Na podlagi
29. in 36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni
list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni
list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in
27/14) je Občinski svet Občine Krško, na 12. seji, dne 4. 2. 2016,
sprejel |
|
P O S L O
V N I K |
o delu
Občinskega sveta Občine Krško (uradno prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet
urejanja) |
(1) S tem
poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine
Krško (v nadaljevanju: občinski svet) ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
(2) Organi
občine in druga delovna telesa občinskega sveta ter sveti krajevnih
skupnosti delajo po določbah tega poslovnika, v kolikor v skladu s
statutom občine ne sprejmejo svojega poslovnika. |
|
2. člen |
(uporaba
slovenskega jezika) |
Občinski
svet posluje v slovenskem jeziku. |
|
3. člen |
(javnost
dela) |
(1) Delo
občinskega sveta je javno. |
(2) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskega sveta določa ta poslovnik. |
(3) Javnost se lahko s seje občinskega sveta omeji ali izključi samo, če
tako odloči občinski svet, ob pogojih in na način predpisan s tem
poslovnikom. |
|
4. člen |
(način
dela) |
(1) Občinski svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. |
(2) Redne
seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma ob četrtkih: |
– v času
pomladanskega zasedanja občinskega sveta in sicer praviloma med
10. januarjem in 30. julijem ter |
– v času
jesenskega zasedanja občinskega sveta in sicer praviloma med
10. septembrom in 20. decembrom. |
|
5. člen |
(predstavljanje občinskega sveta) |
Občinski
svet predstavlja in zastopa župan občine. |
|
6. člen |
(žig
občinskega sveta) |
(1) Občinski svet uporablja žig, določen s statutom občine Krško. |
(2) Žig,
ki je okrogle oblike, ima v zgornjem delu krožnice napis "OBČINA KRŠKO",
v sredini znak občine in v spodnjem delu krožnice napis "OBČINSKI SVET". |
(3) Občinski svet uporablja žig na vabilih za seje, na sprejetih
internih aktih, drugih odločitvah ter dopisih in ostalih pisnih
odpravkih občinskega sveta. |
(4) Pečat
občinskega sveta se hrani v prostorih občinske uprave, dostop do njega
pa imajo župan občine in s strani župana občine določen delavec občinske
uprave, ki opravlja administrativna dela za občinski svet (v
nadaljevanju: pooblaščeni delavec občinske uprave). |
(5) Žig
občinskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
občinskega sveta. |
|
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
7. člen |
(splošna
določba) |
Občinski
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
8. člen |
(sklic in
vodenje prve seje) |
(1) Prvo
sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče župan dvajset dni po
izvolitvi članov občinskega sveta. |
(2) Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne
komisije. |
(3) Prvo
sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma
član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
9. člen |
(mandatna
komisija) |
(1) Na
prvi seji občinskega sveta navzoči člani občinskega sveta izmed sebe
izvolijo tričlansko mandatno komisijo. |
(2) Člane
mandatne komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član občinskega
sveta. Občinski svet glasuje najprej o predlogu župana, če ta ni
izglasovan pa o predlogih članov občinskega sveta po vrstnem redu, kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih občinski svet ne odloča. |
(3) Mandatni komisiji se izroči poročilo volilne komisije in potrdila o
izvolitvi članov občinskega sveta. Mandatna komisija nato pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane občinskega sveta. |
(4) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
10. člen |
(potrditev
mandatov) |
(1) Mandate članov občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog
mandatne komisije, ko dobi njeno poročilo. |
(2) Občinski svet odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, skupaj, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član
občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o
spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika
kandidature oziroma kandidatne liste. |
(4) Občinski svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana, ter na podlagi poročila mandatne komisije, posebej
odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov
kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
11. člen |
(nastop in
prenehanje mandatov) |
(1) Ko se
občinski svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani občinskega sveta in novoizvoljeni župan, mandat
dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
(2) S
prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo tudi članom
v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih
občinskega sveta. |
|
12. člen |
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Ko je
občinski svet konstituiran, imenuje praviloma najprej izmed svojih
članov sedem člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
|
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
13. člen |
(splošna
določba) |
(1) Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani
občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu občinskega sveta in njihovih delovnih teles, katerih
člani so. |
(3) Člani
občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in
imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
|
14. člen |
(pravice
članov občinskega sveta) |
Član
občinskega sveta ima pravico: |
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejema občinski svet le na predlog župana,
ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti, |
– predlagati dopolnila (amandmaje) k predlogom splošnih aktov občine,
drugih aktov in odločitev občinskega sveta, |
– glasovati o predlogih in dopolnilih (amandmajih) splošnih aktov
občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta, |
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta in
predlagati uvrstitev zadev na dnevni red seje ter predlagati prednostni
vrstni red obravnave posamezne zadeve na seji občinskega sveta, |
– postavljati vprašanja, predloge in pobude in zahtevati odgovore nanje, |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike, |
– vpogledati v vsa pisna gradiva s katerimi razpolaga občinski svet in
posamezna delovna telesa, |
– v skladu
s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet, do povrnitve stroškov v
zvezi z opravljanjem funkcije člana občinskega sveta oziroma člana
delovnih teles občinskega sveta. |
|
15. člen |
(dolžnosti
članov občinskega sveta) |
Član
občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
16. člen |
(odškodninska in kazenska odgovornost) |
Član
občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja,
izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
17. člen |
(vprašanja, predlogi in pobude) |
(1) Vsak
član občinskega sveta ima pravico postavljati vprašanja, predloge in
pobude ter zahtevati od župana, drugih občinskih organov in od občinske
uprave, obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Vprašanja, predlogi in pobude se dajejo v pisni obliki. |
(3) Župan,
drugi občinski organi in občinska uprava, so dolžni odgovoriti in
posredovati obvestila na vprašanja, predloge in pobude članov občinskega
sveta. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je potrebno
odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki in sicer v
gradivu za naslednjo sejo občinskega sveta, če je med sejama najmanj
petnajst dni. |
|
IV.
DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA |
|
18. člen |
(področje
dela) |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na
podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
V.
