|
Na podlagi prvega
odstavka 2. člena
Zakona o
planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS št.
48/90),
Zakona o urejanju prostora (Ur. 1. SRS št. 18/84, 15/89), 39. in
45.d člena
Zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l.SRS št.
18/84,37/85,29/86 in 26/90 ter Ur.l.RS št. 18/93,47/93 in 71/93)je
Mestni svet Mestne občine Maribor na podlagi 16. člena
Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95) na 17. seji dne 28.
marca 1996 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana mestne občine
Maribor za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1996 in družbenega plana
mestne občine Maribor za obdobje 1986-1990, dopolnjenega 1996 |
|
|
|
1. člen |
|
(uvodne določbe) |
|
Ta odlok določa
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Maribor na območju Mestne občine Maribor za obdobje 1986--2000
(Medobčinski uradni vestnik št. 1/86, 16/87 in popravek št. 19/87,7/93
in 8/94) - v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan - in prostorskih
sestavin družbenega plana občine Maribor na območju Mestne občine
Maribor za obdobje 1986--1990 (Medobčinski uradni vestnik št.
12/86,20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90,7/92, 7/93 in 8/94)- v
nadaljnjem besedilu: družbeni plan- na območju Mestne občine Maribor, ki
se nanašajo na |
|
1. |
spremembo
trase avtoceste na odseku od Frama do Slivnice in spremembo
trase hitre ceste na odseku od Slivnice do
Blagovno-distribucijskega centra v Mariboru |
|
2. |
predvideno
izgradnjo avtoceste in hitre ceste na navedenih odsekih |
|
3. |
predvideno
izgradnjo priključka na železniški terminal Maribor in na
lokacijo železniškega terminala Maribor |
|
|
2. člen |
|
(spremembe in
dopolnitve dolgoročnega plana) |
|
(1) |
Besedilo
prvega stavka 2. odstavka točke 3.1 se spremeni tako, da se
glasi: "Kmetijska zemljišča na 12.709,38 hektarjih I. območja so
trajno namenjena za proizvodnjo hrane." |
|
(2) |
V prilogi:
Bilanca površin v občini Maribor z deljenim prikazom površin za
urbanizacijo, se spremeni in dopolni bilanca površin, da se
dodata nov šesti in sedmi stolpec, ki se glasi ta: |
spremembe s planom
1996 Bilanca površin po planu 1996: |
|
- |
1. območje
kmetijskih
zemljišč
+22,56 12.709,38 |
|
- |
Ureditvena
območja
naselij
+2,80 6.017,03 |
|
- |
Razpršena
gradnja
površine za
infrastrukturo
-25,36 1.054,20 |
|
(3) |
Besedilo 5.
odstavka točke 3.3 se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
"Zaradi izgradnje avtoceste, hitre ceste in priključnih cest se
prestavijo in uredijo odseki Hočkega, Bohovskega, Pivolskega,
Radvanjskega, Razvanjskega in Polanskega potoka. Načrtovane so
ureditve odsekov na naslednjih nižinskih vodotokih: stara struga
Drave (pretežno ureditev brežin in čiščenje dna), Žitečki,
Korenski in Ciglenski potok. Načrtovano je tudi urejanje
hudourniških vodotokov na vzhodnem delu Pohorja in Kozjaka ter
drugih potokov v skladu s strokovno presojo in potrebami
upravljalcev vodotoka oz. uporabnikov prostora ob njem.
Predvideno je namakanje kmetijskih površin na Dravskem polju iz
kanala Srednja Drava 1." |
|
(4) |
Besedilo 1.
odstavka točke 3.9.1 se spremeni tako, da se glasi:
"Z
avtocesto na odseku Fram-Slivnica-Pesnica in priključnimi
cestami na Maribor bo dosežena razbremenitev in izboljšanje
propustnosti magistralnih cest ter izboljšana navezava Maribora
in regije na prometno omrežje znotraj države in z mednarodnim
prometnim sistemom." |
|
(5) |
Besedilo 2.
alineje 4. odstavka točke 3.9.1 se spremeni tako, da se glasi:
"Hitra cesta na odseku od vozlišča pri Slivnici do
Blagovno-distribucijskega centra se izvede z razširitvijo
obstoječe M-10 v štiripasovnico in predstavitvijo trase ob
Bohovi. Ob celotni trasi bo zgrajena servisna cesta s priključki
na hitro cesto. Obstoječa trasa magistralne ceste skozi Bohovo
pa bo z dograditvijo severnega priključka do BDC in južnega
priključka do industrijske cone v Hočah postala mestna cesta za
potrebe industrije" |
|
(6) |
Besedilo 2.
