Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP,
43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14
- odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Dornava
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) je Občinski svet Občine
Dornava na 6. redni seji, dne 10.10.2019, sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU |
ZA ENOTO
UREJANJA PROSTORA DO11- REKREACIJSKO OBMOČJE DORNAVA |
|
I.
Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine
Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/13) sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora DO11 - Rekreacijsko
območje Dornava (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje IBIS
d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, pod številko
projekta 1/2017-OPPN, datum junij 2019. |
|
2. člen |
(sestavni del podrobnega načrta) |
(1) S
tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane
ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve,
odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja . |
(2)
Sestavljen je iz naslednjih delov: |
A)
BESEDILO |
1.
Obrazložitev odloka |
2. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
3.
Smernice in mnenja k občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
B)
KARTOGRAFSKI DEL |
|
1. |
Prikaz območja OPPN na DOF |
M 1:1000 |
2. |
Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN
|
M 1:1000 |
3. |
Območje OPPN z obstoječim katastrskim stanjem |
M 1:1000 |
4. |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:1000 |
5. |
Ureditveno količbena situacija s karakterističnim prerezom |
M 1:500 |
6. |
Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
M 1:500 |
7. |
Karta prometne ureditve |
M 1:500 |
8. |
Načrt parcelacije |
M 1:500 |
|
C)
PRILOGE |
Priloge
OPPN so: |
·
izvleček
iz strateškega prostorskega akta |
·
prikaz
stanja prostora |
·
strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
·
povzetek
za javnost |
·
spis
postopka |
|
II. Opis
meje območja |
|
3. člen |
(območje
podrobnega prostorskega načrta) |
(1) Meja
območja obravnave so na severni, vzhodni in južni strani obdelovalna
kmetijska zemljišča, zahodna meja pa poteka ob obstoječi dovozni cesti
JP 576421. |
(2)
Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel št. 1061, 1063, 1062,
1064, 1065, 1066 in 1316; vse k.o. 384-Dornava. |
(3) Po
podatkih GURS je velikost sklenjena območja OPPN 4,43 ha. |
(4)
Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so
potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in
izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne
infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja. |
|
4. člen |
(namenska raba območja) |
(1)
Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč. |
(2)
Podrobnejša namenska raba: območja zelenih površin (Z), znotraj
podrobnejše namenske rabe prostora Z (območja zelenih površin) pa kot
površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS). |
|
III.
Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter
urbanistične omejitve |
|
5. člen |
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) |
(1)
Predmet OPPN za enoto urejanja prostora DO11- rekreacijsko območje
Dornava, na območju nekdanje gramoznice na jugu naselja Dornava, je
ureditev sodobnega športno rekreacijskega in turističnega centra, ki bo
zadostil potrebam posameznih uporabnikov prostora in se nameni širšemu
lokalnemu prebivalstvu. |
(2)
Ureditveno območje OPPN je glede na namembnost namenjeno trem osnovnim
dejavnostim: športu, oddihu in rekreaciji, kampiranju ter spremljajočim
dejavnostim, ki osnovne dejavnosti dopolnjujejo oziroma omogočajo.
|
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so: |
·
ureditev
športnega parka (ureditev nogometnega igrišča s tribunami, športno
strelišče, balinišče, površine za razne športne dejavnosti-odbojka na
mivki, mali nogomet,...) |
·
ureditev
območja ribnika za potrebe športnega ribolova |
·
ureditev
območja obstoječega doma ribičev |
·
ureditev
večnamenskega objekta |
·
ureditev
gospodarske javne infrastrukture in priključevanja na njo, |
·
prometna
ureditev območja (gradnja parkirišč, novega dovoznega priključka), |
·
ureditev
pripadajočih zunanjih površin (utrjenih in zelenih površin, zasaditve). |
(3)
Objekti in območja so predvideni v prostorsko in funkcionalno
zaključenih gabaritih, ki jih prekinjajo manipulativne površine,
povezovalne poti in zelene površine. Dovoz in dostop na obravnavano
