Izhajajoč iz ciljev
zagotavljanja pravične družbe, enakosti in socialne varnosti ter
kvalitetnega življenja vseh njenih občanov, vlaganja v gospodarski
razvoj občine, razvijanja področja vzgoje, izobraževanja, športa,
kulture in umetnosti, ob hkratnem posvečanju posebne skrbi ohranjanju
narave in varovanju okolja, s poudarkom na ohranjanju virov čiste pitne
vode in drugih naravnih bogastev, ter na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10)
je Občinski svet
Občine Ajdovščina na 17. redni seji dne 31. 5. 2012 sprejel |
S T A T U T |
Občine Ajdovščina |
1 Splošne določbe |
1. člen |
(območje, ime in
sedež občine) |
(1) Občina Ajdovščina
(v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Ajdovščina, Batuje, Bela, Brje,
Budanje, Cesta, Col, Črniče, Dobravlje, Dolenje, Dolga Poljana, Gaberje,
Gojače, Gozd, Grivče, Kamnje, Kovk, Kožmani, Križna Gora, Lokavec, Male
Žablje, Malo Polje, Malovše, Otlica, Plače, Planina, Podkraj, Potoče,
Predmeja, Ravne, Selo, Skrilje, Stomaž, Šmarje, Tevče, Ustje, Velike
Žablje, Vipavski Križ, Višnje, Vodice, Vrtovče, Vrtovin, Zavino,
Žagolič, Žapuže. |
(2) Sedež občine je v
Ajdovščini, Cesta 5. maja 6/a. |
(3) Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. |
(6) Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
2. člen |
(ožji deli občine) |
(1) Na območju občine
so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter
pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom
občine. |
(2) Imena in območja
ožjih delov občine so: |
1. Krajevna skupnost
Ajdovščina, ustanovljena na območju naselij Ajdovščina in Grivče,
|
2. Krajevna skupnost
Batuje, ustanovljena na območju naselja Batuje; |
3. Krajevna skupnost
Brje, ustanovljena na območju naselja Brje; |
4. Krajevna skupnost
Budanje, ustanovljena na območju naselja Budanje; |
5. Krajevna skupnost
Cesta, ustanovljena na območju naselja Cesta; |
6. Krajevna skupnost
Col, ustanovljena na območju naselij Col, Gozd, Križna Gora, Malo Polje,
Žagolič; |
7. Krajevna skupnost
Črniče, ustanovljena na območju naselij Črniče in Ravne; |
8. Krajevna skupnost
Dobravlje, ustanovljena na območju naselja Dobravlje; |
9. Krajevna skupnost
Dolga Poljana, ustanovljena na območju naselja Dolga Poljana;
|
10. Krajevna skupnost
Gaberje, ustanovljena na območju naselja Gaberje; |
11. Krajevna skupnost
Gojače - Malovše, ustanovljena na območju naselij Gojače in Malovše;
|
12. Krajevna skupnost
Kamnje - Potoče, ustanovljena na območju naselij Kamnje in Potoče;
|
13. Krajevna skupnost
Otlica - Kovk, ustanovljena na območju naselij Otlica in Kovk;
|
14. Krajevna skupnost
Lokavec, ustanovljena na območju naselja Lokavec; |
15. Krajevna skupnost
Planina, ustanovljena na območju naselij Planina in Tevče; |
16. Krajevna skupnost
Podkraj, ustanovljena na območju naselij Podkraj, Višnje, Vodice in
Bela; |
17. Krajevna skupnost
Predmeja, ustanovljena na območju naselja Predmeja; |
18. Krajevna skupnost
Selo, ustanovljena na območju naselja Selo; |
19. Krajevna skupnost
Skrilje, ustanovljena na območju naselja Skrilje; |
20. Krajevna skupnost
Stomaž, ustanovljena na območju naselja Stomaž; |
21. Krajevna skupnost
Šmarje, ustanovljena na območju naselij Šmarje, Vrtovče in Zavino;
|
22. Krajevna skupnost
Ustje, ustanovljena na območju naselij Ustje in Dolenje; |
23. Krajevna skupnost
Velike Žablje, ustanovljena na območju naselja Velike Žablje;
|
24. Krajevna skupnost
Vipavski Križ, ustanovljena na območju naselij Vipavski Križ, Male
Žablje in Plače; |
25. Krajevna skupnost
Vrtovin, ustanovljena na območju naselja Vrtovin; |
26. Krajevna skupnost
Žapuže, ustanovljena na območju naselij Žapuže in Kožmani. |
3. člen |
(uporaba izrazov) |
V statutu uporabljeni
izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za
ženski in moški spol. |
4. člen |
(izvirne in prenesene
naloge) |
(1) Občina v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu,
ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi občine na
podlagi zakona. |
(2) Občina lahko
opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
5. člen |
(občani) |
(1) Osebe, ki imajo
na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na podlagi
odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo
tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
6. člen |
(uresničevanje
skupnih nalog) |
(1) Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
(2) Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna
podjetja. |
7. člen |
(grb, zastava, žig in
praznik občine) |
(1) Občina ima svoj
grb in zastavo. |
(2) Grb občine je
upodobljen v obliki španskega ščita, katerega dno se zaključi polkrožno,
zgornji del pa tvori enakokraki trikotnik s štirimi cinami na njegovi
desni stranici. Dno zgornjega dela se zaključi z valovito črto. V
spodnjem delu grba se linija valovite črte z naraščajočimi razmaki še
dvakrat ponovi. Ob robu spodnjega dela grba se v polkrožni postavitvi
nahaja ime občine. |
(3) Zastava občine je
sestavljena iz dveh osnovnih elementov, in sicer: grba občine, ki je
lociran na spodnjem delu zastave, in podlage, ki jo tvori upodobljena
stilizirana silhueta stolpa s štirimi cinami, povezana z valovitimi
črtami, ki v enakomernem in neprekinjenem vzorcu poteka po njeni celotni
površini. |
(4) Natančnejša
oblika, vsebina in uporaba grba in zastave občine se določi z odlokom.