ADMINISTRATIVNA, TEHNIČNA IN STROKOVNA POMOČ PRI DELU OBČINSKEGA SVETA |
|
19. člen |
(strokovno
in administrativno delo za občinski svet) |
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
20. člen |
Črtan. |
|
VI. SEJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
21. člen |
(sklicevanje sej) |
(1) Seje
občinskega sveta in nadaljevanja prekinjenih sej sklicuje župan. |
(2) Župan
sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, na lastno pobudo, pobudo
članov občinskega sveta, nadzornega odbora in delovnih teles občinskega
sveta. |
(3) Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega
sveta ne skliče v roku sedem dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. |
(4) Vabilo
z gradivom za sejo občinskega sveta se vselej pošlje članom sveta,
županu, podžupanu, direktorju občinske uprave in vsem krajevnim
skupnostim občine ter v vednost predsedniku nadzornega odbora in
medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila na spletni strani občine. |
(5) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
22. člen |
(sklic
redne seje) |
(1) Redno
sejo občinskega sveta se sklicuje po potrebi, najmanj pa štirikrat
letno. |
(2) Sklic
redne seje občinskega sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom mora
biti vročen članom občinskega sveta najkasneje deset dni pred sejo. |
|
23. člen |
(sklic
izredne seje) |
(1) Izredno sejo občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje
o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
(2) O
sklicu izredne seje občinskega sveta morajo biti obveščeni člani
občinskega sveta vsaj en dan pred samo sejo. |
(3) Gradivo za izredno sejo občinskega sveta mora biti vročeno članom
občinskega sveta s sklicem izredne seje oziroma se lahko predloži članom
tudi na sami seji. |
(4) V
predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje občinskega sveta morajo
biti navedeni razlogi za njen sklic. |
(5) Če
občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov za sklic izredne seje, se
seja ne opravi in se skliče redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
24. člen |
(sklic
korespondenčne seje) |
(1) Korespondenčno sejo občinskega sveta se lahko skliče zaradi
odločanja o nujnih zadevah kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne
seje občinskega sveta, ali kadar gre za odločanje o manj pomembnih
zadevah glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma
izredne seje, ali kadar člani občinskega sveta na predhodni seji
sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče
korespondenčna seja občinskega sveta. |
(2) Korespondenčna seja občinskega sveta se opravi telefonsko ali
elektronsko oziroma na drug primeren način, ki omogoča, da lahko člani
občinskega sveta odločajo o posamezni zadevi. |
(3) O
korespondenčni seji se sestavi zapisnik, ki mora med drugim vsebovati
tudi vzrok za sklic takšne seje. Zapisnik potrdi občinski svet na
naslednji redni seji. |
|
25. člen |
(vodenje
sej) |
(1) Seje
občinskega sveta vodi župan. |
(2) Župan
lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta (v nadaljevanju: predsedujoči). |
(3) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan ali predsedujoči ne
more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
|
26. člen |
(javnost
sej) |
(1) Seje
občinskega sveta so javne. |
(2) Javnost se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
(3) Akreditirane predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se
povabi na seje občinskega sveta z osebnim vabilom, ki mu je predloženo
gradivo za sejo. |
(4) Evidenca akreditiranih novinarjev se vodi v občinski upravi.
Pooblaščeni delavec občinske uprave v evidenco vpiše novinarje, ki mu
predložijo zahtevo za akreditacijo. |
(5) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti
vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. |
|
27. člen |
(izključitev javnosti) |
(1) Župan
lahko na lastno pobudo ali pobudo kateregakoli člana občinskega sveta
predlaga, da občinski svet s sklepom izključi javnost s seje v celoti
ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če je to potrebno zaradi
zagotovitve varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe, zaupne narave
oziroma pomenijo državno, vojaško ali uradno tajnost. |
(2) Kadar
občinski svet sklene, da bo izključil javnost, odloči, kdo je lahko
poleg župana in članov občinskega sveta še navzoč na seji občinskega
sveta. |
|
28. člen |
(predlog
dnevnega reda) |
(1) Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje občinskega sveta. |
(3) V
predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le točke, za obravnavo katerih
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
(5) Za
oblikovanje predloga dnevnega reda seje občinskega sveta lahko župan
skliče kolegij občinskega sveta. |
|
29. člen |
(časovno
trajanje sej) |
(1) Seje
občinskega sveta se praviloma sklicuje ob petnajst trideseti uri in
morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči lahko odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja posamezne
točke dnevnega reda, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil oziroma
amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma
pridobitve zahtevanih podatkov. |
(4) Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke dnevnega reda največ dvakrat. |
(5) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor,
ali se seja občinskega sveta prekine in nadaljuje drugič, ali pa se seja
občinskega sveta kljub temu nadaljuje. |
|
30. člen |
(vzdrževanja reda na seji) |
(1) Za red
na seji občinskega sveta je dolžan skrbeti predsedujoči. |
(2) Na
seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne
da besede. |
(3) Predsedujoči je dolžan skrbeti, da govorniku nihče ne seže v besedo
oziroma ga med govorom nihče ne moti. |
(4) Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
31. člen |
(ukrepi
proti kršiteljem) |
Za kršitve
reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem
besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje občinskega sveta. |
|
32. člen |
(opomin) |
Opomin se
lahko izreče članu občinskega sveta ali drugi prisotni osebi, če le-ta
govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak
drug način krši red na seji občinskega sveta ali krši določila tega
poslovnika. |
|
33. člen |
(odvzem
besede) |
Predsedujoči lahko odvzame besedo članu občinskega sveta ali drugemu
govorniku, če s svojim obnašanjem ali govorjenjem na seji občinskega
sveta krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že
dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
34. člen |
(odstranitev s seje) |
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se s seje ali dela seje občinskega
sveta odstrani član občinskega sveta ali govornik, če kljub opominu ali
odvzemu besede krši red na seji občinskega sveta, tako da onemogoča delo
občinskega sveta. |
(2) Član
občinskega sveta ali govornik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s
seje ali dela seje občinskega sveta, mora takoj zapustiti prostor, v
katerem je seja. |
(3) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje občinskega sveta in
iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na
seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje občinskega
sveta. |
(4) Če je
red huje kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
35. člen |
(izredni
ukrep prekinitve seje) |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti ali vzpostaviti reda na
seji občinskega sveta, jo prekine. |
|
36. člen |
(zapisnik) |
(1) O
vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik mora obsegati vse glavne podatke o seji občinskega sveta,
predvsem pa: |
– podatke
o času in kraju seje, |
– imena
prisotnih in odsotnih članov občinskega sveta, |
– kdo je
vodil sejo, |
– dnevni
red seje, |
– dobesedni zapis vseh sklepov o katerih je občinske svet odločal, |
– izid
glasovanja o posameznih predlogih in sklepih, |
– čas
zaključka seje. |
(3) V
zapisnik se ne pišejo dobesedni govori članov občinskega sveta in
drugih, ki jim je bila na seji občinskega sveta dana beseda, se jih pa