odstavka točke 3.9.3 se spremeni tako, da se glasi:
"Aerodrom
Mari bor pred videva podaljšanje vzletno pristajalne steze za
300 m znotraj obstoječega območja letališča." |
|
(7) |
V poglavju
Urbanistična zasnova Maribora se spremeni besedilo točke 5.3.1.3
Zasnova organizacije dejavnosti, v 20. odstavku spremeni tako,
da se glasi: "Mestna hitra cesta
od Slivnice
do Pesnice, Gosposvetska cesta, Koroški most Heroja
Šercerja-Pariške komune in Ptujska cesta tvorijo primarni cestni
križ, Cesta proletarskih brigad, Titova in Partizanska cesta ter
Cesta OF skupaj s krožno cestno povezavo Koroški
most-Šercerjeva-Streliška-Nova Tezenska-Melje so sekundarne
ceste, ostale pa terciarne. Pr tem bomo odsek ceste preko
Vrbanskega platoja izvedli skladno z določili za varstvo
podtalnice." |
|
(8) |
V
kartografskem delu dolgoročnega plana se vsebina karte št
.Zasnova rabe prostora v merilu 1:25.000-lista Maribor ,
Pragersko - dopolni z vsebino, ki je predmet tega odloka
št. 4.
Zasnova vodnogospodarskih ureditev v merilu 1: 5.000-lista
Maribor, Pragersko - dopolni z vsebino, ki 'e predmet tega
odloka
št. 7
.Zasnova prometnega omrežja v merilu 1:25.000-lista Maribor,
Pragersko - dopolni z vsebino, kije predmet tega o loka |
|
(9) |
Karta
Urbanistične zasnove Maribor v M 1:10.000 Zasnova prometnega
omrežja se v delu, ki je predlog tega odloka nadomesti s karto
št. 7. Zasnova prometnega omrežja v M 1: 5.000 (lista Maribor,
Pragersko) |
|
(10) |
Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in družbenem planu, na
listih PKN v merilu 1:5.000(listi Maribor 22, 23 32, 33) se
dopolni z vsebino, ki se nanaša na: |
|
- |
območja
kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v Republiki
Sloveniji in trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo |
|
- |
območja,
katerih namenska raba oz. posebni status je opredeljen v
občinskih odlokih ali republiških predpisih |
|
- |
stavbna
zemljišča razpršene gradnje |
|
- |
ureditvena
območja naselij. |
|
|
3. člen |
|
(spremembe in
dopolnitve srednjeročnega plana) |
|
(1) |
Besedilo
točke pod zaporedno številko 10 v 3: členu se črta in se
nadomesti z naslednjim besedilom:
"ŠT. 10
PROGRAMSKE ZASNOVE ZA ODSEK AVTOCESTE FRAM-SLIVNICA IN HITRE
CESTE
SLIVNICA-BDC"
Programske
zasnove obravnavajo območje odseka avtoceste F m-Slivnica in
hitre ceste Slivnica-BDC s pripadajočimi ureditvami prostora.