|
(5) Občina ima žig,
ki je okrogle oblike. Žig ima notranji in zunanji krog, obrobljen pa je
z dvema vzporednima krožnicama. Žig ima v notranjem krogu napis: OBČINA
AJDOVŠČINA, tako da je na zgornji polovici kroga napis: OBČINA, na
spodnji polovici pa napis: AJDOVŠČINA, v sredini je grb občine. Vsak
organ občine ima svoj žig, zato je na spodnji polovici zunanjega kroga
napisano ime posameznega organa občine, za katerega se žig uporablja, in
sicer: OBČINSKI SVET, ŽUPAN, NADZORNI ODBOR, OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA,
OBČINSKI INŠPEKTORAT in OBČINSKA UPRAVA. Žig občinskega inšpektorata ima
na zgornji polovici zunanjega kroga še napis: OBČINSKA UPRAVA. Svoj žig
ima tudi Občinski štab za civilno zaščito, ki ima v zunanjem krogu
napisano ime štaba. |
(6) Velikost, uporabo
in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(7) Občina praznuje
svoj praznik 5. maja, ko je bila v Ajdovščini na ta dan leta 1945
ustanovljena Narodna vlada Slovenije, v spomin na osvoboditev izpod
fašizma in priključitev Primorske Sloveniji. |
(8) Za prispevek k
razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s
predpisom občine. |
2 Naloge občine |
8. člen |
(naloge občine) |
(1) Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in
druge predpise občine, |
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema programe
razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
– z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov, |
– v okviru svojih
pristojnosti opravlja naloge, s katerimi ureja področje gostinstva,
turizma in kmetijstva, pri čemer daje poudarek ekološkemu načinu
pridelave hrane in razvijanju ekološkega turizma. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, v
ta namen lahko ustanovi tudi stanovanjski sklad, |
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
|
– odloča o
koncesijah, |
– sprejema splošne
akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
|
– zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalne zavode (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstvene zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo
delovanje, |
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnimi zavodi, zdravstvenimi zavodi, |
– z različnimi ukrepi
lahko po svojih močeh pospešuje javno in zasebno vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, za invalide in ostarele tako, da:
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami, |
– lahko podeljuje
denarne in ostale vrste pomoči, |
– lahko podeljuje
simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno, mladinsko in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
– sprejema letni
program športa, |
– ustvarja pogoje za
izvajanje mladinske dejavnosti, |
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– s proračunskimi
sredstvi spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, virov pitne vode, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– ustvarja pogoje za
izkoriščanje obnovljivih virov energije, |
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
– občinske ceste,
ulice in javne poti, |
– površine za pešce
in kolesarje, |
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja varnost
v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
– sprejema programe
varnosti, |
– določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
– organizira občinsko
redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
(2) V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
– določanje
namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje
varstva naravnih vrednot in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– urejanje drugih
lokalnih zadev javnega pomena. |
9. člen |
(statistične,
evidenčne in analitične naloge) |
(1) Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
(2) Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
(3) Za potrebe iz
prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk
podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
(4) Od upravljavca
Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja
svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke
lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po
elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali
začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za
pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave je potrebno
dovoljenje pristojnega ministra. |
3 Organi občine |
3.1 Skupne določbe |
10. člen |
(organi občine) |
(1) Organi občine so:
|
– občinski svet,
|
– župan in
|
– nadzorni odbor.