zavede kot razpravljalce. |
(4) Na
predlog posameznega člana občinskega sveta, se lahko v zapisnik
vpisujejo tudi drugi zaznamki. Če predlog člana občinskega sveta za vpis
v zapisnik ni sprejet, ima pravico, da zapisniku o tem predloži svojo
pisno izjavo. |
(5) Zapisnik se pošlje članom občinskega sveta praviloma skupaj z
vabilom in gradivom za naslednjo sejo občinskega sveta. |
(6) Po
potrditvi zapisnika seje občinskega sveta, zapisnik podpiše
predsedujoči, ki je predsedoval seji občinskega sveta glede katere je
bil potrjen zapisnik, in zapisnikar. |
|
37. člen |
(glasovno
snemanje seje) |
(1) Seje
občinskega sveta se glasovno snema. |
(2) Posnetek seje občinskega sveta se hrani še leto dni po prenehanju
mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet,
katerega seja je bila snemana. |
|
38. člen |
(poslušanje posnetka) |
(1) Član
občinskega sveta je upravičen poslušati posnetek seje občinskega sveta v
prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
(2) Druge
osebe lahko poslušajo posnetek seje le z dovoljenjem župana in ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca, če za to izkažejo
upravičen interes. |
|
39. člen |
(prepis
posnetka) |
(1) Član
občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka seje občinskega sveta
dobesedno prepiše (magnetogram). |
(2) Zahtevo za prepis posnetka seje občinskega sveta, v kateri navede
del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno
pri županu. |
(3) Župan
odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
(4) Če
župan zahtevi po prepisu posnetka ne ugodi, lahko član občinskega sveta,
ki je vložil zahtevo, na naslednji seji občinskega sveta zahteva, da se
o prepisu odloči občinski svet. Odločitev občinskega sveta je dokončna
in zavezuje župana. |
(5) Vsakdo
lahko zaprosi, da se del zvočnega posnetka seje, ki vsebuje informacijo
javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu
posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova
navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri
pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
VII. POTEK
SEJE OBČINSKEGA SVETA |
|
40. člen |
(začetek
seje) |
(1) Seja
občinskega sveta se prične, ko predsedujoči naznani začetek seje, nato
pa obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta ga je
obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nadalje ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Če je
občinski svet po prvem ugotavljanju sklepčnosti nesklepčen, predsedujoči
sklepčnost ugotovi še enkrat in sicer po preteku petnajstih minut od
prvega ugotavljanja sklepčnosti. |
(3) Po
ugotovitvi sklepčnosti predsedujoči obvesti občinski svet, kdo je
povabljen na sejo občinskega sveta. |
(4) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
41. člen |
(sprejem
zapisnika) |
(1) Preden
občinski svet določi dnevni red, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje
seje občinskega sveta, v kolikor je le-ta predložen h gradivu. |
(2) Član
občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. |
(3) O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
občinskega sveta odloči občinski svet brez razprave. |
(4) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe ali dopolnitve, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
42. člen |
(sprejemanje dnevnega reda) |
(1) Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za združitev obravnav
ali hitri postopek. |
(3) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko dajo na glasovanje, v
razpravo in sprejem le, če so razlogi za razširitev nastali po sklicu
seje občinskega sveta in če je bilo članom občinskega sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Predlagatelj
razširitve dnevnega reda ima pravico predlog obrazložiti, pri čemer
lahko obrazložitev traja največ deset minut. |
(4) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma razširitev dnevnega
reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
43. člen |
(predlogi,
vprašanja in pobude) |
(1) Po
sprejemu dnevnega reda seje občinskega sveta je na vsaki redni seji
občinskega sveta predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja,
predloge in pobude članov občinskega sveta, ki ne sme trajati več kot
eno uro. |
(2) Če
točka dnevnega reda za vprašanja, predloge in pobude članov občinskega
sveta, ni zaključena v eni uri, se nadaljuje kot zadnja točka dnevnega
reda. |
|
44. člen |
(obravnavanje točk dnevnega reda) |
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem,
sprejetem, vrstnem redu. |
(2) Med
sejo občinskega sveta lahko občinski svet spremeni vrstni red za
obravnavo posameznih zadev, če to narekujejo razlogi za racionalni potek
seje občinskega sveta. |
(3) Člani
občinskega sveta odločajo o vsaki predlagani spremembi vrstnega reda
posebej in sicer brez razprave. |
|
45. člen |
(dopolnilna obrazložitev) |
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko predlagatelj oziroma
predstavnik predlagatelja poda dopolnilno obrazložitev, ki sme trajati
največ deset minut. |
(2) Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno
obrazložitev, če tako sklene občinski svet. |
(3) Po
morebitni dopolnilni obrazložitvi poda stališče o zadevi predstavnik
matičnega delovnega telesa. |
(4) Po
končani razpravi o točki dnevnega reda poda predlagatelj oziroma njegov
predstavnik odgovore na posamezna v razpravi zastavljena vprašanja. |
|
46. člen |
(razprava) |
(1) Člani
občinskega sveta o točki dnevnega reda razpravljajo po vrstnem redu kot
so se priglasili k razpravi. |
(2) Če
člana občinskega sveta, ki se je prijavil k razpravi, v času, ko je na
vrsti za razpravo, ni v dvorani, mu predsedujoči lahko omogoči razpravo
kot zadnjemu razpravljalcu. |
(3) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, razpravo o
posamezni točki dnevnega reda sklene. |
|
47. člen |
(omejitev
razprave) |
(1) Član
občinskega sveta, ki se javi k razpravi k posamezni točki dnevnega reda
sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava. |
(2) Pri
vsaki točki dnevnega reda ima posamezni član občinskega sveta pravico do
ene razprave v trajanju deset minut in do dveh replik, od katerih lahko
vsaka traja po tri minute. |
|
48. člen |
(kršitve
razprave) |
(1) Če se
razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. |
(2) Če se
tudi po opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. |
(3) Zoper
odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči občinski
svet brez razprave. |
|
49. člen |
(proceduralna vprašanja) |
(1) Članu
občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika, kršitvi
dnevnega reda ali želi opozoriti na kakšno drugo proceduralno zadevo,
mora predsedujoči dati besedo takoj, ko jo le-ta zahteva. |
(2) Beseda
člana občinskega sveta o proceduralnem vprašanju ne sme trajati več kot
tri minute. |
(3) Po
proceduralnem vprašanju da predsedujoči pojasnilo glede proceduralnega
vprašanja. |
(4) Če
član občinskega sveta, ki je postavil proceduralno vprašanje, ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju občinski svet brez
razprave. |
|
50. člen |
(odložitev
obravnave) |
(1) Občinski svet lahko odloži obravnavo posamezne točke dnevnega reda
in odločanje o njej, če ugotovi, da je potrebno pridobiti dodatne
informacije in mnenja, ki lahko bistveno vplivajo na samo odločanje. |
(2) Člani
občinskega sveta odločajo o tem z glasovanjem. |
|
51. člen |
(preložitev) |
Če
občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če
ni pogojev za odločanje, ali če občinski svet o zadevi ne želi odločati
na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno
izmed naslednjih sej občinskega sveta. |
|
52. člen |
(prekinitev seje) |
Predsedujoči lahko prekine sejo občinskega sveta in določi kdaj se bo
nadaljevala, zlasti v primerih, ko so potrebna usklajevanja,
posvetovanja, če seja ni sklepčna ter v drugih primerih, kadar to
predlagajo člani občinskega sveta. |
|
53. člen |
(zaključek
seje) |
Ko so vse
točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči zaključi sejo občinskega
sveta. |
|
VIII.
