Na
podlagi 3. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in
127/06), 30. člena
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno
besedilo – EZ-UPB2 in 70/08), 5. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Log - Dragomer (Uradni
list RS, št. 72/08) in 16. člena
Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je
Občinski svet Občine Log - Dragomer na 25. redni seji dne 10. 3. 2010
sprejel |
|
O
D L O K
o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega
plina v Občini Log - Dragomer |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
(predmet odloka) |
(1) Ta odlok določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe
dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega
plina na območju Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju: Občina).
|
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot
koncesionirana gospodarska javna služba. |
(3) Ta odlok je tudi koncesijski akt za izvajanje javne službe iz prvega
odstavka tega člena. |
|
2.
člen |
(pojmi in izrazi v odloku) |
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: |
–
distribucija: transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju;
|
–
distribucijsko omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do
končnega odjemalca; |
–
sistemske storitve: so storitve, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in
kvalitetno delovanje energetskih sistemov; |
–
sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina: je pravna
oseba, ki je v skladu z zakonom na podlagi tega odloka določena za
opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
zemeljskega plina; |
–
omrežnina: je del cene za uporabo plinovodnega omrežja, ki je namenjen
plačevanju izvajanja javne službe iz tega odloka in pokrivanju stroškov
sistemskih storitev; |
–
končni odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo za
lastno končno rabo; |
–
javna služba: je dejavnost sistemskega operaterja; |
–
koncedent: je Občina; |
–
koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina po tem
odloku; |
–
koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja javno službo dejavnost
sistemskega operaterja po tem odloku na podlagi koncesije; |
–
Agencija za energijo: Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
|
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je
določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi
podlagi. |
|
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
3.
člen |
(opredelitev javne službe) |
(1) Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina obsega: |
–
distribucijo zemeljskega plina po plinovodnem omrežju ter obratovanje,
vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja, |
–
zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno
zmogljivost in zanesljivost omrežja, |
–
ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča
razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja, |
–
nediskriminatorno obravnavanje končnih odjemalcev, |
–
zagotavljanje potrebnih podatkov sistemskim operaterjem drugih omrežij,
s katerimi je omrežje, ki ga uporablja, povezano, |
–
zagotavljanje potrebnih podatkov končnim odjemalcem za učinkovit dostop
do omrežja, |
–
napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja
in upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih, |
–
izgradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju Občine Log -
Dragomer v skladu z občinskimi prostorskimi načrti in drugimi ustreznimi
akti in dokumentacijo, |
–
pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj
za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za
njihovo obratovanje. |
(2) Dejavnost sistemskega operaterja obsega tudi dejavnosti in naloge,
določene v drugih predpisih, ki na podlagi Energetskega zakona določajo
vsebino gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku. |
|
4.
člen |
(območje izvajanja javne službe) |
(1) Za izvajanje javne službe po tem odloku se podeli koncesija za
celotno območje Občine. |
(2) Koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja te javne službe na
celotnem območju Občine. |
(3) Koncesionar izvaja javno službo po tem odloku v svojem imenu in za
svoj račun. |
|
5.
člen |
(oskrba z zemeljskim plinom) |
Pri izdelavi občinskega prostorskega načrta (OPN) in občinskih podrobnih
prostorskih načrtov (OPPN) mora izdelovalec, kjer je to mogoče,
prednostno predvideti oskrbo objektov iz sistema oskrbe s plinom, v
skladu s predhodnimi pogoji in soglasji izvajalca javne službe. |
|
III. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
6.
člen |
(omrežnina) |
(1) Naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, se financirajo iz
omrežnine za distribucijo plina, ki jo plačujejo končni odjemalci
sistemskemu operaterju. |
(2) Višino omrežnine določi koncesionar v skladu z akti, ki jih na
podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo
omrežnine v Uradnem listu Republike Slovenije mora koncesionar pridobiti
soglasje Agencije za energijo. |
(3) Koncesionar zaračunava končnim odjemalcem omrežnino v skladu z
Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za
obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih
stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi
predpisi. |
|
7.
člen |
(drugi prihodki koncesionarja) |
Koncesionar pridobiva dohodke tudi od priključitev in ostalih storitev,
ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja. |
|
IV. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA |
8.