|
(2) Občina ima
občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
(3) Občina ima lahko
tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
(4) Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
|
(5) Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
11. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občina ima
občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
(2) Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
(4) Občinsko upravo
lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske
uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s
katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
|
(5) Občinsko upravo
vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
Direktorja občinske uprave imenuje in razrešuje župan. |
12. člen |
(sprejemanje
odločitev na sejah organov) |
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov, ki so
glasovali, če ni v zakonu ali tem statutu določeno drugače. |
13. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo organov
občine je javno. |
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov, lahko pa tudi z objavljanjem sej preko
medijev. Splošni akti in prečiščena besedila občine se objavijo v
Uradnem listu Republike Slovenije ter v Katalogu informacij javnega
značaja na spletni strani občine. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma so tajni, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega
sveta. |
(4) Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
3.2 Občinski svet |
14. člen |
(občinski svet) |
(1) Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
(2) Občinski svet
šteje 26 članov. |
(3) Člani občinskega
sveta se volijo za 4 leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se
začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do
prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če
ni z zakonom drugače določeno. |
(4) Občinski svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo sejo
občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi
članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog
volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev. Če seja
ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne
komisije. |
(6) Prvo sejo
občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki
ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
(7) Ko članom
občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih, odborih in komisijah. |
(8) Mandat članov
občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov,
katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot
predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih
organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
15. člen |
(volitve članov
občinskega sveta) |
(1) Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
|
(2) Občinski svet se
voli po proporcionalnem sistemu. |
(3) O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z
odlokom. |
16. člen |
(pristojnosti
občinskega sveta) |
(1) Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki
zadevajo koristi občine. |
(2) V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema statut
občine, |
– sprejema odloke in
druge občinske akte, |
– sprejema prostorske
in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun proračuna, |
– imenuje in
razrešuje člane nadzornega odbora, občinske volilne komisije ter člane
komisij in odborov občinskega sveta, nadzoruje delo župana, podžupana,
in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
|
– odloča o pridobitvi
in razpolaganju z občinskim premoženjem, če ni z zakonom določeno
drugače, |
– izvršuje
ustanoviteljske pravice, kolikor niso prenesene na drugi organ občine, v
skladu z zakonom, |
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
Občinski svet lahko
prenese posamezno pristojnost na drugi organ, če je tako določeno s
predpisi. |
17. člen |
(funkcija člana
občinskega sveta) |
(1) Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
(3) Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
18. člen |
(župan) |
(1) Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
(2) Funkcija župana
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom
v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Za vodenje seje
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
|
(4) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta. |
(5) Župan sklicuje
seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane
točke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in
občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
19. člen |
(organizacijsko in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta) |
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
(seje občinskega
sveta) |
(1) Občinski svet
dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
(4) Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
(5) O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki
jih postavljajo člani sveta. Na vprašanja in pobude lahko župan in
občinska uprava odgovarjata na sami seji, lahko pa pripravita pisne
odgovore za naslednjo sejo. |
(7) Vabilo z gradivom
za sejo občinskega sveta prejmejo: župan, podžupan, člani občinskega
sveta, predsednik nadzornega odbora, direktor občinske uprave, vodje
notranjih organizacijskih enot občinske uprave, vodja občinskega
inšpektorata in vodja organa skupne občinske uprave. O sklicu seje se
obvesti tudi predsednike krajevnih skupnosti, politične stranke,
zastopane v občinskem svetu, ter javna občila. Vabilo z gradivom za sejo
občinskega sveta se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine
na svetovnem spletu. |
(8) Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta, direktor občinske uprave in vodja organa skupne občinske uprave
so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja
članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
21. člen |
(odločanje članov
občinskega sveta) |
(1) Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
(3) Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta,
ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
|
(4) Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen |
(predčasno prenehanje
mandata člana občinskega sveta) |
(1) Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
(2) Razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
(3) Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku
razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
(4) Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo
obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku 8 dni od prejema pisne
odstopne izjave. |
(5) Če župan v roku
iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne
komisije, lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v 8
dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. |
(6) Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
23. člen |
(delovna telesa
občinskega sveta) |
(1) Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Občinski svet
lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
(3) Organizacijo,
delovno področje in način imenovanja stalnih delovnih teles občinskega
sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
24. člen |
(komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu
pripravi predlog za podelitev občinskih priznanj, |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, |
– obravnava vsa druga
vprašanja v zvezi z volitvami in imenovanji, ki so v pristojnosti
občinskega sveta, in daje občinskemu svetu ustrezne predloge,
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije in
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje
funkcije in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
– opravlja naloge po
zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije, |
– opravlja naloge po
zakonu, ki ureja lokalne volitve, |
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet, |
– izdaja akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
(3) Naloge iz prve,
druge, tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena, ki se
nanašajo na imenovanja in na podelitev občinskih priznanj, opravlja
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po postopku,
določenem s poslovnikom občinskega sveta. |
25. člen |
(stalna in občasna
delovna telesa občinskega sveta) |
(1) Občinski svet
lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
(2) Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
– Statutarno pravna
komisija, |
– Komisija za vloge
in pobude občanov, |
– Odbor za finance in
premoženjske zadeve, |
– Odbor za
gospodarstvo in gospodarske javne službe, |
– Odbor za urejanje
prostora in varstvo okolja, |
– Odbor za družbene
zadeve, |
– Komisija za
kmetijstvo. |
(3) Komisije in
odbori občinskega sveta štejejo tri do pet članov. Delovno področje in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
26. člen |
(imenovanje članov
komisij in odborov občinskega sveta) |
(1) Člane komisij in
odborov občinskega sveta imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) Delo komisije ali
odbora občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
|
(3) Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
(4) Mandat članov
komisij in odborov občinskega sveta konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
27. člen |
(pristojnosti komisij
in odborov občinskega sveta) |
(1) Komisije in
odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega
s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
(2) Komisije in
odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
28. člen |
(razrešitev člana
delovnega telesa občinskega sveta) |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta, lahko pa ga poda že na isti seji. Če je
razrešena Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, novo
komisijo imenuje občinski svet izmed svojih članov brez mnenja delovnega
telesa občinskega sveta. |
3.3 Župan |
29. člen |
(župan) |
(1) Župana volijo
volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v
skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba
župana traja 4 leta. |
(3) Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana ugotovi, da ni bilo pritožb drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana. Če so takšne pritožbe bile,
novoizvoljeni župan nastopi mandat, če jim občinski svet ne ugodi.