SPREJEMANJE ODLOČITEV OBČINSKEGA SVETA |
|
54. člen |
(sklepčnost) |
(1) Občinski svet veljavno odloča, če je na seji občinskega sveta
navzoča večina vseh članov občinskega sveta. |
(2) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
dvorani v kateri poteka seja občinskega sveta. |
(3) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje občinskega sveta, na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi in pred vsakim posameznim
glasovanjem. |
|
55. člen |
(odločanje) |
(1) Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov občinskega sveta, če ni z zakonom, statutom ali tem
poslovnikom določena drugačna večina. |
(2) Kadar
je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina glasov vseh članov
občinskega sveta, občinski svet veljavno odloča, če je na seji
občinskega sveta navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega
sveta. |
|
56. člen |
(način
odločanja) |
(1) Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S
tajnim glasovanjem lahko občinski svet odloča le, kadar je z zakonom,
statutom ali tem poslovnikom določeno, da se glasuje tajno. |
|
57. člen |
(obrazložitev glasu) |
(1) Pred
glasovanjem ima vsak član občinskega sveta pravico, da obrazloži svoj
glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. |
(2) Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
58. člen |
(javno
glasovanje) |
(1) Javno
se glasuje tako, da predsedujoči pozove člane občinskega sveta, naj se
izjavijo, kdo je za predlog in kdo proti predlogu. |
(2) Glasuje se hkrati, in sicer z uporabo elektronske naprave ali z
dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
(3) Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če občinski svet tako
odloči na obrazložen predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine
vseh članov občinskega sveta. |
(4) Člane
občinskega sveta se pozove k poimenskem glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član občinskega sveta glasuje tako, da
glasno izjavi "ZA", "PROTI" ali "NE GLASUJEM". |
|
59. člen |
(tajno
glasovanje) |
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
(2) Opravila v zvezi z vodenjem in ugotavljanjem izida tajnega
glasovanja, vodi tričlanska komisija za glasovanje. |
(3) Tričlansko komisijo za glasovanje vodi predsedujoči, v njej pa sta
poleg njega še dva člana občinskega sveta, ki ju na predlog
predsedujočega določi občinski svet. |
(4) Za
administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem je
zadolžen pooblaščeni delavec občinske uprave. |
|
60. člen |
(glasovnice za tajno glasovaje) |
(1) Za
tajno glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov občinskega
sveta. |
(2) Glasovnice morajo biti overjene s žigom, ki ga uporablja občinski
svet. |
(3) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev "ZA"
ter "PROTI". Opredelitev "ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga
na desni strani, opredelitev "PROTI" pa na levi strani. |
(4) Glasovnica za imenovanje posameznih kandidatov mora vsebovati
zaporedne številke, priimke in imena kandidatov po abecednem redu prvih
črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in
največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
(5) Glasovnica mora vsebovati tudi navodilo za glasovanje. |
|
61. člen |
(potek
tajnega glasovanja) |
(1) Predsedujoči pred začetkom tajnega glasovanja določi čas, ob katerem
se glasovanje začne in ob izteku katerega se sklene. |
(2) Komisija za glasovanje vroči glasovnice članom občinskega sveta in
sproti na seznamu označi, kateri član je prejel glasovnico. |
(3) Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je
zagotovljena tajnost glasovanja. |
(4) Član
občinskega sveta glasuje tako, da obkroži besedico "ZA" ali besedico
"PROTI" oziroma, da obkroži številko pred priimkom in imenom kandidata,
za katerega glasuje. |
(5) Ko
član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
62. člen |
(ugotavljanje izida tajnega glasovanja) |
(1) Ko je
tajno glasovanje končano, se komisija za glasovanje s pooblaščenim
delavcem občinske uprave umakne v poseben prostor, da ugotovi izid
glasovanja. Preden komisija odpre glasovalno skrinjico, prešteje
nerazdeljene glasovnice in jih vloži v posebno ovojnico, ki jo zapečati. |
(2) Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z
navodilom o načinu glasovanja, je neveljavna. |
(3) Ugotavljanje izida glasovanja obsega: |
– število
razdeljenih glasovnic, |
– število
oddanih glasovnic, |
– število
neveljavnih glasovnic, |
– število
veljavnih glasovnic, |
– število
glasov "za" in število glasov "proti", oziroma, kadar se pri volitvah
ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število
glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati, |
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano
večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen. |
(4) O
ugotovitvah izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani
komisije za glasovanje. |
|
63. člen |
(ponovitev
glasovanja) |
(1) Če
član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov občinskega sveta brez razprave, na obrazložen predlog
člana občinskega sveta, ki je utemeljeno ugovarjal poteku ali ugotovitvi
izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega oziroma komisije za
glasovanje. |
|
64. člen |
(objava
izida glasovanja) |
Po vsakem
končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi
izida razglasi, da je predlog, o katerem je občinski svet glasoval,
sprejet ali zavrnjen. |
|
65. člen |
(ponovno
odločanje o zadevi) |
Točko
dnevnega reda, ki jo je z enako vsebino občinski svet že zavrnil, se
lahko uvrsti na dnevni red šele po preteku treh mesecev. |
|
IX.