območje je po dovozni cesti iz lokalne ceste, dalje pa po internem
prometnem omrežju. |
Ob
interni prometni površini (dovozu) bodo zgrajeni objekti A - (recepcija,
varnost, vratar, sanitarije), objekt B – (tribuna, pokrita dvorana),
območje C (obstoječi objekt za ribiče), objekt E – (večnamenski objekt,
prenočišča, gostišče). Programsko objekti B (pokrita dvorana) in objekt
E še niso opredeljeni, namenjeni pa bodo izključno dejavnosti, ki
dopolnjuje program ureditvenega območja (športne dejavnosti, bivalne
kapacitete, gostinsko - turistična ponudba, pomožni prostori,....). |
Jugovzhodni del ureditvenega območja je opredeljen kot območje za
kampiranje, kjer so predvidene ureditve napeljav energetske
infrastrukture in postavitev objektov F- glamping, šotori. Uredijo se
mesta za kampiranje s šotori ali glamping hiške. |
|
6. člen |
(pogoji
za izrabo območja) |
V
območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč: |
·
zemljišča na območju prostorskih ureditev povezanih z gradnjo objektov
za potrebe rekreacije, športa in turizma s pripadajočimi objekti in
napravami, namenska raba se opredeli kot površine za oddih, rekreacijo
in šport; |
·
zemljišča na območju dostopne ceste in površin za mirujoči promet,
namenska se raba opredeli za prometno infrastrukturo; |
·
zemljišča na območju gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje
stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. |
|
7. člen |
(urbanistični parametri) |
V
območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so
prikazane v grafičnem delu: |
·
gradbena
linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni
novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (fasadni
poudarki in podobno); |
·
gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; |
·
FZ
faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med tlorisno projekcijo
zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino
gradbene parcele; pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni,
napušči, nadstreški nad vhodom in podobno, upošteva pa se tudi tlorisna
projekcija enostavni objekti in nezahtevni objekti na gradbeni parceli; |
·
gradbena
parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma
je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi
spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom
ter komunalnimi in energetskimi priključki; |
·
maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž
novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila
nadstropij naj njimi; možna je gradnja nižjih objektov; |
·
namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju
so lahko namenjeni rekreaciji, športi in turizmu s pripadajočimi objekti
in napravami. |
|
IV.
Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve |
|
8. člen |
(vrste
posegov in dopustnih dejavnosti) |
(1)
Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko
rabo - površine za oddih, rekreacijo in šport. Predvidena
dejavnost je športna, rekreacijska in turistična. |
(2)
Površine, objekti in naprave na območju OPPN: |
|
OZN. PE |
NAMEMBNOST |
OZN. OBJEKTA
/NAPRAVE |
OBJEKT/NAPRAVA |
1 |
Prometne in parkirne površine |
A
B
|
POSLOVNI OBJEKT -Recepcija, varnost, vratar, sanitarije
ŠPORTNI OBJEKT- Tribune, pokrita športna dvorana |
2 |
Zunanje parkirišče |
|
|
3 |
Nogometno igrišče |
|
|
4 |
Večnamenska površina, igrišča na prostem |
|
|
5 |
obstoječi objekti |
C |
obstoječi objekt ribičev |
6 |
Vodne površine |
|
ribnik |
7 |
Zunanja utrjena igrišča |
|
|
8 |
Igrišča na prostem - otroška, športna, gostinstvo |
E |
GOSTINSKI OBJEKT-prenočišča, gostišče |
9 |
Kampiranje |
|
OBJEKTI ZA KAMPIRANJE-objekti za glamping, šotori |
10 |
Površine za ekološki otok |
|
|
11 |
Faza 2-uskladitev OPN |
E |
|
|
(3) Do
začetka izvajanja prostorskih ureditev iz 5. člena tega odloka, je na
območju OPPN dovoljena obstoječa raba zemljišč. |
(4) Za
območje prostorske enote PE8 se izdela programska, urbanistična in
arhitektonska zasnova, katero potrdi pristojen organ občine. |
(5)
Območje prostorske enote PE9 je namenjeno klasičnemu kampiranju, kjer se
uredijo mesta za kampiranje v objektih tipa glamping, ali šotorenju. V
OPPN so v kartografskem listu št. 5 "Ureditvena situacija s
karakterističnim prerezom" shematsko prikazana mesta za objekte sistema
glamping. Uredi se do 9 mest za kampiranje sistema glamping ali ustrezno
število mest za šotorenje. Medsebojno razmerje objektov za glamping ali
šotorov se lahko spreminja. |
|
V.
Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji |
|
9. člen |
(dopustni posegi) |
Na
območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega
odloka: |
·
gradnje
novih objektov, predvidenih s tem odlokom, |
·
dozidave
in nadzidave objektov do maksimalnih gabaritov, določenih s tem odlokom
in ob upoštevanju dopustnih odstopanj, |
·
legalizacije obstoječih objektov in naprav, |
·
-odstranitve dotrajanih objektov, |
·
redna
vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, |
·
rekonstrukcija objektov, |
·
spremembe namembnosti v okviru dovoljenih objektov in namembnosti, |
·
gradnja
objektov in naprav gospodarske infrastrukture, |
·
prometne
ureditve (gradnja parkirišč, gradnja dovoznih cest, rekonstrukcija
obstoječih cest), |
·
urejanja
utrjenih zunanjih in zelenih površin ter športnih in rekreacijskih
površin vključno s spremljajočimi objekti in napravami, |
·
postavitev ograj, škarp, opornih zidov, |
·
postavitev urbane opreme, |
·
postavitev začasnih objektov namenjenih sezonski turistični ponudbi in
prireditvam, |
·
postavitev SSE na strehah objektov, |
·
postavitev enostavnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov, |
·
na
območju namenjenemu kampiranju je dopustna postavitev objektov za
glamping. |
|
10. člen |
(odstranitev objektov in naprav) |
Na
območju OPPN se odstranijo dotrajani objekti, ter objekti in naprave, ki
z novo prostorsko ureditvijo ne bodo več služile svojemu namenu. |
|
11. člen |
(pogoji
in usmeritve glede lege objektov) |
(1) Lega
stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzije in
umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov,
maksimalni tlorisni in višinski gabariti za celotno območje OPPN so
razvidni iz kartografskega lista št. 5 "Ureditvena situacija s
karakterističnim prerezom". |
(2)
Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z
gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov,
pod pogoji, ki jih določa ta akt. Odmik gradbene meje od mej sosednjih
zemljišč je tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva
varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.),
kar velja tudi v primeru združevanja oziroma deljenja parcel, namenjenih
gradnji, kot jih dopušča ta akt. |
(3)
Objekti morajo biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem
odmiku (ki omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene
pogoje, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena). Pri urejanju
območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene
infrastrukture. |
(4) Vsi
nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta najmanj
2,00 m, ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih
površinah. |
(5) V
bližini križišča občinske javne ceste v ravnini in ob cestnih
priključkih (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih
krivin (pregledna berma) ni dovoljeno postavljanje kakršnihkoli
objektov, ograj ali elementov zunanje ureditve, ki bi okrnili
preglednost. Ni dovoljeno saditi visokega rastja, dreves, grmovja ali
visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti
karkoli drugega, kar bi oviralo oziroma okrnilo preglednost v polju
preglednosti. |
(6) Pri
nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v
železniškem prometu (ZVZeIP-1) (Uradni list RS, št. 30/18), Zakon o
železniškem prometu (ZZeIP-UPB8) (Uradni list RS, št. 99/15 in 30/18),
Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev
drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v
varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/1987 in
25/1988), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 49/2016),
Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št.
92/2010) in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list
RS, št. 93/2013). |
(7) Za
vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108 m levo
in desno izven naselja, in 106 m levo in desno v naselju, od osi
skrajnega tira, po ZVZeIP-1, je treba pridobiti projektne pogoje in
pozitivno mnenje h projektni dokumentaciji, ki ga izda upravljalec javne
železniške infrastrukture. Pred izdajo pozitivnega mnenja gradnja v
železniškem varovalnem progovnem in progovnem pasu ni dovoljena. |
(8)
Višinska kota pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in kote
terena in se določi v projektu za gradbeno dovoljenje. |
(9)
Gradbeno mejo načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo
dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. |
|
12. člen |
(pogoji
za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
(1)
Vodilo je fleksibilnost območja in razpoložljive površine za dejavnosti,
ki potrebujejo večje površine. |
(2) Pred
začetkom vsake posamezne gradnje je obvezno izdelati geološke preiskave
na terenu in določiti pogoje gradnje. |
(3) Za
objekte so določeni maksimalni tlorisni gabariti s tolerancami oziroma
zunanje gradbene linije, ki jih narekujejo potrebni odmiki, možnost
organiziranja dovozov in dostopov ter varstveni pasovi. |
(4)
Oblikovanje stavb mora biti prilagojeno predvideni funkciji objekta,
sodobnemu načinu uporabe objekta ter sodobnim tehnološkim procesom: |
·
izhajati
mora iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti Panonske arhitekturne
regije in iz značilnosti lokalne arhitekturne krajine, tudi v
interpretaciji z uporabo sodobnih materialov; |
·
volumni
objektov so lahko enoviti ali pa prostorsko razgibani, prilagojeni
funkciji, možni so tudi volumenski poudarki fasade; |
·
fasade
stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov, lahko so
ometane, delno zastekljene, lahko tudi delno izvedene kot lesene ali kot
obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami. Dopustne so
tudi s sodobno uporabo stekla, kovine, lesa in kamna oblikovane fasade,
celo prosojne. Oblikovane so lahko kot enovite ravne ploskve, brez
poudarjene členitve in detajlov ali z izrazito fasadno členitvijo in
členjenimi detajli, poudarjeno lahko imajo vodoravno ali navpično smer.