|
(4) Kadar občinski
svet pritožbam iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne odločitve o
izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana opravlja
najstarejši član občinskega sveta. |
(5) Župan svojo
funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski
svet. |
30. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan predstavlja
in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
(2) Poleg tega župan
predvsem: |
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi
in razpolaganju s premičnim premoženjem ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja,
naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
– imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske
uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
(3) Župan se lahko
udeleži seje delovnega telesa občinskega sveta ter na njej razpravlja,
nima pa pravice glasovanja, seje nadzornega odbora ali občinske volilne
komisije pa se lahko udeleži le, če je na sejo povabljen. |
31. člen |
(zadržanje objave
splošnega akta) |
(1) Župan zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
(3) Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
(5) Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
32. člen |
(naloge župana na
področju zaščite in reševanja) |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
– imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
33. člen |
(nujni ukrepi) |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
34. člen |
(podžupan občine) |
(1) Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
(2) Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3) V soglasju z
županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. |
35. člen |
(nadomeščanje župana
in opravljanje funkcije župana) |
(1) Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima
občina dva podžupana, župan določi, kateri podžupan ga nadomešča v
primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti, če ga ne določi, pa ga
nadomešča najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan
tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
(2) Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot tudi podžupan, oziroma nobeden izmed
podžupanov, ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši
član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega
sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
(3) V primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja podžupan funkcijo župana
do nastopa mandata novoizvoljenega župana. Če ima občina dva podžupana
pa to funkcijo opravlja tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je
župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan začasno opravlja
funkcijo župana, oziroma če je razrešen, odloči občinski svet, kateri
izmed članov občinskega sveta opravlja to funkcijo. Podžupan, ki
opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
36. člen |
(komisije in drugi
strokovni organi občine) |
(1) Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije
in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko tudi
na svojo pobudo imenuje komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
37. člen |
(predčasno prenehanje
mandata župana in prenehanje mandata podžupana) |
(1) Predčasno
prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2) Razlogi za
prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
(3) Županu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
|
(4) Če župan odstopi,
mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski
svet in občinsko volilno komisijo. |
(5) Ugotovitveni
sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji
po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
(6) Ugotovitveni
sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če
županu preneha mandat več kot 6 mesecev pred potekom mandatne dobe,
razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
(7) Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
(8) Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
3.4 Nadzorni odbor
občine |
38. člen |
(nadzorni odbor
občine) |
(1) Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
(2) Nadzorni odbor
ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih
sredstev. |
39. člen |
(imenovanje in
razrešitev članov nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor
ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora
morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Najmanj trije člani
morajo imeti strokovno usposobljenost in delovne izkušnje iz finančno
računovodskega področja. Najmanj trije člani morajo imeti najmanj visoko
strokovno izobrazbo. Predlog kandidatov za člane nadzornega odbora
predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske
uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih
proračunskih sredstev. |
(3) Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
(4) Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. Občinski svet imenuje novega
člana na svoji prvi naslednji seji po razrešitvi. Roki iz tega odstavka
in iz prvega odstavka 40. člena tega statuta, veljajo tudi v primeru
razrešitve celotnega nadzornega odbora. |
40. člen |
(konstituiranje
nadzornega odbora) |
(1) Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira najkasneje v 30 dneh po imenovanju njegovih članov na
občinskem svetu, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
(2) Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
(3) Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
(4) Nadzorni odbor
dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
(5) Sedež nadzornega
odbora je na sedežu Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a. Nadzorni odbor
za seje uporablja prostore občine. |
(6) Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja svoj žig. |
41. člen |
(program dela
nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. V program dela lahko vključi tudi nadzore, ki jih
predlagajo organi občine in občani. Letni nadzorni program vsebuje
najmanj: navedbo oseb, ki bodo nadzorovane, predmet in obseg nadzora,
cilje nadzora, osebe, ki bodo nadzor izvedle in predvideno porabo časa
za nadzor. |
(2) Nadzorni odbor v
okviru programa dela izvaja nadzor nad zaključnim računom proračuna
občine ter nadzor finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov
proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih).
|
(3) Nadzorni odbor
lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu. Enako velja za spremembo
nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora
biti obrazložena. |
(4) Nadzorni odbor
mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu
do konca meseca marca koledarskega leta za preteklo leto. |
(5) Župan, občinski
svet, drugi organi občine, sveti krajevnih skupnosti, organi uporabnikov
občinskih proračunskih sredstev in druge osebe morajo sodelovati z
nadzornim odborom. |
(6) Predsednik ali od
njega pooblaščeni član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko ta obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
42. člen |
(pristojnosti
nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
(2) Nadzorni odbor
pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine
nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
|
(3) V postopku
nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
43. člen |
(izločitev člana
nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor
izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je odgovorna oseba,
zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali
zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi
je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, |
– je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
|
– če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
(3) Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
44. člen |
(poročilo nadzornega
odbora) |
(1) Za posamezen
nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem
programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek
poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora.
Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o
nadzoru. |
(2) Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
|
(3) Če osnutek
poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora nadzornik
upoštevati in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(4) Osnutek poročila
o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
45. člen |
(odzivno poročilo) |
(1) Nadzorni odbor
pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku
osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih
dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne
navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in
pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka
poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani
organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
|
(2) Po preteku roka
iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
46. člen |
(vsebina poročila
nadzornega odbora) |
(1) Poročilo o
nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki
ga izda pristojni minister. |
(2) V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
(3) Z ocenami
nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost
poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na
ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(4) V mnenju se
izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
(5) Nepravilno
poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in
drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri
svojem poslovanju. |
(6) Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
|
(7) Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
(8) Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
(9) Neuspešno
poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane
osebe. |
(10) Priporočila
vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma
smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
47. člen |
(postopanje
nadzornega odbora) |
(1) Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
(2) V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
48. člen |
(obravnava poročila
nadzornega odbora) |
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
49. člen |
(letno poročilo o
delu in porabi sredstev nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
50. člen |
(javnost dela
nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma so tajni. |
(2) Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik nadzornega odbora. |
(4) Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
51. člen |
(strokovna in
administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
(1) Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
(2) Župan določi
javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju
sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega
odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za
opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora se lahko
zaradi obstoja upravičenih razlogov dogovori z županom za zamenjavo tega
javnega uslužbenca. Nadzorni odbor se lahko odloči, da bo določena
opravila opravljal brez pomoči občinske uprave. |
(3) Strokovno pomoč
lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski
upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
52. člen |
(sredstva za delo
nadzornega odbora) |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. |
53. člen |
(plačilo za
opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
(1) Predsednik in
člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v
skladu s pravilnikom občinskega sveta, ki ureja plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in
članov drugih občinskih organov ter povračila stroškov. |
(2) Izvedencu in
drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo
ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
54. člen |
(poslovnik o delu
nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor
podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
4 Občinska uprava |
55. člen |
(občinska uprava) |
(1) Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
(2) Podrobnejšo
notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
določi župan. |
56. člen |
(ustanovitev skupne
občinske uprave) |
(1) Občinski svet
lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2) Organizacija in
delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
57. člen |
(odločanje o upravnih
zadevah) |
(1) Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
(2) Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
(3) O upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
(4) O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
58. člen |
(pristojnosti za
odločanje v upravnih zadevah) |
(1) Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave
po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje
drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
(2) Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
59. člen |
(izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku) |
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
60. člen |
(odločanje o upravnih
zadevah iz izvirne pristojnosti občine) |
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
61. člen |
(odločanje o
pristojnostih zoper posamične akte) |
(1) O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
62. člen |
(izločitev uradne
osebe) |
Izločitev uradnih
oseb občinske uprave, direktorja občinske uprave in župana določa zakon. |
5 Občinsko
pravobranilstvo |
63. člen |
(občinsko
pravobranilstvo) |
(1) Občina ima lahko
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
(2) Po pooblastilu
lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih
je ustanovila občina. |
(3) Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
(4) Občina lahko
skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
6 Drugi organi občine |
64. člen |
(drugi organi občine) |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
65. člen |
(poveljnik in štab
civilne zaščite) |
(1) Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
7 Ožji deli občine –
krajevne skupnosti |
66. člen |
(krajevne skupnosti) |
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
(2) Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov krajevne skupnosti ali najmanj pet
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(3) Krajevne
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče
župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna skupnost. |
67. člen |
(pristojnosti
krajevnih skupnosti) |
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na področju javne
infrastrukture na svojem območju, sodelujejo pri oddaji javnih naročil
in izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo ter investicij, ki
jim bodo po dokončanju prenesene v upravljanje, sodelujejo pri nadzoru
nad opravljenimi deli, |
– opravljajo tekoče
vzdrževanje javne infrastrukture, ter drugih objektov in naprav, s
katerimi upravljajo, |
– obveščajo
upravljavce javne infrastrukture o napakah na javni infrastrukturi,
|
– dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
– dajejo predloge za
ureditev in olepšanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih
površin ter pri tem sodelujejo, |
– izvajajo lokalne
javne službe, v skladu z zakonom in občinskim odlokom, |
– pomagajo pri
pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč s področja javnih služb in
drugih investicij v javnem interesu z območja krajevne skupnosti,
|
– dajejo mnenje k
odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
krajevni skupnosti dano v uporabo oziroma upravljanje za opravljanje
njihovih nalog, |
– upravljajo s svojim
premoženjem, |
– s premoženjem, ki
ga od občine prejmejo v upravljanje, ravnajo kot dober gospodar,
|
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejitve hitrosti ipd.), |
– oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih aktov občine ter jih posredujejo pristojnemu
organu občine, |
– sodelujejo v
postopku priprave prostorskih aktov občine z dajanjem pripomb in
predlogov na osnutke prostorskih aktov, |
– sodelujejo v
postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje z
dajanjem mnenj in pripomb na osnutke predpisov, |
– seznanjajo
pristojne organe občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri
organizaciji, oziroma organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve, |
– spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
– sodelujejo s
socialnimi, zdravstvenimi in podobnimi službami pri nudenju pomoči
ljudem v stiski na svojem območju, |
– pospešujejo
vzgojno-izobraževalne, športno-rekreacijske, društvene, turistične,
kulturne in druge dejavnosti na svojem območju, |
– sodelujejo z
občinsko volilno komisijo pri izvedbi volitev in referendumov,
|
– skrbijo za
ohranjanje krajevnih tradicij in za promocijo kraja, |
– opravljajo druge
naloge, v skladu z zakonom, s tem statutom ali drugim predpisom občine. |
68. člen |
(status krajevnih
skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost
je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja
samostojno, v skladu s tem statutom. |
(2) Krajevna skupnost
nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli,
ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar
lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna določi,
kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene
krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
|
(3) Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
(4) Krajevno skupnost
zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. |
69. člen |
(svet krajevne
skupnosti) |
(1) Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
|
(2) Član sveta
krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v
občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela občine.