SVETNIŠKE SKUPINE |
|
66. člen |
(pravica
povezovanja) |
(1) Člani
občinskega sveta imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. |
(2) Posamezni član občinskega sveta je lahko član le v eni svetniški
skupini. |
(3) Svetniška skupina mora šteti najmanj tri člane občinskega sveta. |
(4) Člani
svetniške skupine izmed sebe določijo vodjo svetniške skupine. |
|
67. člen |
(ustanovitev svetniške skupine) |
(1) Člani
občinskega sveta lahko ustanovijo svetniško skupino kadarkoli v času
trajanja svojega mandata. |
(2) O
ustanovitvi svetniške skupine vodja svetniške skupine obvesti župana in
mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi. |
|
68. člen |
(spremembe
v svetniški skupini) |
(1) Vodja
svetniške skupine obvesti župana o morebitnih spremembah števila članov
svetniške skupine v osmih dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih
članov predloži županu njihove podpisane pristopne izjave. |
(2) Če se
število članov svetniške skupine zmanjša pod tri člane, župan ugotovi
prenehanje obstajanja svetniške skupine in o tem obvesti občinski svet
ter svetniško skupino, ki je prenehala obstajati. |
(3) Dvoje
ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino. |
|
69. člen |
(vodja
svetniške skupine) |
(1) Vodja
svetniške skupine ima pravico na seji občinskega sveta pred glasovanjem
v imenu svetniške skupine zahtevati deset minutno prekinitev seje
občinskega sveta. |
(2) Predsedujoči prekine sejo občinskega sveta brez predhodnega
glasovanja. |
(3) Vodja
svetniške skupine ima pravico sodelovanja na kolegiju občinskega sveta. |
|
X. KOLEGIJ
OBČINSKEGA SVETA |
|
70. člen |
(splošna
določba) |
(1) Kolegij občinskega sveta je posvetovalno telo župana. |
(2) Kolegij občinskega sveta pomaga županu pri organiziranju dela
občinskega sveta, pri usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah
na seje občinskega sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti župana
kot predsedujočega sejam občinskega sveta. |
|
71. člen |
(sestava
kolegija) |
(1) Kolegij občinskega sveta sestavlja župan, podžupani in vodje
svetniških skupin. |
(2) Na
seje kolegija občinskega sveta lahko župan povabi tudi samostojne
svetnike, poročevalce v posameznih zadevah, predsednike delovnih teles
in druge osebe, za katere oceni, da je njihova prisotnost potrebna
oziroma koristna. |
|
72. člen |
(sklic in
vodenje kolegija) |
(1) Kolegij občinskega sveta skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
kateregakoli člana kolegija. |
(2) Sejo
kolegija občinskega sveta vodi župan, ob njegovi zadržanosti pa
podžupan. V kolikor ima občina več podžupanov, pa tisti podžupan, ki ga
določi župan. |
(3) Pri
delu kolegija sodeluje tudi pooblaščeni delavec občinske uprave, ki
pomaga županu pri pripravi sej kolegija in skrbi za zapisnike sej
kolegija. |
|
73. člen |
(pristojnosti kolegija) |
Župan
skliče sejo kolegija občinskega sveta, da se posvetuje o: |
– predlogih dnevnega reda sej občinskega sveta, |
– predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve z dnevnega reda, |
– predlogih za hitri postopek sprejemanja določenih aktov, |
– predlogih za skrajšani postopek sprejemanja določenih aktov, |
– pogojih
za delo članov občinskega sveta in svetniških skupin, |
– določitvi matičnosti delovnega telesa, |
– drugih
zadevah, za katere to določa ta poslovnik. |
|
XI.
DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA |
|
74. člen |
(splošna
določba) |
(1) Občinski svet ustanovi delovna telesa občinskega sveta za
proučevanje posameznih področij, za oblikovanje stališč do posameznih
vprašanj, za obravnavanje pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki se
nanašajo na delo občinskega sveta oziroma na posamezne zadeve, o katerih
odloča občinski svet. |
(2) Poleg
delovnih teles, ustanovljenih s statutom in tem poslovnikom, lahko
občinski svet ustanavlja delovna telesa s statutarnim sklepom, v katerem
določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje. |
(3) Delovno telo izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega
namestnika. Predsednik in namestnik sta lahko le člana občinskega sveta. |
|
75. člen |
(matično
delovno telo) |
(1) Z
zadevami, ki spadajo na eno področje, se načeloma ukvarja le eno matično
delovno telo občinskega sveta. |
(2) Matičnost delovnega telesa določa župan. |
|
76. člen |
(način
dela) |
(1) Delovno telo občinskega sveta dela na sejah. |
(2) Sejo
delovnega telesa skliče in vodi predsednik delovnega telesa na lastno
pobudo, na pobudo članov delovnega telesa ali članov občinskega sveta. V
primeru njegove odsotnosti, ga nadomešča namestnik. |
(3) Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo delovnega
telesa, če to zahteva župan, najmanj tretjina članov delovnega telesa
ali najmanj četrtina članov občinskega sveta. |
(4) Če
predsednik delovnega telesa ne skliče seje delovnega telesa v roku
petnajst dni od dneva, ko je bila podana zahteva po sklicu seje s strani
oseb iz prejšnjega odstavka, jo skliče župan. |
(5) Delovno telo določi poročevalca za poročanje na seji občinskega
sveta za vsako zadevo, ki jo obravnava in ki bo obravnavana na seji
občinskega sveta. |
(6) Delovno telo občinskega sveta veljavno dela, če je na seji navzočih
več kot polovica članov delovnega telesa. |
|
77. člen |
(vrste
delovnih teles) |
(1) Delovna telesa občinskega sveta se delijo na komisije občinskega
sveta in odbore občinskega sveta. |
(2) Komisijo občinskega sveta sestavlja pet do sedem članov, ki jih
imenuje občinski svet, od tega vsaj štiri iz vrst članov občinskega
sveta. |
(3) Odbore
občinskega sveta sestavlja sedem do devet članov, ki jih imenuje
občinski svet, od tega vsaj pet iz vrst članov občinskega sveta. |
(4) Odbor
za mladino sestavlja devet članov, ki jih imenuje občinski svet. Pet
članov je iz vrst občinskega sveta, štirje člani so zunanji. Zunanji
člani v trenutku imenovanja ne smejo biti starejši od 29 let, pri čemer
morata biti vsaj dva predlagana s strani organizacij v mladinskem
sektorju. |
|
78. člen |
(komisije
občinskega sveta) |
(1) Občinski svet ima naslednje stalne komisije: |
– komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
– normativno-pravno komisijo, |
– komisijo