Programske
zasnove podrobno opredeljujejo predviden pose in določajo: |
|
- |
območje po
parcelnih številkah |
|
- |
organizacijo dejavnosti |
|
- |
tehnološke
pogoje in omejitve |
|
- |
podrobnejšo
namensko rabo površin |
|
- |
infrastrukturna omrežja, objekte in naprave |
|
- |
usmeritve
za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje, |
|
- |
usmeritve
za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih
kakovostnih prvin krajine |
|
- |
usmeritve
za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja |
|
- |
usmeritve
za rabo prostora za obrambo in zaščito. |
|
|
1. Območje po
parcelnih številkah |
|
Programska zasnova
obsega naslednje parcele: |
|
K.O. RAZVANJE |
|
552, 555, 556, 557,
553, 548, 547, 560/11, 560/2, 560/3, 561/1, 562/1 563/1, 564/1, 565/1,
565/6, 569/2, 566/4, 543/2, 559, 592, 587, 586/2, 585/1, 585/2, 463/2,
463/1, 464/2, 464/1, 465, 466, 468, 470/1, 605/1, 605/2, 605/3, 606/1,
606/2, 756/1, 756/2, 756/5, 755/1, 755/3, 755/4,752/1, 752/2, 756/3,
756/4, 811/1, 812,81/2, 815, 816, 819, 820, 838, 828, 829, 831,840, 832,
834, 835, 837, 842/2, 842/1, 1199/2, 1199/3, 1118/1, 1140/1, 112911,
1126/1, 1129/2, 1199/1, 1200,1201, 1209, 1132, 1116/1, 1117, 1208/1,
1128/1, 1119/1, 579/3 |
|
|
|
K.O. BOHOVA |
|
33/2, 32, 30/1, 28,
27/1, 24, 26, 23, 36, 37/2, 37/1, 38, 39, 41, 44, 1, 2, 33/1, 296, 297,
295, 298/3, 298/1, 298/2, 287, 291, 288, 289, 122/3, 122/2, 122/1,
123/1, 123/2, 124, 120, 119,118,117,115, 116, 114, 112, 111, 110, 109,
108/1, 107, 105, 103, 101,100, 131, 133, 132, 161/1, 165, 174, 175, 177,
178/1, 179/1, 179/3, 99, 98, 59, 60, 62, 63, 64, 66, 94, 91, 89, 90, 93,
95, 96, 97,92, 130, 158, 127,299, |
|
129, 128, 292, 294,
31, 29, 188. |
|
|
|
K.O. SP. HOČE |
|
25/1 ,27 ,25/2, 34,
35, 36, 37,38, 39, 40 ,41, 42, 43, 44, 45 ,46, 47,48, 49, 50, 51, 52.
53,69, 70, 71, 74, 75, 76, 78, 79/1, 80/1, 106, 107, 639, 640, 641/3,
650/2, 650/1, 636/1, 638, 636/2, 794, 795,798, |
|
762, 768, 771, 770,
773, 774, 777, 779, 781, 782, 787,790, 791, 800, 803, 806, 812, 817,
818, 820, 822, 823, 824, 865/2, 865/1,1116, 1117, 1118, 1119/1, 1120/1,
1123, 1125, 1129, 1130, 1140, 1141, 1153, 1157, 1160, 1161, 1162, 1163,
1164, 1165, 1166 ,1167, 1168, 1170, 1171, 1169, 1172/1, 1172/2, 1172/3,
1145, 1142, 1138, 1449, 1469, 1484/1, 1473/1, 1484/2, 1473/3, 1472,
1418, 1485, 1483, 1419, 1420, 1421, 1422, 1423, 1424/1, 1424/2, 1425,
1426, 1427, 1428, 1429, 1430, 1431, 1432, 1433/4, |
|
1433/3, 1433/2,
1433,1 1434, 1435, 1492, 1440, 1473/2, 1473/4, 1473/5, 1473/6, 1473/7,
1474, 1443/3, 1443/1, 1441, 1445/4, 1443/2, 1450, 1569, 204, 205,
1444/1, 300, 302, 301, 1455, 303, 304, 305, 306, 1290/1, 1290/2, 1453,
1471, 1558, 1552, 1551, 1562, 1565, 1559, 1553, 1563, 1555, 1557, 1561,
1554, 1560, 1556, 1564, 1146, 1147, 1148, 1149, 1150, 1151, 1152, 1153,
1150, 80/3, 113/1 |
|
|
|
K. O. OB ŽELEZNICI |
|
2914/10, 2492/1 |
|
|
|
K.O. ZGORNJE HOČE |
|
76, 77, 7511, 81/1,
83/1, 83/2, 71, 127/1, 129/3, 349 |
|
|
|
K.O. PIVOLA |
|
271, 272, 263/2,
270, 263/1, 264, 781, 255/1, 255/2, 254/4, 254/30, 254/20, 254/19,
254/15,254/16, 254/17,254/18, 256 |
|
|
|
K.O. ROGOZA |
|
209/1, 209/8,
209/9, 209/10, 214/4, 214/5, 214/6, 214/46, 214/1, 791/1,791/2, 791/3,
209/2, 209/24, 209/25, 209/26, 209/27, 209/4, 37, 209/7, 209/48, 209/29,
209/23 |
|
|
|
K.O. SLIVNICA |
|
335, 336/2, 337/2,
361/3,361/4, 362, 367, 376, 364/2, 366, 365, 367, 368/2, 321/2, 322,
323, 349, 342/1, 342/2, 341, 344, 336/4, 361/2, 361/1, 368/3, 368/6,
373/3, 370, 368/4, 320, 321/1, 318/10, 318/6, 318/9, 318/1, 317/1,
309/2, 309/8, 309/3, 309/4, 309/5, 309/7, 310/1, 310/11, 310/4, 317/2,
