprave. |
Odstopanja pri zunanjih ureditvah objektov: |
(6) V
grafičnem delu OPPN je poleg prikaza območij, znotraj katerih se lahko
umeščajo stavbe (omejena so z gradbenimi mejami), prikazana tudi ena
izmed možnih variant zunanjih ureditev območja. Natančna razporeditev,
velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov (vključno z
zunanjimi ureditvami) se opredeli v projektni dokumentaciji za
pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in
veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi. |
Odstopanja od predvidene parcelacije: |
(7) Na
območju znotraj posameznih ureditvenih enot je dovoljeno združevanje ali
delitev na manjše gradbene parcele, pri čemer je treba ohranjati
predvideni koncept parcelacije (delitev na funkcionalne enote ter
ohranjanje koncepta prometne ureditve in javnih površin znotraj območja
OPPN). |
(8) Po
izvedbi predvidenih prometnih ureditev se parcelacija in velikost
tangiranih UE prilagodi izvedenemu stanju. |
Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture: |
(9) Za
dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge
komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni
določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča
izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku. |
(10) Dovoljujejo se tudi posegi izven območja urejanja (vplivno območje
za infrastrukturo), ki so potrebni za opremljanje območja OPPN. |
(11) Planiranje in količina potrebnih novih transformatorskih postaj s
pripadajočim SN in NN omrežjem bosta odvisna od predvidenih obremenitev
na posameznih ureditvenih enotah. |
Odstopanja pri izgradnji prometne infrastrukture: |
(12) Prometne ureditve lahko odstopajo od prikazanih, v kolikor so
rešitve primernejše s tehničnega vidika ali omogočajo boljše
funkcioniranje in dostopnost celotnega območja. V primeru poseganja v
varovalne pasove je potrebno pridobiti mnenja pristojnih upravljavcev. |
(13) Odstopanja ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v
skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje in varovanje okolja. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
39. člen |
|
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) |
|
Po
izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni
naslednji posegi: |
–
odstranitev naprav in objektov, |
–
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadzidave, dozidave in novogradnje na
mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in
izrabe zemljišč), |
–
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju
OPPN, |
–
spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje
na območju OPPN, |
če je
zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. |
|
40. člen |
|
(vpogled) |
|
OPPN je
na vpogled na Mestni občini Kranj in na Upravni enoti Kranj. |
|
41. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
42. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani
Mestne občine Kranj in začne veljati osmi dan po objavi. |
|
Št. 350-16/2018-33 |
Kranj,
dne 29. septembra 2021 |
|
Župan |
Mestne
občine Kranj |
Matjaž Rakovec |