člen |
(javna pooblastila) |
Koncesionar ima pri izvajanju gospodarske javne službe poleg javnih
pooblastil na podlagi zakona tudi naslednja javna pooblastila:
|
–
izdaja sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje
zemeljskega plina, |
–
izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz
distribucijskega omrežja, |
–
v zvezi z izvajanjem dejavnosti daje v postopku priprave prostorskih
aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s
predpisi o urejanju prostora, če z zakonom ni predpisano drugače,
|
–
določa projektne pogoje in pogoje za priključitev objektov na
distribucijsko omrežje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja, skladno s predpisi o graditvi objektov, kolikor
ni z zakonom predpisano drugače, |
–
daje soglasja k projektnim rešitvam in soglasja h gradnjam za načrtovane
posege v območje varovalnih pasov distribucijskih omrežij, skladno s
predpisi o graditvi objektov, kolikor ni z zakonom predpisano drugače,
|
–
odloča za vsako posamezno priključitev odjemalca na distribucijsko
omrežje, |
–
izdaja strokovna mnenja za načrtovane posege v območjih varovalnih
pasov, |
–
vodi kataster distribucijskega plinovodnega omrežja in naprav v skladu z
veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov ter druge evidence. |
|
9.
člen |
(obveznosti koncesionarja) |
Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
upoštevati naslednje: |
–
dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo,
|
–
dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in
normativi; |
–
obstoječo in zgrajeno infrastrukturo je dolžan tekoče in investicijsko
vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati; |
–
dolžan je izdelati napoved in načrt porabe zemeljskega plina z uporabo
metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri
porabnikih; |
–
dolžan je najmanj enkrat letno informirati odjemalce o gibanjih in
značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer
koncesionar opravlja javno službo; |
–
dolžan je izpolnjevati druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem
odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
10. člen |
(sistemska obratovalna navodila) |
(1) Koncesionar izda sistemska obratovalna navodila za distribucijsko
omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna
navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina. |
(2) Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo: |
–
tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in
kvalitetne oskrbe, |
–
način zagotavljanja sistemskih storitev, |
–
postopke obratovanja distribucijskega omrežja v kriznih stanjih,
|
–
tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
|
–
tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij
različnih sistemskih operaterjev. |
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar
pridobiti soglasje Agencije za energijo, kolikor je tako predpisano z
zakonom. |
(4) Koncesionar mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem
listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski
predpisi. |
|
11. člen |
(splošni pogoji) |
(1) Koncesionar izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega
plina iz distribucijskega omrežja po predhodnem soglasju pristojnega
organa Občine in v skladu z metodologijo Agencije za energijo. Pred
objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za
energijo, v kolikor je tako predpisano z zakonom. |
(2) Koncesionar mora splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina
iz distribucijskega omrežja objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije
in na način, kot to določajo občinski predpisi. |
(3) V splošnih pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz
distribucijskega omrežja morajo biti določeni ukrepi varstva
potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in
odjemalcem, zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembi
pogodbe in podatkov o omrežnini in cenah, različne možnosti plačila ter
postopke odločanja o njihovih pritožbah. |
|
12. člen |
(kataster omrežja in infrastrukture) |
(1) Koncesionar za plinovodno omrežje vodi kataster distribucijskega
omrežja in naprav, ki jih uporablja, vključno z zbirko podatkov o
končnih odjemalcih. Podatke o katastru koncesionar posreduje Občini, ki
zagotavlja vključitev teh podatkov v geografski informacijski sistem
občine. |
(2) V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so
navedeni v soglasjih k priključitvi na omrežje oziroma v pogodbah o
priključitvi na omrežje ter pogodbah o dostopu do distribucijskega
omrežja. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu
osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu
organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora, in
končnemu uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo
nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se
ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah
zakona, ki ureja dostopu do informacij javnega značaja. |
|
V.
DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE |
13. člen |
(definicija distribucijskega omrežja) |
(1) Distribucijsko omrežje je energetsko omrežje od prenosnega omrežja
do končnega odjemalca. |
(2) Distribucijsko omrežje med drugim sestavljajo glavni plinovodi,
priključni plinovodi, merilne in merilno regulacijske postaje, odorirne
naprave, naprave za katodno zaščito, naprave za daljinski prenos
podatkov ter drugi objekti in naprave, ki so namenjene oskrbi končnih
uporabnikov z zemeljskim plinom. Distribucijsko omrežje upravlja in
vzdržuje koncesionar, z izjemo priključnega plinovoda. Priključni
plinovod je v lasti končnega uporabnika in ga koncesionar vzdržuje na
stroške lastnika. |
(3) Priključni plinovod je plinovod za distribucijo zemeljskega plina od
glavnega plinovoda do izstopnega mesta z vključno glavno plinsko zaporno
pipo na koncu priključnega plinovoda za posamezno zgradbo. |
|
14. člen |
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja) |
(1) Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje,
s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo
nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost
delovanja. |
(2) Koncesionar bo gradil distribucijsko omrežje na tistem območju
Občine, kjer je predvidena plinifikacija v skladu z občinskimi
prostorskimi akti in mu bo hkrati Agencija za energijo zagotovila
povrnitev upravičenih stroškov obratovanja v skladu z aktom o določitvi
metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje
upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
|
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena stroške gradnje in
vzdrževanja priključnega plinovoda nosi končni uporabnik, če ni
dogovorjeno drugače. |
|
VI. PRIKLJUČITEV KONČNEGA UPORABNIKA NA OMREŽJE |
15. člen |
(priključitev na distribucijsko omrežje) |
(1) Priključitev končnih uporabnikov na distribucijsko omrežje, urejanje
pogodbenih razmerij v zvezi s priključitvijo in dostopom končnega
uporabnika do distribucijskega omrežja, začasna ustavitev ter ustavitev
distribucije končnemu uporabniku po predhodnem obvestilu ali brez
obvestila in ponovna priključitev se izvajajo pod pogoji in na način,
kot to določajo Energetski zakon, splošni pogoji za dobavo in odjem
zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja ter sistemska obratovalna
navodila. |
(2) Priključitev končnega uporabnika na omrežje lahko izvede le
koncesionar. |
|
16. člen |
(vloga za priključitev) |
(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o
soglasju za priključitev končnega uporabnika na distribucijsko
plinovodno omrežje v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni
upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje
soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih za dobavo in
odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja. |
(2) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja odloča
Agencija za energijo. |
(3) Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan koncesionar priključiti
končnega uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključni
plinovod izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi
obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji za dobavo in odjem
zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja. |
|
17. člen |
(povračilo škode) |
Koncesionar ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj
končnega uporabnika omrežja, zaradi katerih mu je ustavil distribucijo. |
|
18. člen |
(neupravičen odjem) |
(1) Samovoljna priključitev objekta ali dela objekta na distribucijsko
omrežje ter kasnejši odjem plina brez soglasja koncesionarja ali na
način, ki ni v skladu s tem odlokom in izdanim predhodnim ali dokončnim
soglasjem, se šteje za neupravičen odjem. |
(2) Končni uporabnik mora koncesionarju plačati vse stroške in povrniti
vso škodo, ki jo je povzročil z neupravičeno priključitvijo in
neupravičenim odjemom, skladno z določili splošnih pogojev za dobavo in
odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja. |
(3) Koncesionar končnemu uporabniku zaračuna neupravičeno uporabo
distribucijske zmogljivosti in količine zemeljskega plina odvzete v času
trajanja neupravičenega odjema po cenah veljavnih na dan obračuna, in
sicer iz cenika Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., za dobavo
zemeljskega plina, postavke iz prodajne skupine PS1 in cene za
distribucijo zemeljskega plina za odjemno skupino C(DK1) iz akta o
določitvi omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja zemeljskega
plina. |
|
19. člen |
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega
plina) |
(1) Na območju Občine, kjer je to mogoče, velja obveznost priključitve
na distribucijsko omrežje zemeljskega plina in uporabe plina.