|
(3) Število članov
sveta krajevne skupnosti in volilne enote za volitve članov sveta
krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom. |
(4) Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
(5) Mandat članov
sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
70. člen |
(sklic prve seje
sveta krajevne skupnosti) |
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti
najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če prve
seje ne skliče dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti, jo mora
sklicati župan. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot
polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta
se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega
sveta. |
71. člen |
(predsednik in
podpredsednik sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
|
(2) Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet
krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne
skupnosti sklene predsednik njenega sveta, so veljavni le ob pisnem
soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine
drugače določeno. |
(3) Svet krajevne
skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
72. člen |
(seje sveta krajevne
skupnosti) |
(1) Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
(2) Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar
nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta
krajevne skupnosti skliče svet krajevne skupnosti po potrebi. Predsednik
mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta krajevne skupnosti. |
(4) Za delovanje
sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljata ta statut in poslovnik
občinskega sveta. Če ima krajevna skupnost svoje akte, s katerimi se
ureja njeno delovanje, morajo biti ti akti usklajeni s tem statutom in
poslovnikom občinskega sveta, v nasprotnem primeru se uporabljata ta
statut in poslovnik občinskega sveta. |
73. člen |
(naloge sveta
krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
– sprejema odločitve
o uporabi sredstev krajevne skupnosti in o razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti v skladu z določili tega
statuta in odloka o proračunu občine. |
(2) Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni z odlokom občine določeno
drugače. Kljub temu pa mora občinski svet pred odločanjem o zadevah, ki
se nanašajo na interese prebivalcev posamezne krajevne skupnosti,
predhodno pridobiti mnenje sveta te krajevne skupnosti. |
(3) Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
74. člen |
(sodelovanje župana s
predsedniki svetov krajevnih skupnosti) |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter obravnave določenih zadev iz
občinske pristojnosti župan najmanj enkrat letno skliče sestanek s
predsedniki svetov krajevnih skupnosti. |
75. člen |
(premoženje krajevne
skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost
ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine,
denarna sredstva in pravice. Krajevna skupnost ne sme pridobivati
lastnih nepremičnin s sredstvi proračuna občine. |
(2) Krajevna skupnost
mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
pridobivanje in razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pridobivanje in
razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
(3) Če krajevna
skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta,
preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
76. člen |
(financiranje
krajevnih skupnosti) |
(1) Delovanje
krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna in z lastnimi
prihodki, ki so: prostovoljni prispevki fizičnih in pravnih oseb,
plačila za storitve, samoprispevki, prihodki od premoženja krajevne
skupnosti. Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega
proračuna šele potem, ko krajevna skupnost za ta namen najprej porabi
lastne prihodke. |
(2) Kriteriji in
merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti se
določijo z odlokom. |
(3) Krajevne
skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(4) Prihodki in
odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki
jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu
predlagajo njihovi sveti. |
(5) Finančne načrte,
ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana
občinski svet. |
(6) Občina ne
prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajeti v
proračunu občine. |
(7) Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta
krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je lahko odredbodajalec za sredstva
finančnega načrta krajevne skupnosti, če ga župan za to pooblasti.
|
(8) Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
(9) Nadzor nad
finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
77. člen |
(razpustitev sveta
krajevne skupnosti) |
(1) Občinski svet
lahko na predlog župana ali nadzornega odbora občine razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če se po najmanj
trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane, |
– če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki
so krajevni skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo
nenamensko. |
Pred izdajo sklepa o
razpustitvi sveta krajevne skupnosti mora občinski svet opozoriti svet
krajevne skupnosti na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati,
kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če svet krajevne
skupnosti ravna v skladu z opozorilom, se postopek razpustitve ustavi.