315/2, 316, 313/2, 315/1, 350/2, 350/1, 348, 351, 347, 346, 345, 337/1,
338, 339, 340, 343, 423/6, 423/1, 423/7, 439, 440, 441, 427, 438, 406/1,
432, 406/3, 431, 407/1, 407/6, 407/4, 429, 430, 436, 407/8, 407/11,
419/3 ,428, 419/11, 419/9, 418, 419/12, 424, 425, 1/1, 135, 68, 70/9,
70/6, 70/5, 55/3, 57, 58/2, 31/1, 33, 34/2, 34/1, 2/1, 437, 2/2, 1/2,
406/4, 406/7, 402/1, 39/3, 419/1, 69/3, 69/4, 70/13, 70/1, 54/4, 407/7,
407/10, 435, 25/5, 53,54/2, 58/3, 58/4, 310/10, 368/1, 54/3, 67, 352,
324, 13611, 419/2, 419/4, 112/2, 104/3, 112/1,104/1, 445 |
|
|
|
K.O. OREHOVA VAS |
|
646, 520/1, 517,
610/3, 499, 610/2, 609, 465/1, 645/4, 472/1, 653 |
|
|
|
2. Tehnološki
pogoji in omejitve |
|
Tehnološki pogoji
in omejitve |
|
Dravsko polje
prekrivajo peščeno prodne naplavine kvartam starosti neenakomernih
debelin zaradi močno razčlenjene terciarne podlage. Sestava kvartarnih
naplavin je zelo heterogena. Med sedimenti prevladujeta prod in pesek.
Na območju med Hočami in Slivnico je erozijski ostanek visoke Dravske
terase, kjer temeljna tla sestavljajo gline, melj in pesek, vmes pa so
vložki gruščnatega materiala metamorfnih kamenin. Peščeno prodne
zemljine se na tem območju nahajajo v večji globinah (8.00 m). Od
priključka Slivnica železniški progi in naprej proti Rogozi se glinasto
meljni sloj tanjša in se neposredno pod humusnim slojem oz. največ v
globini 2.70 m pojavijo prodno peščene zemljine, ki so uporabne za
vgradnjo v nasipe avtoceste. |
|
V prodnih
naplavinah Dravskega polja je sklenjen horizont podtalne vode. Njena
gladina je nagnjena od zahoda proti vzhodu. Na visoki terasi je gladina
v globini 10.00-16.00 m pod površino, na nizki pa 3.00-4.00 m. Gladina
pod talne vode močno niha glede na količino padavin; visoke vode lahko
dvignejo nivo tudi za 8.00 m. |
|
Širše območje leži
v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so največ 35°
C, najnižje pa - 20° C. Povprečno s tla zmrznjena ca 3 mesece,
zamrznitve segajo do globine 70 CI . Odjuge, ki se pojavljajo v obdobjih
zamrznitve, neugodno vplivajo na cestno telo. |
|
|
|
3. Organizacija
dejavnosti |
|
Programska zasnova
obravnava odsek avtoceste A-10 ter del nove hitre ceste. Obravnavani
odsek avtoceste se bo pri obstoječi cestninski postaji v Slivnici
navezal na avtocestni odsek Hoče-Arja vas, na severu pa se zaključil pri
železniški progi Maribor-Ljubljana. Navezavo avtoceste na Maribor
predstavlja |
|
odsek hitre ceste
med vozliščem pri Slivnici in med Blagovno-distribucijskim centrom na
južnem obrobju Maribora. |
|
Na obravnavanem
območju se predvidi: |
|
- |
avtocesta v
dolžini 2,6 km na odseku med obstoječo cestninsko postajo Hoče,
priključkom Slivnica in železniško progo Maribor-Celje, ki jo
avtocesta prečka v podvozu. Od cestninske postaje do priključka
Slivnica bo obstoječa polovična avtocesta razširjena. |
|
- |
priključek
Slivnica |
|
- |
hitra cesta
se izvede z razširitvijo obstoječe magistralne ceste na zahodni
strani z dodatnima dvema pasovoma; kot štiripasovna hitra cesta
med obstoječim križiščem pri BDC v dolžini 1,4 km poteka po
obstoječi trasi, nato se odcepi od stare magistralne ceste in ca
65 m zahodno od nje obide Bohovo na zahodnem robu in se ponovno
vključi v traso obstoječe magistralne ceste, tako da se podobno
kot na zgornjem odseku dograjuje leva polovica cestišča. Hitra
cesta se razcepi v priključka rampe priključka Slivnica, preko
katerih bo navezana na avtocesto. Skupna dolžina odseka je 4,65
km. |
|
- |
hitra cesta
bo z nivojskimi kanaliziranimi križišči navezana na priključne
ceste: v obstoječem križišču pri BDC je predviden tudi zahodni
krak kot navezava na bodočo zahodno obvoznico Maribora oz.