|
(2) Obveznost priključitve ne velja v primeru, da objekt v celoti
uporablja obnovljive vire energije za potrebe ogrevanja in priprave
sanitarne vode. V primeru, da objekt zadovoljuje potrebe po ogrevanju in
pripravi tople sanitarne vode samo delno z obnovljivi viri energije, še
vedno za preostali del velja obveznost priključitve na distribucijsko
omrežje zemeljskega plina. |
(3) Obvezno se na distribucijsko omrežje priključujejo objekti, ki bodo
zgrajeni na območju občine, kjer je omrežje že zgrajeno in obstajajo za
to tehnične možnosti. |
(4) V primeru novogradenj je investitor dolžan na območju izvajanja
javne službe iz tega odloka, kjer omrežje še ni zgrajeno, območje pa je
po prostorskih načrtih določeno za gradnjo plinovodnega omrežja, začasno
uporabiti kot vir energije utekočinjen naftni plin (UNP) do izgradnje
plinovodnega omrežja. Uporabniki UNP iz tega odstavka so se dolžni
priključiti na plinovodni sistem po pridobljenem uporabnem dovoljenju
plinovodnega omrežja, na katerega se bodo priključili. |
(5) Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja in notranje plinske
napeljave za začasno oskrbo z UNP je treba projektno in izvedbeno
predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko
omrežje zemeljskega plina ni tehničnih ovir oziroma neusklajenosti in
nikakršnih finančnih ali drugih obveznosti investitorja ali Občine do
koncesionarja ali lastnikov objektov. Konkretna določila poda
koncesionar kot sistemski operater ob izdaji soglasja za izvedbo začasne
oskrbe z UNP. |
(6) Vgradnja novega ali zamenjava obstoječega kotla na plin s povezanimi
deli na plinovodnih instalacijah mora biti projektirana in izdelana v
skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje
zemeljskega plina, pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do
vključno 16 bar, splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina
iz distribucijskega omrežja in posamičnim aktom sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Tovrstne obveznosti veljajo
tako za obstoječe objekte kot za novogradnje. |
(7) Obstoječi objekti na območju Občine, ki zamenjujejo ali prenavljajo
sistem ogrevanja, se morajo priklopiti na distribucijsko omrežje skladno
s splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz
distribucijskega omrežja. Ti objekti začnejo uporabljati zemeljski plin
ob zamenjavi ali prenovi kurilnih naprav. |
|
20. člen |
(neodplačno obremenjevanje nepremičnin v lasti občine s stvarnimi
pravicami) |
Obremenjevanje nepremičnin v lasti Občine s stvarnimi pravicami in
obligacijskimi pravicami za namen gradnje, obratovanja, dostopa,
vzdrževanja ter nadzora plinovodnega omrežja, objektov in naprav je
neodplačno. Pogodbe se sklepajo v javno korist za čas obratovanja
infrastrukture v korist lastnika oziroma upravljavca posamezne
infrastrukture. |
|
VII. RAZMERJA SISTEMSKEGA OPERATERJA DO KONČNIH UPORABNIKOV |
21. člen |
(pravice končnih uporabnikov) |
Končni uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: |
–
do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev sistemskega
operaterja, |
–
do priklopa na distribucijsko omrežje pod pogoji in na način, določen v
Energetskem zakonu, drugimi predpisi, splošnimi pogoji za dobavo in
odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja ter tem odloku,
|
–
do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
–
uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
|
22. člen |
(dolžnosti končnih uporabnikov) |
(1) Končni uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
|
–
da se v okviru območja koncesije priključijo na omrežje v skladu z 19.
členom tega odloka, |
–
upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev gospodarske javne službe, |
–
redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami, |
–
omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del
infrastrukture javnih služb oziroma so nanjo priključene, |
–
prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma
sporočiti sistemskemu operaterju vsako spremembo, |
–
posredovati sistemskemu operaterju potrebne podatke za vodenje katastra
– zbirk podatkov, |
–
spoštovati splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz
distribucijska omrežja. |
(2) Če končni uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti
dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v
svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu
drugače ne omogoči izvajanja javne službe, koncesionar o tem obvesti
pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja
odredi končnemu uporabniku, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo
storitev javne službe. |
|
23. člen |
(obveznost lastnika nepremičnine) |
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja mora lastnik
nepremičnine, preko katere je nujno potreben dostop do infrastrukture,
dovoliti dostop do infrastrukture. |
(2) Za razlastitev in omejitve lastninske pravice na nepremičninah za
gradnjo, rekonstrukcijo in izvajanje del ter prevzem objektov oziroma
zemljišč, ki so potrebni za distribucijo zemeljskega plina, se
uporabljajo določila Energetskega zakona in določila zakona, ki določa
urejanje prostora. |
(3) Če ni mogoče določiti končnega uporabnika storitev koncesionirane
gospodarske javne službe, je končni uporabnik storitev lastnik
nepremičnine ali pri večstanovanjski stavbi lastnik posameznega dela
nepremičnine, na katero se nanaša izvedba storitve. Če je lastnikov
nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelne pravice in obveznosti končnega
uporabnika storitev. |
|
VIII. OBLIKA IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE |
24. člen |
(način podelitve koncesije) |
(1) Za izvajanje izbirne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina se podeli
koncesija. |
(2) Koncesija po tem odloku se podeli brez javnega razpisa neposredno
družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70,
Ljubljana, v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek
podelitve koncesije gospodarske javne službe. O vlogi sistemskega
operaterja za podelitev koncesije odloči z odločbo v upravnem postopku
pristojni organ Občine. |
(3) Na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka Občina s koncesionarjem
sklene koncesijsko pogodbo, skladno z določili tega odloka. |
(4) Organ koncedenta, pristojen za izdajo upravnih odločb in drugih
upravnih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava. |
|
IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
25. člen |
(pogoji) |
(1) Koncesionar mora ves čas trajanja koncesijskega razmerja
izpolnjevati naslednje pogoje: |
–
imeti mora veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina, |
–
biti mora lastnik obstoječe infrastrukture za opravljanje gospodarske
javne službe oziroma mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo o njeni
uporabi za čas trajanja koncesije. |
(2) To določilo ne velja za priključni plinovod. |
|
X.