Če so fasade ometane, morajo biti izvedene v odtenkih svetlejših ali
toplih barv. Dopustni so barvni poudarki. Uporaba barv, ki so v prostoru
moteče in ne izhajajo iz tradicionalnih barv (npr. živo rdeča, živo
zelena, živo modra, itd.) niso dopustne. |
(5)
Pogoji za oblikovanje objektov: |
Objekt
A: POSLOVNI OBJEKT- namenjen je recepciji, varnosti, in vratarnici ter
sanitarijam, objekt bo maksimalnih tlorisnih gabaritov 25 x 15 m,
maksimalna etažnost objekta: P. |
Objekt
B: STAVBE ZA ŠPORT- predvidena je sledeča namembnost: tribuna, pokrita
športna dvorana, objekt bo maksimalnih tlorisnih gabaritov 117 x
28 m, maksimalna etažnost objekta: P+1. |
Območje
C: OBSTOJEČI OBJEKT – predvidena je sledeča namembnost: prostor namenjen
ribiškemu društvu, povzamejo se obstoječi tlorisni gabariti, obstoječa
etažnost objekta: P. |
Objekt
E: GOSTINSKI OBJEKT - predvidena je sledeča namembnost: prenočišča,
gostišče, objekt bo maksimalnih tlorisnih gabaritov 73 x 60 m,
maksimalna etažnost objekta: K+P+N+2M. |
Vertikalni gabariti: Maksimalna višina objektov je 15 m nad koto
pritličja. Kletne etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske
izmere in komunalni priključki. Kleti je lahko več. Objekti so lahko
tudi samo deloma podkleteni. Dopustno je delno vkopavanje objektov
zaradi karakteristike terena. |
(6)
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom določa maksimalni
faktor zazidanosti Fz = 0,8 (je razmerje med tlorisno projekcijo
zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino
gradbene parcele) |
(7) Kote
pritličij predvidenih objektov se prilagodijo terenu. |
(8)
Strehe: |
a)
Strehe objektov naj bodo oblikovane v skladu z namembnostjo objekta
(dovoljene ravne strehe, enokapnice, dvokapnice). Dopustne so
zazelenjene strehe. |
b) Na
strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja naprav za izkoriščanje
sončne energije. Le te se na strehe postavijo vzporedno s strešino,
njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe.
Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo
pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim
vencem. |
(9)
Zunanje ureditve in urbana oprema se izvede v enotnem načinu
oblikovanja, v čim večji meri se uporabijo leseni elementi. |
(10)
Kota izvedenih končnih izkopov za predvidene gradnje mora biti v skladu
z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-Ptujskega polja več kot 2,0 m nad srednjo gladino podzemne vode.
|
(11)
Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu
z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, kar
mora biti tekstualno in grafično jasno razvidno iz projektne
dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja. Gradnja je izjemoma
dovoljena globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne
zmanjša za več kot 10%. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba
drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno
soglasje. |
|
13. člen |
(pogoji
za nezahtevne in enostavne objekte) |
(1)
Funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali nezahtevnih in
enostavnih objektov v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam
morajo biti usklajeni z osnovno stavbo ali pa so preprostih kubusnih
oblik lahkih transparentnih konstrukcij in so posledica funkcije
objekta. |
(2)
Dopustna je postavitev ograj, škarp in opornih zidov na oziroma ob meji
parcele, namenjene gradnji, kolikor zasaditev oziroma postavitev ne
ovira poteka infrastrukturnih vodov. Izgradnja ograj ne sme preprečiti
izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti
njihova višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede
zahtevanih pregledov kotov vožnje. |
(3)
Najvišja dovoljena višina ograje je 3 m, razen v primerih posebnih
varstvenih ali zaščitnih zahtev (ograditev športnih objektov in naprav).
Ograja mora biti žična ali rešetkasta in ali transparentna, zgrajena iz
montažnih elementov. V primeru postavitve ograje iz betonskih montažnih
elementov, je potrebno takšno ograjo zazeleniti. Dopustna je tudi živa
meja. |
(4)
Tlorisni gabariti in etažnosti dopustnih enostavnih in nezahtevnih
objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede
na zahtevnost. |
(5)
Merila in pogoji za zgoraj navedene objekte se nanašajo tudi, kadar ne
izpolnjujejo kriterijev za nezahtevne in enostavne objekte in bi zato
sodili med manj zahtevne objekte. |
|
VI.
Oblikovanje odprtega prostora |
|
14. člen |
(zasnova
in usmeritve urejanja odprtih površin in vodnih površin) |
(1)
Površina za ribarjenje, sprostitev in počitek je pretežno ravna. Talni
pokrov je trata. |
(2) Na
območju objekta E (gostinski objekt) je dovoljena postavitev gostinskih
vrtov, pergol in druge urbane opreme. |
(4)
Območje za kampiranje se omeji z zelenimi barierami; znotraj območja za
kampiranje in v bližnji okolici se uredijo nove zazelenitve, v čim večji
meri se ohranjanja obstoječe drevje. |
(5)
Odprte površine se uredijo skladno s programom posameznega objekta. |
|
15. člen |
(ureditev okolice objektov-zelene površine in zasaditve) |
(1)
Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi zmanjšanja
vpliva na krajinsko sliko, kot zaradi zadrževanja in ponikanja
padavinske vode. Nepozidane in neutrjene proste površine se uredijo kot
zelenice oziroma se zasadijo z avtohtono vegetacijo. |
(2)
Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v
območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati prometa. |
|
16. člen |
(višinske regulacije terena) |
(1)
Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno.
|
(2)
Dopusta je gradnja škarp za izdelavo platoja kolikor ni mogoče z zeleno
brežino zagotoviti zadostne površine parcele, namenjene gradnji. |
|
17. člen |
(javne
površine in urbana oprema) |
Dopustna
je postavitev urbane opreme, sodobnih enostavnih oblik. |
|
VII.
Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno in drugo
infrastrukturo |
|
18. člen |
(splošni
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in
grajeno javno dobro) |
Splošni
pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske
infrastrukture na območju OPPN so: |
·
pred
predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko
in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem, |
·
trase
komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav
morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih
odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur, |
·
dopustne
so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav
ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora, |
·
dopustne
so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi
upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih
bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega
voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje, |
·
obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati
zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju veljavnih predpisov, |
·
dopušča
se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov
(geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
|
19. člen |
(cestno
omrežje) |
(1)
Obravnavano območje je treba prometno navezati na javno kategorizirano
cestno omrežje in zgraditi: notranje cestno omrežje, parkirne površine,
površine za intervencijo, dostavo in manipulacijo. |
(2)
Predvidena je ureditev novega dovoznega priključka na javno pot JP
76421, ki se povezuje na JP 576291 in G1 0250 Spuhlja-Ormož. |
(3)
Vzpostavi se nova interna cesta za dvosmerni promet v smeri S-J.
Dvosmerna cesta se dimenzionira kot cesta za dvosmerni avtomobilski
promet. Notranji cestni promet, se lahko tudi prilagodi drugače, če bo s
tem zagotovljena boljša dostopnost do predvidenih objektov. Prometni
režim se ustrezno označi z vertikalno signalizacijo. |
(4)
Takšna zasnova zahteva minimalne nove prometne ureditve in komunalno
opremljanje, ki omogoča fleksibilnost postavitve stavb in velikosti
stavb v območju. |
(5)
Objekti morajo zagotoviti ustrezno število parkirnih mest na pripadajoči
parceli glede na vrsto dejavnosti, namembnost objekta in potrebne
površine za uvoz vozil. Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni
prostori, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih
programov. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni Tehnični normativi.
Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi. |
|
20. člen |
(parkirne površine) |
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov se na
gradbeni parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest (v
nadaljevanju: PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah. PM morajo
biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela,
bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM
morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po določilih tega odloka o
zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin. |
(2)
Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene,
tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z
betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s
peskolovi in lovilci olj. Goriva in maziva, ki odtekajo, se
odstranijo na neškodljiv način. |
(3) Na
vseh javnih parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti
ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Pri
določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, se zagotovi 5% PM za
funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20,
je potrebno zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe. |
(4)
Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene
in obiskovalce. |
(5)
Natančno število parkirnih mest je treba določiti skladno s podrobnim
programom investitorjev in od odvisnosti ob vrste in obsega dejavnosti v
projektni dokumentaciji. Če poseben predpis ne določa drugače, se v
odvisnosti od namena objekta ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva
naslednje minimalno število PM: |
|
|
DEJAVNOST |
ŠTEVILO PM ZA MOTORNI PROMET |
1 |
ŠPORTNE NAPRAVE |
|
|
športni objekti brez gledalcev |
1 PM/250 m2 |
|
športne dvorane brez gledalcev |
1 PM/50 m2 površine |
|
športne dvorane s prostori za gledalce |
1 PM/50 m2 površine dvorane + 1 PM/10 gledalcev |
|
tenis igrišča |
4 PM/igrišče + 1 PM/10 gledalcev |
|
kegljišča |
4 PM/stezo |
|
strelišča |
1 PM/tarčo |
2 |
GOSTILNE IN PRENOČIŠČA |
|
|
gostilne lokalnega značaja hoteli |
1 PM/8 sedežev |
|
pomembnejša gostišča |
1 PM/4 sedeže + 1 PM/2,5 zaposlenih |
|
penzioni, zdravilišča in druge stavbe s prenočišči |
PM/3 postelje + 1 PM/4 sedež v restavraciji + 1PM/2,5 zaposlenih |
|
mladinski domovi za prenočevanje |
1 PM/10 postelj |
3 |
PRIREDITVENI PROSTORI |
|
|
Večnamenske dvorane |
1 PM/5 sedežev + 1 PM /2,5 zaposlenih |
|
(6)
Parkirne vzorce prikazane v kartografskem delu je možno spreminjati in
dopolnjevati skladno s potrebami, ki bodo izhajale iz podrobnega
programa investitorjev. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene. |
|
21. člen |
(peš in
kolesarski promet) |
Znotraj
območje OPPN ni ločenih površin za peš in kolesarski promet, in poteka
skupaj z ostalim prometom po notranjih cestah in dostopih. |
|
22. člen |
(neoviran dostop, vstop in uporaba objektov v javni rabi) |
Upoštevati je treba zahteve, ki določajo predpise, ki urejajo področje
neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi. |
|
23. člen |
(intervencija, dostava, manipulativne površine) |
(1) Pot
in površina za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska
vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) je
zagotovljene s predvidene ceste na severnem delu območja OPPN. |
(2) Vse
intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne
površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s
programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez
ovir. |
|
24. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Ob
ureditvenem območju OPPN (parc. št. 1316 k.o. Dornava), poteka javno
vodovodno omrežje, vodovodni priključek za območje OPPN je obstoječ in
sicer v zunanjem tipskem vodomernem jašku in je speljan preko vodomera
DN20. |
(2)
Razvod vodovoda znotraj območja OPPN do posameznih objektov se izvede s
cevmi iz duktila, profil se določi s projektom vodovodnega sistema.