predvideno deviacijo lokalne ceste B C-Razvanje, z vzhodnim
krakom pa bo na novo priključena lokalna cesta BDC-Ledina; pri
obstoječem križišču pri Jeklotehni je predviden tudi zahodni
krak kot deviacija in dostop do kmetijskih površin; s križiščem
v Bohovi bosta priključena obstoječa magistralna (bodoča lokalna
oz. odsek bodoče industrijske ceste) cesta in lokalna cesta
Bohova-Razvanje; križišče v Hočah priključuje regionalno cesto
Hoče-Areh, vzhodni pa lokalno cesto Hoče-Miklavž; križišče
Hoče-jug priključuje staro magistralno cesto M10 na hitro cesto
- z delno deviacijo stare magistralne ceste M10 in Slivniške
ceste bo omogočeno priključevanje na hitro cesto tudi v obratni
smeri od obstoječega prometnega režima. Vsa križišča je potrebno
semaforizirati. |
|
- |
na zahodni
strani nove struge Radvanjskega potoka ob hitri cesti med Hočami
in BDC je predvidena servisna cesta za dostop do kmetijskih
zemljišč ter za kolesarski in peš promet. |
|
- |
zgradita se
dva nadvoza, nadhod pri cestninski postaji in razširi obstoječi
nadvoz južno od cestninske postaje. |
|
- |
predvideni
so spremljajoči objekti, deviacije, mostovi, prepusti, oporni
zid ob pokopališču v Slivnici. |
|
- |
protihrupne
bariere v Slivnici, Bohovi in Hočah |
|
- |
na
Vzhodnopohorskih potokih so predvidena: podaljšanje struge
Radvanjskega potoka med BDC in Novim Hočkim potokom, Razvanjski
potok bo speljan v podaljšano strugo Radvanjskega potoka,
preusmeritev dela struge Spodnjega Hočkega potoka, izgradnja
struge Novega Hočkega potoka,
ki bo
namenjena za razbremenjevanje visokih vod; preusmeritev dela
struge Bohovskega potoka. |
|
- |
zaradi
gradnje avtoceste in hitre ceste bo potrebno porušiti naslednje
objekte: šest stanovanjskih hiš, dve gospodarski poslopji,
obrtno delavnico, garažo in pomožni objekt, bencinski servis,
odkupiti stanovanjski objekt, prestaviti kapelico, porušiti
obstoječ bencinski servis na vzhodni strani hitre ceste in
zgraditi nadomestnega. |
|
|
4. Namenska raba
prostora |
|
|
|
Trasa obravnavanih
odsekov avtoceste in hitre ceste poteka po ravninskem svetu pretežno po
kmetijskih površinah, čez širši in vplivni varstveni pas podtalnice in
zahteva ureditev odvodnje Vzhodnopohorskih potokov, ki tvorijo celovit
sistem odvodnje površinskih voda in napajajo podtalnico Dravskega polja
kot izredno pomemben vodni vir, zato je potrebno izvesti vse potrebne
ukrepe za zavarovanje podtalnice. |
|
Območje
kompleksnega urejanja meri 53,71 ha. Trasa hitre ceste oz. predvidena
razširitev na zahodni strani poteka pretežno po kmetijskih zemljišč ih
1. območja. Prične se v obstoječem križišču pri BDC, poteka po zahodnem
robu transportne cone TI, ki je v severnem delu pozidana, na južnem pa
so proste |
|
površine, mimo
območja Jeklotehne. Z novo traso se umakne od zahodnega roba naselja
Bohova in s tem približa razpršeni gradnji na zahodu v smeri proti
Razvanju. Po vključitvi v traso obstoječe magistralne ceste nadalje
poteka v Hočah skozi obstoječe stanovanjsko območje in ob robu prostih
površin nezazidanih stavbnih zemljišč za poslovno obrtne dejavnosti ter
mimo pokopališča. V priključku Slivnica se naveže na avtocesto, ki
poteka pretežno med obstoječimi stanovanjskimi območji ter zelenimi
površinami, ki jo ločujejo od bivalnih območij. Največja gostota in
število objektov v vplivnem pasu avtoceste je v naseljih Slivnica in
Radizel ter v Bohovi, zato je potrebno z ustreznimi ukrepi zmanjševati
negativne vplive na okolje. |