RAZMERJA KONCESIONARJA DO KONCEDENTA |
26. člen |
(začetek in trajanje koncesije) |
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnost koncesionarja nastane s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost koncesionarja je 35 let
od sklenitve koncesijske pogodbe oziroma od dne, določenega v pogodbi. |
|
27. člen |
(način izvajanja javne službe) |
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na
način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku,
sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem
zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja in drugih predpisih ter
splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. |
|
28. člen |
(prenos deleža na osebe zasebnega prava) |
V
primeru, če se večinski poslovni delež v koncesionarju prenese na osebe
zasebnega prava ali osebe javnega prava, v katerih imajo delež osebe
zasebnega prava, koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo. |
|
29. člen |
(dolžnosti in pravice koncedenta) |
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
–
da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o
načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki
so navedeni v tem odloku, |
–
da zagotavlja takšne pogoje izvajanja, da je ob normalnem poslovanju
možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev, pri čemer se viri
financiranja in druga finančna vprašanja izvajanja koncesije uredijo v
koncesijski pogodbi, |
–
da sankcionira morebitne druge nepooblaščene izvajalce, ki bi med dobo
trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine,
|
–
da so upravičenja na zemljiščih iz območja izvajanja javne službe, ki
jih koncedent zagotovi koncesionarju in na podlagi katerih pridobi
koncesionar pravico gradnje infrastrukture in izvajanje javne službe,
neodplačna, |
–
da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
končnih uporabnikov. |
(2) Pravice koncendenta so zlasti: |
–
nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi, |
–
druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
30. člen |
(pristojnosti župana in občinske uprave) |
(1) Če ni drugače določeno je »pristojni organ« po tem odloku občinska
uprava. |
(2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do
koncesionarja in končnega uporabnikov odloča župan. |
|
XI. KONCESIJSKA POGODBA |
31. člen |
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije
pošlje koncedent izbranemu sistemskemu operaterju v podpis koncesijsko
pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 45 dni od prejema.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
|
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(4) Koncesijska pogodba z novim ali obstoječim koncesionarjem mora biti
sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja
koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka. |
|
32. člen |
(koncesijska pogodba) |
V
koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove
naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in končnih
uporabnikov. V omenjeni pogodbi je zlasti potrebno urediti vprašanja
glede začetka gradnje distribucijskega omrežja ter glede uporabe omrežja
in infrastrukture za učinkovito opravljanje nalog koncesionarja po
Energetskem zakonu in podzakonskih aktih. |
|
33. člen |
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom,
ki je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
|
34. člen |
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 35 let od dneva
učinkovanja koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem učinkovanja koncesijske
pogodbe. Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo z dnem, določenim v
koncesijski pogodbi, ki je načeloma takoj po sklenitvi koncesijske
pogodbe oziroma v primeru, da se sklene nova koncesijska pogodba, takoj
po učinkovanju te nove pogodbe, skladno z določili tega odloka.