|
(3) Na
projektirano vodovodno omrežje se namestijo nadzemni hidranti za
zagotovitev požarne varnosti. |
|
25. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1)
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na
javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni
napravi. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in
komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
(2)
Padavinske odpadne vode s streh so speljane v rezervoar za deževnico, iz
katerega se spelje povratni vod v objekt za ponovno uporabo za sanitarne
vode, prelivne vode pa v ponikalnico. Parkirne površine se izvedejo s
travnimi ploščami, ki omogočajo pronicanje padavinske vode v podtalje.
Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč
(površina za avtodome) je treba pred izpusti predhodno očistiti na
standardnih lovilcih olj (SIST EN -858-2). |
(3)
Komunalne odpadne vode se odvajajo v malo čistilno napravo z iztokom v
ponikalnico. Na iztoku iz MKČN pred ponikanjem je potrebno izvesti
revizijski jašek, ki bo omogočal kontrolo in vzorčenje, s tem pa tudi
izvedbo pregledov MKČN. |
Najkasneje v 15 dneh po pričetku obratovanja MKČN je lastnik o tem
dolžan obvestiti izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih vod. Ko se delovanje MKČN stabilizira, je lastnik pri
pooblaščenem laboratoriju za izvajanje prvih meritev in obratovalnih
monitoringov odpadnih vod dolžan naročiti prve meritve. Rezultate prvih
meritev je lastnik dolžan posredovati izvajalcu javne službe. Do MKČN
naj bo omogočen dostop s tovornimi vozili. |
(4) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se
upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih
odpadnih voda. |
|
26. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1)
Preko območja OPPN poteka nizkonapetostni elektroenergetski vod, ki
služi za napajanje obstoječega objekta in se bo odstranil. |
(2) Na
območju OPPN ni zadostnih kapacitet električne energije za napajanje
predvidenih objektov, zato je potrebno predvideti nov nizkonapetostni
priključek iz obstoječega N. N. elektro voda na parc. št. 1316 k.o.
Dornava. Priključitev je predvidena zunaj območja OPPN. Za priključitev
objektov na distribucijsko omrežje s skupno močjo cca. 50 kW, bo
potrebno: |
·
v
transformatorski postaji TP Prvenci 2-Borovci (t-581 OE Ptuj) izvesti
zamenjavo obstoječega transformatorja 100 kVA z transformatorjem moči
250 kVA, ter urediti zaščito, |
·
v
transformatorski postaji TP Prvenci 2-Borovci (t-581 OE Ptuj) zamenjati
oz. preurediti NN omaro zaradi zagotovitve prostega NN izvoda iz TP, |
·
zgraditi
nov ustrezni nizkonapetostni priključek iz transformatorske postaje TP
Prvenci 2-Borovci (t-581 OE Ptuj), do obravnavanih objektov, postaviti
ustrezno priključno merilno omarico, ter namestiti ustrezne merilne
naprave (traso določiti skupaj v sodelovanju z OE Ptuj), |
·
pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostni
kabelski priključek, |
·
pridobiti služnostne pogodbe za elektroenergetske vode. |
(3)
Odvzemna mesta za posamezne objekte se izvedejo iz samostojnih
prostostoječih priključno merilnih omaricah PS-PMO. Na mestih, kjer bo
nizkonapetostni podzemni elektroenergetski potekal v območju utrjenih
površin je vod potrebno mehansko zaščiti ter oceviti. |
(4) Pri
nadaljnjem načrtovanju (PGD in PZI) dokumentacije je potrebno upoštevati
idejno rešitev elektrifikacije obravnavanega območja ter izdane smernice
Elektra Maribor d.d.. |
|
27. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1) Na
obravnavanem območju je predvidena javna razsvetljava (razsvetljava ob
prometnih površinah, javnih objektih in napravah - športna igrišča). |
(2) Za
osvetlitev območja se uporabijo sijalke s senzorjem za izklop, ki ne
svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr.