|
|
|
5. Infrastrukturna
omrežja, objekti in naprave |
|
|
|
Predvidena trasa
avtoceste in hitre ceste ne križa obstoječe kanalizacije. Prestavitev
Hočkega potoka križa obstoječo kanalizacijo hladilnice v Bohovi;
prečkanje se izvede z vgradnjo sifon na obstoječi kanalizaciji in
izgradnjo ca. 100 m kanalizacije. Za del naselja zahodno od hitre ceste
se podaljša načrtovan meteorni zbiralnik in prestavi lokacija
projektiranega fekalnega zbiralnika, vzhodno od hitre ceste pa se
spremenijo navezave kanalov. V naselju Hoče se ob gradnji hitre ceste
zgradi tudi odsek Hoškega kolektorja. |
|
Zaradi poteka tras
preko vodovarstvenega območja mora biti odvodnja hitre ceste in
avtoceste izvedena tako, da bo preprečeno onesnaženje podtalnice. Od km
0.0 do km 3.1 se odvodnja reši z vodotesno cestno kanalizacijo, ki
poteka v osi ceste, nanj pa so priključeni cestni požiralniki. Vsaka
veja kanalizacije je preko oljnih lovilcev ,usedalnikov in
zadrževalnikov speljana najbližji odvodnik. Odvodnjavanje ostalega
odseka hitre če te in odvodnja avtoceste se reši z odprtimi jarki, ki so
pred pustom v odvodnike najprej speljani v ustrezno dimenzionirane
objekte z zadrževalci, lovilci olj in usedalniki. |
|
Trasa avtoceste in
hitre ceste bosta prečkali obstoječe oz. predvidene vodovode na sedmih
mestih. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z
obojestranskima jaškoma. Pri prečkanjih ceste in vodovodov je potrebno
na mostni konstrukciji zagotoviti prostor za potek vodovodne cevi. Na
vzhodni strani hitre ceste je potrebno zagotoviti prostor za potek
primarnega vodovoda v smeri proti Hočam, na zahodni stran med Hočami in
Slivnico pa za predviden vodovodni cevovod za oskrbo Slivnice. Križanji
novega Hočkega potoka in obstoječega vodovoda se izvedeta s sifonom. |
|
Trasa avtoceste,
hitre ceste ali vodnogospodarskih ureditev se na cvetih mestih križa ali
približa 110 kV daljnovodom ter na osmih mestih 20 kV daljnovodom.
Prestavitve daljnovodnih stebrov ne bodo potrebne, vsa križanja pa
morajo biti izvedena sklad o s predpisi. Križanje nizkonapetostnih vodov
v Bohovi in Hočah se izvede kabelsko. |
|
Hitra cesta in
reguliran Radvanjski potok bosta prečkala obstoječ visokotlačni plinovod
DN 150 Maribor-Ruše. Križanje plinovoda s cesto se izvede z ojačano
izolacijo in zaščito plinovoda z armiranobetonskimi ploščami, prečkanje
regulacije pa se izvede s poglobitvijo. Vzporedno se v razdalji 3 m pred
idi še položitev dodatnega plinovoda DN 200. Prečkanje predvidenega
plinovoda za Hoče in Slivnico se predvidi z zaščitno cevjo. Prečkanje
Novega Hočkega potoka in obstoječega srednjetlačnega plinovoda se izvede
s poglobitvijo in v zaščitni cevi. |
|
Hitra cesta,
avtocesta in vodnogospodarske ureditve prečkajo več kablov
magistralnega, medkrajevnega in krajevnega telekomunikacijskega omrežja;
predvidena je zaščita TK kablov s cevmi. Na dveh odsekih hitre ceste je
predvidena prestavitev kablov v novo kabelsko traso. Ob trasi
magistralnega kabla Maribor-Ljubljana je predvidena položitev novega
optičnega kabla. |
|
|
|
6. Usmeritev za
arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje |
|
|
|
Trasa avtoceste in
z njo povezane ureditve predstavljajo velik poseg v urbanem prostoru in
krajini, zato morajo ureditve kontaktnega prostora upoštevati: |
|
1. Urbani prostor: |
|
- |
trasa
avtoceste in hitre ceste se naj prilagaja obstoječemu urbanemu
razvoju, križišča in druge ureditve se prilagodijo veljavnim