|
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na
strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega
koncesijskega razmerja. |
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov,
določenih z zakonom. |
|
XII. PRENOS KONCESIJE |
35. člen |
(oblika) |
(1) Opravljanje koncesionirane javne službe lahko koncesionar prenese na
drugo osebo samo, če je prenos predviden v koncesijski pogodbi in v
predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je prenos možen samo z
dovoljenjem koncedenta. |
(2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese opravljanje
koncesionirane javne službe na drugo osebo samo v primerih, določenih v
koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. |
|
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
36. člen |
(načini prenehanja koncesijskega razmerja) |
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
–
s prenehanjem koncesijske pogodbe, |
–
s prenehanjem koncesionarja, |
–
z odvzemom koncesije, |
–
z odkupom koncesije. |
(2) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji
koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno
službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne
službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon
ne določa drugače, vendar najdlje eno leto. |
|
37. člen |
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba preneha: |
–
po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
–
z odstopom od koncesijske pogodbe, |
–
s sporazumno razvezo. |
(2) Za prenehanje koncesijske pogodbe se, če ni s tem odlokom določeno
drugače, uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava. |
|
38. člen |
(potek roka koncesije) |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
|
39. člen |
(odstop od koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
–
če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
–
če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot
je v njej določeno. |
(2) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
|
40. člen |
(sporazumna razveza) |
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
|
41. člen |
(prenehanje koncesionarja) |
(1) Koncesijsko razmerje oziroma koncesijska pogodba preneha v primeru
prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na univerzalne pravne naslednike koncesionarja (pripojitev, spojitev,
prenos podjetja, preoblikovanje ipd.). |
|
42. člen |
(odvzem koncesije) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim
aktom koncesionarju z odločbo v upravnem postopku koncesijo odvzame.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju v teh primerih:
|
–
če koncesionar izgubi licenco za dejavnost sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina, |
–
če koncesionar brez utemeljenega razloga ne podpiše koncesijske pogodbe
v roku, ki je določen s tem odlokom. |
(2) Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje
javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati
odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o
odvzemu koncesije. |
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
|
43. člen |
(odkup koncesije) |
(1) Če koncedent ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko pod pogoji iz tega člena uveljavi odkup
koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora
hkrati tudi sprejeti nove predpise o načinu izvajanja javne službe.
Odkup koncesije se izvede na podlagi pravnomočne upravne odločbe in
uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
|
(2) Poleg obveze po izplačilu tržne vrednosti vlaganj koncesionarja,
prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev tistih pri
koncesionarju zaposlenih delavcev, ki so pri koncesionarju zaposleni
zaradi izvajanja javne službe, ki je predmet koncesijske pogodbe ter
obvezo po povrnitvi tako nastale škode kot tudi izgubljenega dobička za
obdobje do prenehanja koncesijske pogodbe. |
|
44. člen |
(odkup objektov in naprav infrastrukture) |
(1) S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica
koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne
službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po
prenehanju koncesijskega razmerja. |
(2) Vrednost odkupa infrastrukturnih objektov in naprav gospodarske
javne službe, ki je predmet koncesije, predstavlja tržna vrednost teh
objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec
vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme. |
|
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
45. člen |
(višja sila) |
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje
pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave
ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri
katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali
na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
|
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov
in programom izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo
višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in
dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. |
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati
od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan
poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter
enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč
v Občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito v
sodelovanju s koncesionarjem nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
|
46. člen |
(spremenjene okoliščine) |
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki
bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni
meri, da bi bila kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično
pogodbena tveganja prevaljena pretežno ali izključno le na
koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske
pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostranski odstop od koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske
pogodbe. |
|
XV. UPORABA PRAVA |
47. člen |
(uporaba prava) |
Za
vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
končnimi uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
XVI. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE |
48. člen |
(prehodna določba) |
Akte iz 10. in 11. člena tega odloka pripravi koncesionar v 6 mesecih po
sklenitvi koncesijske pogodbe in jih posreduje Občini oziroma Agenciji v
soglasje. |
|
49. člen |
Koncesionar je dolžan pričeti z gradnjo distribucijskega omrežja
najkasneje v roku enega leta po podpisu koncesijske pogodbe. |
|
50. člen |
(uveljavitev odloka) |
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 354-65/2009 |
Dragomer, dne 10. marca 2010 |
|
Občina
Log - Dragomer |
|
Mladen
Sumina l.r., župan |
|