za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami, |
– komisijo
za vloge in pritožbe. |
(2) S
sklepom lahko občinski svet ustanovi tudi druge začasne komisije. |
(3) Pristojnost komisij je določena s statutom občine oziroma s sklepom
iz drugega odstavka tega člena. |
|
79. člen |
(odbori
občinskega sveta) |
(1) Občinski svet ima naslednje stalne odbore: |
– odbor za
družbene dejavnosti, |
– odbor za
finance in občinsko premoženje, |
– odbor za
gospodarstvo in turizem, |
– odbor za
kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja, |
– odbor za
krajevne skupnosti in komunalno infrastrukturo, |
– odbor za
okolje in prostor, |
– odbor za
zaščito in reševanje, |
– odbor za
mladino. |
(2) S
sklepom lahko občinski svet ustanovi tudi druge začasne odbore. |
(3) Pristojnost odborov je določena s statutom občine oziroma s sklepom
iz drugega odstavka tega člena. |
|
XII. AKTI
OBČINSKEGA SVETA |
|
80. člen |
(splošna
določba) |
(1) Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom ter
statutom naslednje akte: |
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
– proračun
občine in zaključni račun, |
– planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
(2) Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila in
obvezne razlage določb statuta občine in drugih aktov občinskega sveta
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
81. člen |
(objava
aktov občinskega sveta) |
(1) Statut, odloki in drugi splošni akti občinskega sveta ter obvezne
razlage splošnih pravnih aktov, se objavijo v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
(2) Splošne akte iz prvega odstavka tega člena pošlje v objavo župan v
roku sedmih dni po sprejemu na seji občinskega sveta, razen, če ne
zadrži objavo v skladu z zakonom. |
|
82. člen |
(predlagatelj) |
(1) Proračun občine, zaključni račun proračuna ter druge akte občinskega
sveta, za katere je v zakonu ali statutu občine tako določeno, predlaga
v sprejem občinskemu svetu župan. |
(2) Odloke
in druge akte občinskega sveta, razen proračuna občine, zaključnega
računa proračuna ter druge akte občinskega sveta, za katere je v zakonu
ali statutu občine določeno, da jih sprejema občinski svet na predlog
župana, lahko predlaga v sprejem vsak član občinskega sveta, župan,
odbori in komisije občinskega sveta, ali najmanj 5 % volivcev v občini. |
|
82.a člen |
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) |
(1) Zaradi
večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve
občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo
predlogov splošnih aktov občine se predlogi statuta občine, odlokov,
proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objavijo na
spletni strani občine, najpozneje sedem (7) dni pred sejo sveta, na
kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozove, da v tem roku,
na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. |
(2) Objavi
splošnega akta občine na spletni strani občine se priloži povzetek
vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki zadevajo
predlog splošnega akta in njegovimi cilji. |
(3) Po
končani obravnavi iz prvega odstavka tega člena pripravi občinska uprava
osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb
in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga predloži
predlagatelju. |
(4) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na
spletni strani občine in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. |
|
83. člen |
(podpisovanje aktov občinskega sveta) |
(1) Akte,
ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov občinskega sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
84. člen |
(podpisovaje aktov delovnih teles) |
Sklepe,
stališča in priporočila, ki jih delovna telesa občinskega sveta
sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo predsedniki teh delovnih teles. |
|
XIII.
POSTOPEK SPREJEMANJA AKTOV OBČINSKEGA SVETA |
|
85. člen |
(splošna
določba) |
(1) Če z
zakonom, statutom ali tem poslovnikom ni drugače določeno, se splošni
akti občinskega sveta obravnavajo in sprejemajo po dvofaznem postopku. |
(2) Ostale
določbe tega poslovnika v zvezi z odlokom, se uporabljajo tudi za ostale
splošne akte občinskega sveta. |
|
86. člen |
(postopek
sprejemanja odloka) |
Odlok se
praviloma sprejema v dveh obravnavah, in sicer kot osnutek odloka v prvi
obravnavi in kot predlog odloka v drugi obravnavi. |
|
87. člen |
(sestavni
deli odloka) |
(1) Predlagani odlok mora za sprejem na občinskemu svetu vsebovati
naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
(2) Uvod
odloka obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
(3) Kadar
se predlaga sprememba odloka, mora predlagatelj spremembam odloka
priložiti tudi besedilo tistih določb odloka, za katere se predlaga
sprememba. |
|
88. člen |
(predstavnik predlagatelja) |
(1) Predlagatelj odloka mora določiti svojega predstavnika, ki bo
sodeloval v obravnavah odloka na sejah občinskega sveta. |
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah odloka na sejah občinskega sveta, tudi
kadar on ni predlagatelj odloka. |
|
89. člen |
(dostava
odloka) |
Župan
pošlje predlagani odlok članom občinskega sveta najmanj osem dni pred
dnem določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan
predlagani odlok. |
|
90. člen |
(osnutek
odloka) |
(1) Osnutek odloka obravnava matično delovno telo občinskega sveta in v
okviru svoje pristojnosti tudi normativno-pravna komisija. |
(2) V prvi
obravnavi se razpravlja predvsem o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah osnutka odloka. |
(3) Če
občinski svet meni, da odlok ni potreben, s sklepom zavrne osnutek
odloka. |
(4) Če se
občinski svet v načelu ne strinja z osnutkom odloka, ga vrne
predlagatelju in določi s sklepom, v katerem pogledu je potrebno osnutek
spremeniti ali dopolniti in določi rok, v katerem mora predlagatelj
poslati občinskemu svetu spremenjen oziroma dopolnjen osnutek. |
|
91. člen |
(dopolnitve odloka) |
(1) Pred
začetkom druge obravnave predlagatelj odloka odlok dopolni na podlagi
stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob osnutku odloka na prvi
obravnavi odloka. |
(2) Predlagatelj mora v obrazložitvi predloga odloka navesti, kako so
upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku in v čem je
odlok dopolnjen, posebej pa mora obrazložiti katere predloge in pripombe
ni upošteval in zakaj jih ni upošteval. |
92. člen |
(predlog
odloka) |
(1) V
drugi obravnavi občinski svet razpravlja o vseh členih odloka in o samem
naslovu odloka. |
(2) Ko
občinski svet konča razpravo o posameznih členih, glasuje o odloku kot
celoti. |
|
93. člen |
(amandmaji) |
(1) V
drugi obravnavi lahko člani občinskega sveta, predlagatelj in župan
predlagajo spremembe in dopolnitve odloka le z amandmaji. |
(2) Župan
lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov občinskega sveta k vsakem predlogu odloka. |
(3) Amandma k odloku mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni
obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo
občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka h kateremu je
predlagan amandma. |
(4) Na
sami seji občinskega sveta, na kateri se obravnava predlog odloka, lahko
v pisni obliki predlaga amandma župan ali najmanj pet članov občinskega
sveta. |
(5) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(6) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov občinskega sveta na sami seji,
na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(7) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji občinskega sveta do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
94. člen |
(glasovanje o amandmajih) |
(1) O
vsakem amandmaju glasuje občinski svet praviloma posebej in sicer po
vrstnem redu členov, na katere se amandmaji nanašajo. |
(2) Če je
k členu odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o
amandmaju, ki najbolj odstopa od predloga in nato po tem kriteriju o
drugih amandmajih. |
(3) Če je
bil podan amandma na amandma, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan
na amandma. |
|
95. člen |
(amandma
za medsebojno uskladitev) |
(1) Če
strokovne službe občinske uprave ugotovijo, da je s sprejetimi amandmaji
porušena medsebojna skladnost določb odloka, opozorijo na to župana, ta
pa člane občinskega sveta. |
(2) V
takšnem primeru lahko predlagatelj odloka, župan, kadar ni sam
predlagatelj, ali matično delovno telo, predlaga amandma za medsebojno
uskladitev določb odloka še pred glasovanjem o predlogu odloka v celoti. |
(3) Zaradi
priprave takšnega amandmaja lahko predlagatelj predlaga, da se odločanje
o predlogu odloka preloži na naslednjo sejo občinskega sveta. |
|
96. člen |
(glasovanje o odloku) |
(1) Ko je
končana razprava o predlogu odloka in razprava ter glasovanje o
amandmajih, občinski svet glasuje o odloku v celoti. |
(2) Odlok
je sprejet, če je število glasov "za" večje od števila glasov "proti",
kadar ni z zakonom ali s statutom predpisana drugačna večina za sprejem
odloka. |
|
97. člen |
(hitri
postopek) |
(1) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski
svet sprejeme odlok po hitrem postopku, pri čemer se prva in druga
obravnava odloka združita na isti seji občinskega sveta. |
(2) O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje občinskega
sveta pri določanju dnevnega reda na obrazložen predlog vsakega
predlagatelja odloka. |
(3) Če
občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo in
drugo obravnavo odloka. |
|
98. člen |
(skrajšani
postopek) |
(1) Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloka
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi in sprejel tako osnutek
kot tudi predlog, če gre za: |
– manj
zahtevne spremembe in dopolnitve odloka, |
– prenehanja veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom, |
– manj
zahtevne uskladitve z drugimi odloki in zakoni, |
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov. |
(2) V
obrazložitvi predloga za sprejem odloka po skrajšanem postopku mora
predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga sprejem po
skrajšanem postopku. |
(3) Če
občinski svet ne sprejme predloga za obravnavo odloka po skrajšanem
postopku, se odlok sprejema po rednem postopku kot osnutek in predlog. |
|
99. člen |
(postopek
za obvezno razlago) |
(1) Predlog za obvezno razlago odloka lahko poda vsak, ki ima pravico
predlagati odlok. |
(2) Predlog iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslov
odloka, označitev člena, za katerega se zahteva obvezna razlaga, razloge
zanjo in predlog besedila obvezne razlage. |
(3) Predlagatelj obvezne razlage mora o obvezni razlagi odloka pridobiti
mnenje ustreznih strokovnih služb občinske uprave, normativno-pravne
komisije in matičnega delovnega telesa občinskega sveta. |
(4) O
obvezni razlagi odloka občinski svet razpravlja in glasuje po enofaznem
postopku, pri čemer člani občinskega sveta h končnemu besedilu obvezne
razlage ne morejo vlagati amandmajev. |
(5) Besedilo obvezne razlage je sprejeto, če je zanj glasovala večina
članov občinskega sveta, ki je določena za sprejem odloka, na katerega
se obvezna razlaga nanaša. |
(6) Obvezna razlaga odloka se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
100. člen |
(postopek
za uradno prečiščeno besedilo) |
(1) Če je
odlok občinskega sveta zaradi številnih vsebinskih sprememb in
dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve odloka v prečiščenem
besedilu (uradno prečiščeno besedilo). |
(2) Predlagatelj prečiščenega besedila odloka mora o prečiščenem
besedilu pridobiti mnenje ustreznih strokovnih služb občinske uprave,
normativno-pravne komisije in matičnega delovnega telesa občinskega
sveta. |
(3) O
prečiščenem besedilu odloka občinski svet razpravlja in glasuje po
enofaznem postopku, pri čemer člani občinskega sveta h končnemu besedilu
prečiščenega odloka ne morejo vlagati amandmajev. |
(4) Besedilo prečiščenega odloka je sprejeto, če je zanj glasovala
večina članov občinskega sveta, ki je določena za sprejem odloka, na
katerega se prečiščeno besedilo nanaša. |
(5) Uradno
prečiščeno besedilo odloka se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
101. člen |
(zaključitev postopkov) |
(1) Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občinskega sveta. |
(2) V
primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem splošnih aktov
občinskega sveta bo postopek nadaljeval, katere začel znova obravnavati
ter katerih ne bo obravnaval. |
|
XIV.