prostorskim dokumentom; |
|
- |
zagotoviti
varstvo pred vplivi avtoceste v smislu hrupa in onesnaženja
zraka z oblikovalsko ustreznimi rešitvami in obsaditvami
protihrupnih barier; |
|
- |
nasilne
posege v razdelitev poselitve je potrebno urejati z oblikovalsko
ustreznimi rešitvami avtoceste in kontaktnega območja,
funkcionalni prehodi in povezave se ohranjajo z obstoječim
sistemom povezav. Pri teh ureditvah je treba upoštevati tudi
elemente dojemanja prostora in psihološke vidike urejanja; |
|
- |
vsi
priključki na avtocesto morajo biti ustrezno arhitektonsko in
krajinsko oblikovani. |
|
|
2. Odprti prostor -
krajina: |
|
Pri vseh stikih
avtoceste in hitre ceste s kmetijskimi površinami bo potrebno na novo
organizirati kmetijski prostor. Avtocesta in hitra cesta se ob stiku s
kmetijskimi površinami zasadita z grmovnicami in drevesi. Priključek
hitre ceste na avtocesto pri Slivnici se preoblikuje v bolj naravne
oblike in strmine. Vmesni prostor se zasadi kot nadomestek za izgubljene
habitate, glede na možnosti se ohranijo ali obnovijo mokrišča in
vlažnejši travniki. |
|
Vse večje
projektirane nasipne in predvsem ukope je potrebno posebno skrbno
oblikovati. |
|
Regulacije
vodotokov, ki so potrebne zaradi izgradnje avtoceste in hitre ceste,
morajo upoštevati tipiko urbane in krajinske slike. Vzdolžni profili naj
bodo rahlo vijugasto oblikovani, prečni profili pa v različnih naklonih.
Nove struge potokov naj bodo urejene skladno z vzorci iz prostora
potokov, ki pritečejo s Pohorja tako, da so ob vodarsko tehničnih
zahtevah zagotovljene minimalne možnosti za naraven videz in nemoteno
delovanje habitata. |
|
Vse zasaditve v
odprtem prostoru naj pretežno upoštevajo izbor sadik iz vrst avtohtone
vegetacije, kot poudarki se lahko uporabijo tudi parkovne vrste. |
|
3. Usmeritve za
arhitektonsko oblikovanje objektov na avtocesti in hitri cesti |
|
Vsi objekti morajo
biti arhitekturno oblikovani in izvedeni tako, da so usklajeni z urbano
in krajinsko podobo prostora. |
|
|
|
7. Usmeritve za
varovanje naravne in kulturne dediščine in kakovostnih prvin krajine |
|
|
|
Zaradi poteka trase
hitre ceste je potrebno prestaviti obstoječo kapelico, in sicer ob
križišče hitre ceste in priključka Jeklotehna, ca. 100 m južneje od
sedanje lokacije. Na trasi je potreben arheološki nadzor. |
|
Urejanje obcestnega
prostora naj poudari ali usmeri pogled na širši prostor, v tem okviru pa
zlasti na naravno in kulturno dediščino oz. zavarovana območja ali
objekte. V območju priključka Slivnica je potrebno omogočiti poglede na
cerkev Sv. Marije v Slivnici, enako s hitre ceste v smeri proti jugu.
Pod |
|
cerkvijo ob
opuščeni cesti Maribor-Ljubljana je predlagana zasaditev drevoreda
sadnih dreves, tudi nasutje ob pokopališču se zasadi. |
|
S hitre ceste naj
bo odprt pogled na območje Betnave, Pohorje, cerkev v Razvanju, območje
Pohorskega dvora, Hočke ribnike in zavarovano baročno podeželsko hišo
Pot k črpalki 3, zato se prostor menjaje zasadi z grmovnicami in
skupinami dreves. |
|
Pri urejanju
posegov zaradi avtoceste, hitre ceste in prestavitev vodotokov je
potrebno upoštevati posebnosti in značilnosti zahodnega obrobja
Dravskega polja. Za ohranitev biotopske pestrosti prostora je potrebno
ohraniti najbolj ogrožene biotope oz. obnoviti naravno stanje ali pa
urediti nadomestne |
|
ali sekundarne
biotope. Oblikovati je potrebno manjše strnjene površine gozda kot
pribežališče prostoživečih živali in značilen biotop Dravskega polja.