visokotlačne natrijeve sijalke). |
(3)
Oblika, namestitev ter vrsta svetil mora biti skladna z zakonodajo, ki
ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja. |
(4)
Reklamna in okrasna osvetlitev se ne dovoli. |
|
28. člen |
(omrežje
elektronskih komunikacij) |
Kabelsko
komunikacijsko omrežje |
(1) Na
območju OPPN ni obstoječega komunikacijskega omrežja. |
(2) Za
potrebe načrtovanih objektov se izvede priključek komunikacijskega
omrežja od najbližjega omrežja in sicer iz Prvenci 1 (medij je baker),
kjer se predvidi priključek na omrežje, ki je v upravljanju Telekoma
Slovenije. |
(3) Za
navedeno ureditev je potrebno v cestnem svetu zgraditi TK kabelsko
kanalizacijo po cesti vsaj PEHD cev 2xfi50mm s pripadajočimi kabelskimi
jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m. |
(4) Pri
projektiranju objektov je za objekte kjer bo izveden TK priključek,
predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do
objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le ozemljena na skupno
ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki
omogoča 24 urni dostop. |
|
29. člen |
(plinovodno omrežje) |
Na
območju OPPN ni plinovodnega omrežja. |
|
30. člen |
(ogrevanje in učinkovita raba energije) |
(1)
Predviden vir ogrevanja za objekte je toplotna črpalka sistema voda-voda
ali sistema zrak-voda. Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi
izkoriščanje drugih, alternativnih in obnovljivih virov energije. |
(2) V
primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda, kjer je
toplotni vir podtalna voda in za posebno rabo vode (za izvajanje
športnih aktivnostih na stoječih vodah) je potrebno pridobiti vodno
pravico za rabo vode v skladu s 125. členom (vodno dovoljenje) ZV-1.
Vodno dovoljenje je potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega
soglasja. |
(3) Pri
projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in
tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo
obnovljivih virov energije. |
|
31. člen |
(odpadki) |
(1) Pri
ravnanju z odpadki, nastalimi pri odstranitvi in gradnji objektov, je
investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje
ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in
predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali
odstranjevalcem. |
(2)
Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno s predpisi, ki urejajo
zbiranje in predajanje odpadkov. |
(3)
Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično
brezhiben prostor. Prostor se delno ogradi (nadstrešnica, ograja se
oblikuje enotno z ostalimi objekti na območju). Dovoz do ekološkega
otoka je po obstoječi dovozni poti. |
(4) Ob
športnih igriščih, , območju za kampiranje, se namestijo koši za smeti. |
|
VIII.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
32. člen |
(ukrepi
za ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) V
območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. Območje
prostorske ureditve se ne nahaja v območju kulturne dediščine. Na
območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za
oceno arheološkega potenciala. |
(2) V
kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin krajevno
pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s
predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali
odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pisno obvesti krajevno
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj
deset dni pred pričetkom zemeljskih del. |
(3) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali
odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru
odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, se lahko pristojni organ na to zemljišče z izdajo odločbe
določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga
raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
IX.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
|
33. člen |
(varovanje okolja) |
(1)
Varstvo pred hrupom |
Na
podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju in
108. členom Odloka o OPN občine Dornava, sodi obravnavano območje v III.
območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni
hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za zavarovanje objektov
in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s
predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po
končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. |
(2)
Varstvo zraka |
Za
zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času
gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora
investitor zagotoviti vlaženje materialov, nezaščitenih površin in
dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu in prepreči raznos materialov
z gradbišča. Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se kot
energetski vir za oskrbo s toplotnimi črpalkami sistema voda-voda,
dovoljeni so tudi drugi, alternativni in obnovljivi viri energije,
gradnja objektov se mora izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo
učinkovito rabo energije v stavbah. |
(3)
Varstvo voda |
Padavinske odpadne vode s strešin se odvajajo v ponikalnico. Komunalne
odpadne vode se odvajajo v malo čistilno napravo z iztokom v
ponikalnico. Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in
parkirišč se bodo odvajale preko peskolovov in lovilcev olj. Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se
upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih
odpadnih voda. |
Območje
OPPN se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z
oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja, zato je treba pri načrtovanju
dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. |
(4)
Varstvo plodne zemlje in tal |
Zaradi
racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati
čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse
izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, je potrebno deponirati
ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti
zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega
območja. |
|
34. člen |
(ohranjanje narave) |
Na
območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
X.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
35. člen |
(varstvo
pred nesrečami) |
(1)
Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi,
smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje
fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega
varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in
varstva pred nesrečami. Ker parcelna mreža in lega objektov v OPPN-ju ni
dokončno določena, je še posebej pomembno pri določitvi le tega
upoštevati s predpisi določene odmike objektov, potrebne površine za
intervencijska vozila. |
(2)
Ukrepi ogroženih območij: |
Območje
OPPN ni poplavno ogroženo. Območje OPPN ni erozivno ali plazovito
ogroženo. |
Pri
načrtovanju objektov se upošteva pogoje geološkega poročila. |
Območje
OPPN se v skladu z določili 124. člena OPN Občine Dornava, v primeru
naravnih ali drugih nesreč nameni za zaščito in reševanje. |
(3)
Pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami: |
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito
prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in
posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega
predpisa ni potrebno predvideti. |
(4)
Zaklanjanje: |
Pri
gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno
upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih
objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII.