SPREJEMANJE PRORAČUNA IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA |
|
102. člen |
(predložitev proračuna) |
(1) Osnutek proračuna občine za naslednje proračunsko leto župan
predloži občinskemu svetu v tridesetih dneh po predložitvi državnega
proračuna državnemu zboru. |
(2) Župan
predloži skupaj z osnutkom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo
proračuna. |
|
103. člen |
(splošna
razprava o proračunu) |
(1) Predsedniki delovnih teles občinskega sveta lahko v roku desetih dni
od dneva predložitve osnutka proračuna občine skličejo seje delovnih
teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo
osnutek proračuna občine. |
(2) Občinski svet opravi splošno razpravo o osnutku proračuna občine
najkasneje v petih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega
člena. |
(3) Na
seji občinskega sveta župan predstavi osnutek proračuna občine.
Predstavitev ni časovno omejena. |
(4) Občinski svet lahko po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje
postopek sprejemanja proračuna občine v skladu s statutom in tem
poslovnikom, ali da osnutek proračuna občine ne sprejme in hkrati določi
rok, v katerem mora župan pripraviti nov osnutek proračuna občine. |
|
104. člen |
(pripombe
in predlogi) |
(1) V
desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta
k osnutku proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge. |
(2) Vsak
predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
105. člen |
(opredelitev do pripomb) |
(1) Župan
se najkasneje v petnajstih dneh po preteku roka iz prejšnjega člena
opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog
proračuna občine. |
(2) Dopolnjen predlog proračuna z opredelitvami do vloženih pripomb in
predlogov pošlje župan predsedniku nadzornega odbora, predsednikom
delovnih teles občinskega sveta in članom občinskega sveta v roku petih
dni po izteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
106. člen |
(amandmaji) |
(1) Na
dopolnjen predlog proračuna občine lahko člani občinskega sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta
na kateri se bo sprejemal proračun občine. |
(2) Amandmaji se v roku iz prejšnjega odstavka tega člena dostavijo
županu. |
(3) Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prejemki in izdatki. |
|
107. člen |
(obravnavanje predloga proračuna) |
(1) Pred
začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih
predloga proračuna občine, lahko župan ali predstavnik občinske uprave
dodatno obrazloži predlog proračuna občine. |
(2) Občinski svet najprej glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan
in šele na to o drugih amandmajih. |
(3) Ko je
končano glasovanje po delih, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno
usklajen po delih glede prihodkov in izdatkov. Če je proračun občine
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
(4) Če
župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje občinskega
sveta oziroma trajanje odmora, v katerem strokovne službe občinske
uprave pripravijo predlog uskladitve. |
(5) O
predlogu uskladitve glasuje občinski svet posebej in če je ta sprejet,
glasuje o proračunu občine v celoti. |
(6) Če
predlog proračuna ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora
župan predložiti nov predlog proračuna. |
(7) Nov
predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
108. člen |
(rebalans
proračuna) |
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki velja za sprejem odloka po skrajšanem postopku. |
(3) Predlagatelj pisnega in obrazloženega amandmaja k rebalansu
proračuna občine mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prihodki in izdatki. |
(4) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa,
vendar o njem ni javne razprave. |
|
109. člen |
(predložitev zaključnega računa) |
Župan
pošlje predlog zaključnega računa proračuna občine članom občinskega
sveta ter v vednost predsedniku nadzornega odbora. |
|
110. člen |
(poročilo
o zaključnem računu) |
(1) Delovna telesa občinskega sveta dajo svoja poročila z mnenji in
stališči o zaključnem računu proračuna občine matičnemu delovnemu telesu
občinskega sveta. |
(2) Matično delovno telo pripravi na podlagi priporočil drugih delovnih
teles ter svojih stališč in predlogov skupno poročilo k zaključnemu
računu proračuna občine. |
|
111. člen |
(sprejemanje zaključnega računa) |
(1) Pred
začetkom razprave o zaključnem računu proračuna občine poda najprej
obrazložitev župan oziroma predstavnik občinske uprave, nato pa
predsednik matičnega delovnega telesa. |
(2) Občinski svet glasuje o zaključnem računu proračuna občine v celoti. |
|
XV.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
112. člen |
(splošna
določba) |
(1) Imenovanja članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine
imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
(2) Če
občinski svet sklene, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
113. člen |
(imenovanje članov delovnih teles) |
(1) Člane
delovnih teles občinskega sveta imenuje občinski svet na podlagi liste
kandidatov, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
občinskega sveta izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi
posamično glasovanje praviloma na isti seji občinskega sveta. |
(3) Če
tudi na način iz prejšnjega odstavka tega člena ne pride do imenovanja
vseh članov delovnega telesa občinskega sveta, se glasovanje ponovi na
naslednji seji občinskega sveta, vendar samo glede manjkajočih članov
delovnega telesa. |
|
114. člen |
Črtan. |
|
115. člen |
(postopek
za razrešitev) |
(1) Občinski svet razrešuje člane organov, ki jih imenuje, po enakem
postopku, kot je določen za imenovanje. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih
s statutom občine in tem poslovnikom. |
(3) Če je
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za
predlaganje kandidatov za določene funkcije, je edina pristojna tudi
predlagati njihovo razrešitev. |
(4) Če je
župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je edini
pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
(5) Odločitve o razrešitvi se sprejema z enako večino, kot je določeno
za njihovo imenovanje. |
|
116. člen |
(odstop
članov) |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem v takem primeru na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom
župana, podžupana ali člana sveta ureja zakon. |
(2) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
(3) Izjava
o odstopu mora biti dana v pisni obliki. |
|
XVI. DELO
OBČINSKEGA SVETA V IZREDNIH RAZMERAH |
|
117. člen |
(splošna
določba) |
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega
sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja
občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej
občinskega sveta, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov
za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. |
(3) Če je
potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. |
(4) O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
XVII.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
118. člen |
(spremembe
in dopolnitve poslovnika) |
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev tega poslovnika se uporabljajo določbe
tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov občinskega sveta. |
|
119. člen |
(razlaga
poslovnika) |
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik
med sejo občinskega sveta predsedujoči. |
(2) Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in
naloži normativno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
(3) Izven
seje občinskega sveta daje razlago poslovnika normativno-pravna
komisija. |
(4) Vsak
član občinskega sveta in župan lahko zahteva, da o razlagi poslovnika,
ki ga je dala normativno-pravna komisija, odloči občinski svet. |
|
XVIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
120. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta
občine Krško (Uradni list RS, št. 30/96). |
|
121. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
007-11/2008-O301 |
Krško,
dne 4. februarja 2016 |
|
Župan |
Občine Krško |
mag. Miran Stanko l.r. |
|