Vmesni prostor priključka Slivnica se zasadi kot nadomestek za
izgubljene habitate, glede na možnosti se ohranijo ali obnovijo mokrišča
in vlažnejši travniki. |
|
|
|
8. Usmeritve za
varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja |
|
|
|
Zaradi poteka
odseka avtoceste in hitre ceste preko zavarovanega območja podtalnice
morajo biti vsi predvideni objekti zasnovani tako, da se zavarujejo vode
pred izlitjem polutantov in pred učinki izpiranja stalnega onesnaževanja
na utrjenih površinah avtoceste in hitre ceste. Za zaščito površinskih
in talnih |
|
voda bodo vse vode
s površin avtoceste in hitre ceste zajete v vodo tesno kanalizacijo in
speljane v ustrezne zadrževal ne bazene, ki imajo tudi funkcijo oljnega
lovilca in usedalnika in omogočajo ustrezne intervencije v primeru
havarij na cestah. Tovrstni objekti bodo razvrščeni vzdolž tras
avtoceste in hitre |
|
ceste, pred vtokom
vode s ceste v vodotok oz. jarek. Vodotoki se zavarujejo pred
škodljivimi vplivi z betonskimi in zemeljskimi zadrževalnimi bazeni, ki
so locirani pred direktnim iztokom v vodotok. |
|
Za zaščito pred
prekomernim hrupom morajo biti zgrajene protihrupne bariere ob trasah,
kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem bivalnem
okolju. |
|
Zaradi izgradnje
odseka avtoceste in hitre ceste je potrebno izvesti vse potrebne ukrepe,
ki se opredelijo v poročilu o vplivih na okolje. |
|
|
|
9. Usmeritve za
rabo prostora za obrambo in zaščito. |
|
Za zagotovitev
požarne varnosti objektov morajo biti zagotovljeni dovozi za
intervencijska vozila. Požarna varnost zaradi prestavitev vodotokov ne
sme biti ogrožena. Na površinah bencinskega servisa morajo biti
upoštevani požarnovarnostni predpisi. |
|
Vsi nasipi in ukopi
ter regulacije vodotokov morajo biti urejeni tako, da ne bo prihajalo do
erozijskih procesov. |
|
Vodnogospodarske
ureditve morajo zagotoviti varnost pred visokimi vodami in poplavami za
naselja Spodnje Hoče, Bohova in del Slivnice. |
|
Zaradi varovanja
podtalnice je potrebno zgraditi vodotesno kanalizacijo in jo speljati v
betonske oz. zemeljske vodotesne zadrževalnike, ki imajo funkcijo
usedalnikov in zadrževalnikov za polutante, lažje od vode. Pred izpustom
v vodotok je predviden zaporni element, ki preprečuje razlitje. |
|
Za gradnjo
avtoceste in hitre ceste ni posebnih pogojev z vidika obrambe. |
|
|
|
10. Tolerance |
|
|
|
Vsi predvideni
ukrepi se detajlno opredelijo v lokacijskem načrtu. Pri realizaciji
določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem
potrobnejšem proučevanju poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometno
tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne
smejo |
|
biti v nasprotju z
javnimi interesi. |
|
(2) |
Sestavni
del programskih zasnov je tudi kartografska dokumentacija na
kartah v merilu 1:5000. |
|
1. |
Situacija
obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega
urejanja, PKN, merilo 1:5000 |
|
2. |
Namenska
raba prostora v območju kompleksnega urejanja, TTN, merilo
1:5000 |
|
3. |
Usmeritve
za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter
varovanje in izboljšanje naravnega in bivalnega okolja, TTN,
merilo 1:5000 |
|
4. |
Komunalna
in energetska infrastruktura, TTN, merilo 1:5000. |
|
|
4. člen |
|
(pričetek
veljavnosti) |
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
|
Predsednik |
|
Mestnega sveta |
|
Številka:
352-02-587/95-1700 Mestne
občine Maribor |
|
Datum: 28. marca
1996 Borut Ambrožič,
dipl. ing., s.r. |