stopnje lestvice Marcalli- Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek
tal (g) je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in
vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti
objektov. Na območju nasipavanja, je potrebno preveriti stabilnost in
nosilnost tal. |
(5)
Razlitje nevarnih snovi |
Na
območju OPPN je na povoznih površinah mogoče razlitje olj. Zagotovi se
prestrezanje teh snovi z lovilci olj. |
|
36. člen |
(požarnovarstvene zahteve) |
Požarno
varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega
objektov nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po
stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje,
ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev,
hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi
požarno - varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in
gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v
projektni dokumentaciji. |
Potrebne
odmike se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva.
|
|
37. člen |
(varovanje zdravja ljudi) |
(1) Lega
novih objektov v odnosu do ostalih stavb v neposredni okolici ne sme
povzročiti prekomernega senčenja okolice. Pri organizaciji prostorov v
predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma
osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne
osvetlitve in osončenja delovnih prostorov. |
(2) Pri
urejanju območja je potrebno smiselno upoštevati veljavne predpise iz
področja za zagotavljanje dostopa za funkcionalno ovirane ljudi. |
|
XI.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
38. člen |
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape
oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno
celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. |
|
XII.
Drugi pogoji in zahteve za izvajanje |
|
39. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1)
Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi
smernicami in mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu. Njihove
obveznosti se nanašajo predvsem na zagotavljanje infrastrukturne
opremljenosti zemljišč in na varovanje okolja, narave, vode, zdravja in
kvalitete javnega prostora. |
(2) Za
vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108m levo
in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, od osi
skrajnega tira, je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in
pravilniki pridobiti projektne pogoje in soglasje h projektni
dokumentaciji s strani upravljalca javne železniške infrastrukture. |
(3)
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet
projektne dokumentacije DGD. |
|
XIII.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
40. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1)
Tlorisni gabariti so opredeljeni kot maksimalni, ki jih je v okviru
toleranc možno manjšati. Obvezno pa je upoštevati gradbeno linijo.
Znotraj gradbenih mej je možno združevanje ali razdruževanje gradbenih
mas, spreminjanje lokacije, oblike, velikosti in števila stavb.
Upoštevati je potrebno maksimalno etažnost stavb. Na prometnih površinah
- območje mirujočega prometa je možna gradnja nadstrešnic za senčenje
parkirnih mest, ki se izvajajo po enotnem načrtu. |
(2) Pri
realizaciji podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od
tehničnih in oblikovalnih rešitev, lokacij ter dimenzij, če se v
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih
in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta
odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
(3)
Poleg dopustnih odstopanj, navedenih v posameznih členih, so znotraj
območja OPPN dopustna še naslednja odstopanja: |
·
vkopati
je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer
odstopajo od pozidane površine objekta. Ti prostori so v parterni
ureditvi pohodni in so s tem del zunanje ureditve; |
·
dopustne
so parcelacije območja (delitev in združitev parcel) za posamezne
objekte ali komplekse. |
|
XIV.
Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta |
|
41. člen |
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
Po
prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), velja na
tem območju Občinski prostorski načrt Občine Dornava in sicer merila in
pogoji določeni za območja površin za oddih, rekreacijo in šport oziroma
se za enoto urejanja prostora v Občinskem prostorskem načrtu določijo
podrobnejši izvedbeni pogoji. |
|
XV.
Prehodne in končne določbe |
|
42. člen |
Do
izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba
prostora. |
|
43. člen |
(1) OPPN
je na vpogled pri pristojnih službah Občine Dornava in na Upravni enoti
Ptuj, v času uradnih ur. |
(2)
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo inšpekcijske
službe za posamezna področja. |
|
44. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka: 350-7/2019 |
Datum:
10.10.2019 |
|
|
Občina
Dornava |
|
Janko Merc, župan |
|