|
(2) Občinski svet
lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
8 Neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
78. člen |
(neposredne oblike
sodelovanja občanov pri odločanju v občini) |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: |
– zbor občanov,
|
– referendum,
|
– ljudska iniciativa. |
8.1 Zbor občanov |
79. člen |
(zbor občanov) |
(1) Občani na zboru
občanov: |
– obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za
spremembo njihovih območij, |
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
– oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov,
odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
80. člen |
(sklic zbora občanov) |
(1) Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del. |
(2) Zbor občanov
skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta
krajevne skupnosti. |
(3) Če se zbor
občanov sklicuje za posamezno krajevno skupnost, za posamezno naselje
ali zaselek, ga lahko v soglasju z županom skliče in vodi tudi
predsednik sveta krajevne skupnosti. |
(4) Župan mora
sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom
občine ali če tako zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini. Zbor
občanov za del občine pa se skliče na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev tega dela. |
(5) Zahteva volivcev
za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve,
ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki
so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan oziroma predsednik sveta
krajevne skupnosti skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
81. člen |
(območje, kraj in čas
sklica zbora občanov) |
(1) Sklic zbora
občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov,
kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora
občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
82. člen |
(vodenje zbora
občanov) |
(1) Zbor občanov vodi
župan, od njega pooblaščeni podžupan, ali predsednik sveta krajevne
skupnosti. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva
zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. |
(3) Javni uslužbenec,
ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov,
koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
8.2 Referendum |
83. člen |
(referendum o
splošnem aktu občine) |
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet
lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet
mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
84. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Predlog za razpis
referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s
pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po
sprejemu splošnega akta občine. |
(2) Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
85. člen |
(naknadni referendum) |
(1) Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če je sprejeti
splošni akt ali so njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt
ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
(4) Odločitev
volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega
mandata. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt
občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
86. člen |
(vložitev zahteve za
referendum) |
(1) Pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec,
politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti
podprta s podpisi najmanj 100 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo
volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in
priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(3) Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu
pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost
odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
|
(5) Pobudnik lahko v
8 dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
87. člen |
(podpora zahtevi za
razpis referenduma) |
(1) Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
(2) Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
(4) Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
88. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Občinski svet
razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, razen, če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno
presojo take zahteve. |
(2) Referendum se
izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali
drug dela prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
(5) 15 dni pred dnem
glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v
javnih občilih. |
89. člen |
(pravica glasovati na
referendumu) |
(1) Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
(2) Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
90. člen |
(postopek za izvedbo
referenduma) |
(1) Postopek za
izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru
zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
(2) Glede glasovanja
na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno
vprašanje drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
8.3 Svetovalni
referendum |
91. člen |
(svetovalni
referendum) |
(1) Občinski svet
lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev
volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
8.4 Drugi referendumi |
92. člen |
(referendum o
samoprispevku in drugih vprašanjih) |
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
(2) Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
8.5 Ljudska
iniciativa |
93. člen |
(ljudska iniciativa) |
(1) Najmanj 5
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
(3) Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v 3 mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v 1 mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
94. člen |
(sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
9 Občinske javne
službe |
95. člen |
(občinske javne
službe) |
(1) Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
(2) Opravljanje
javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z dajanjem
koncesij. |
96. člen |
(občinske javne
službe na področju družbenih dejavnosti) |
(1) Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
– predšolsko vzgojo
in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
– pomoč družini na
domu in |
– knjižničarstvo.
|
(2) Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
97. člen |
(ustanovitev skupne
pravne osebe javnega prava) |
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
98. člen |
(gospodarske javne
službe) |
(1) Na območju občine
se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje
dejavnosti: |
– oskrba s pitno
vodo, |
– odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– zbiranje komunalnih
odpadkov, |
– prevoz komunalnih
odpadkov, |
– odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
– urejanje in
čiščenje javnih površin, |
– vzdrževanje
občinskih javnih cest, |
– pomoč, oskrba in
namestitev zapuščenih živali v zavetišču. |
(2) Občina lahko
določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj
za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti
pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij
občine. |
99. člen |
(ustanovitev pravne
osebe javnega prava) |
(1) Pravne osebe
javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z
odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
(2) Občina lahko
zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
100. člen |
(izvrševanje
ustanoviteljskih pravic) |
(1) Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
(2) V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
(3) Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
10 Premoženje in
financiranje občine |
101. člen |
(premoženje občine) |
(1) Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Za odločanje o
pridobitvi in razpolaganju s premoženjem občine je pristojen občinski
svet, razen če ni z zakonom določeno drugače. Občinski svet na predlog
župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program
prodaje izvršuje župan. |
(4) Razpolaganje z
nepremičninami in premičninami v lasti občine se izvede po postopku in
na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za razpolaganje z
občinskim premoženjem. |
(5) Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
102. člen |
(prihodki občine) |
(1) Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod
pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave
in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
(3) Občina pridobiva
tudi prihodke iz državnega proračuna in iz sredstev skladov Evropske
unije. |
103. člen |
(proračun občine) |
(1) Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
(2) Občinski svet
mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s
1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
104. člen |
(sestava proračuna
občine) |
(1) Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter
obrazložitve. |
(2) Splošni del
proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna
občine. |
(4) Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
105. člen |
(izvrševanje
proračuna občine) |
(1) Za izvrševanje
proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
(2) V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora
zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
(4) Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
|
(5) Župan v mesecu
juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto.
Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja
sistem javnih financ. |
106. člen |
(sprejem proračuna
občine) |
(1) Proračun občine
se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe proračuna občine se
sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z odlokom o spremembah
proračuna. |
(2) Odlok o proračunu
občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans
proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno
uravnovesiti proračuna občine. |
(5) Župan predlaga
spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti
proračun nanaša. |
107. člen |
(začasno
financiranje) |
(1) Če proračun
občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2) Župan sprejme
sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ 3
mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta
podaljša še za 3 mesece. |
108. člen |
(uporaba sredstev
proračuna) |
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
109. člen |
(prerazporejanje
proračunskih sredstev) |
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. |
110. člen |
(zaključni račun
proračuna) |
(1) Neposredni
uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega
finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži
županu do 28. februarja tekočega leta. |
(2) Župan pripravi
predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga
predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega
leta. |
(3) Župan predloži
predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v
sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(4) Župan o sprejetem
zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za
finance, v 30 dneh po sprejemu. |
111. člen |
(zadolževanje občine) |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
112. člen |
(zadolževanje javnih
podjetij in javnih zavodov) |
(1) Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. |
(2) O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
|
(3) Kadar občina z
eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju
k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. |
113. člen |
(finančno poslovanje
občine) |
(1) Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
(3) Finančno
knjigovodska služba občine lahko zagotavlja tudi vodenje knjigovodstva
za krajevne skupnosti, katerih ustanoviteljica je. |
114. člen |
(javno naročanje) |
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
11 Splošni in
posamični akti občine |
11.1 Splošni akti
občine |
115. člen |
(splošni akti občine) |
(1) Splošni akti
občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
(4) Postopek za
sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
116. člen |
(statut) |
(1) Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
117. člen |
(poslovnik občinskega
sveta) |
(1) S poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela ter
odločanja občinskega sveta in njegovih delovnih teles, sestava in
delovno področje delovnih teles občinskega sveta, volitve, imenovanja in
razrešitve predsednika in članov organov občine in delovnih teles
občinskega sveta, postopek za sprejem splošnih aktov občine,
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, razmerje do
drugih organov občine ter druga vprašanja v zvezi z delovanjem
občinskega sveta. |
(2) Poslovnik
občinskega sveta se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za
sprejem odloka. |
118. člen |
(odlok) |
(1) Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
(2) Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
119. člen |
(odredba, pravilnik,
navodilo) |
(1) Z odredbo občina
uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja
v takih razmerah. |
(2) S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
(3) Z navodilom
občina lahko podrobneje predpiše način dela organa občinske uprave pri
izvrševanju določb tega statuta ali odloka. |
120. člen |
(objavljanje splošnih
aktov občine) |
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem listu
Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
11.2 Posamični akti
občine |
121. člen |
(posamični akti
občine) |
(1) Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi
akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
122. člen |
(odločanje o
pritožbah zoper posamične akte občine) |
(1) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
12 Varstvo občine v
razmerju do države |
123. člen |
(zahteva za presojo
ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
124. člen |
(spor o pristojnosti) |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
125. člen |
(upravni spor) |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v 8 dneh. |
126. člen |
(upravni in sodni
postopki) |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti
prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
127. člen |
(mnenje delovnega
telesa) |
Delovna telesa
občinskega sveta pripravijo za potrebe občinskega sveta mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki pomembneje posegajo v koristi občine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru, oziroma združenju občin. Pri manj pomembnih spremembah
predpisov mnenje pripravi župan in ga pošlje pristojnemu organu. |
13 Nadzor nad
zakonitostjo dela |
128. člen |
(nadzor nad
zakonitostjo dela) |
(1) Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
(4) Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
14 Prehodni in končna
določba |
129. člen |
(ustanovitev stalnih
delovnih teles občinskega sveta) |
(1) Stalni delovni
telesi občinskega sveta iz druge in sedme alineje drugega odstavka 25.
člena tega statuta se prvič ustanovita v skladu z določbami tega statuta
po konstituiranju občinskega sveta po prvih naslednjih lokalnih volitvah
po uveljavitvi tega statuta. |
(2) Če do
konstituiranja občinskega sveta po prvih naslednjih lokalnih volitvah po
uveljavitvi tega statuta ne bo še uveljavljen nov poslovnik občinskega
sveta Občine Ajdovščina, ki bo sprejet na podlagi tega statuta, se do
njegove uveljavitve uporabljajo določbe naslednjih dveh odstavkov o
sestavi in delovnem področju Komisije za vloge in pobude občanov ter
Komisije za kmetijstvo. |
(3) Komisija za vloge
in pobude občanov ima predsednika in dva člana. Komisija obravnava vloge
in pobude, ki jih občani naslavljajo na občinski svet, predlaga
občinskemu svetu sprejem ustreznih odločitev ter opravlja druge naloge
po naročilu občinskega sveta. |
(4) Komisija za
kmetijstvo ima predsednika in štiri člane. Komisija obravnava vsa
vprašanja s področja kmetijstva, ki so v pristojnosti občinskega sveta
in opravlja druge naloge po naročilu občinskega sveta. |
130. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
(1) Z dnem, ko začne
veljati ta statut, preneha veljati Statut Občine Ajdovščina (Uradno
glasilo Občine Ajdovščina, št. 7/1999, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05,
92/05), razen prvega odstavka 40., 41., 42., 46., 47., 48., 49., 50.
člena ter prvega in drugega stavka tretjega odstavka 55. člena, ki
ostanejo v veljavi do dneva, ko začne veljati nov Poslovnik Občinskega
sveta Občine Ajdovščina, ki bo sprejet na podlagi tega statuta.
|
(2) 50. člen iz
prejšnjega odstavka se uporablja za imenovanje članov vseh stalnih
delovnih teles občinskega sveta. |
131. člen |
(objava in začetek
veljavnosti) |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 007-02/2012 |
Ajdovščina, dne 31.
maja 2012 |
Župan |
Občine Ajdovščina
|
Marjan Poljšak l.r. |