Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO –1B, 108/2009, 80/2010 –
ZUPUDPP, 43/2011–ZKZ-C, 57/2012 ZPNačrt_B, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012
ZPNačrt-C), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 97/2007 – UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) in 18.
člena Statuta Občine Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11 in 2/13) je Občinski
svet Občine Ljutomer na 4. redni seji, dne 15. 4. 2015 potrdil uradno
prečiščeno besedilo odloka o Občinskem prostorskem načrtu, ki obsega
odlok o Občinskem prostorskem načrtu (Uradno glasilo Občine Ljutomer,
št. 3/2013) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem
prostorskem načrtu (Uradno glasilo občine Ljutomer, št. 1/2015) |
|
ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM
NAČRTU OBČINE LJUTOMER – |
UPB1 (uradno prečiščeno besedilo) |
|
1. UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) S tem odlokom Občina
Ljutomer sprejme občinski prostorski načrt Občine Ljutomer. |
|
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Občinski prostorski načrt Občine
Ljutomer (v nadaljevanju odlok ali OPN) vsebuje strateški in izvedbeni
del. |
|
(2) Strateški del določa: |
1.
izhodišča in cilje prostorskega
razvoja občine, |
2.
zasnovo prostorskega razvoja
občine, |
3.
zasnovo gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena, |
4.
zasnovo poselitve, z območji
naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje, |
5.
usmeritve za prostorski razvoj
občine. |
|
(3) Izvedbeni del določa: |
1.
enote urejanja prostora, |
2.
območja namenske rabe prostora, |
3.
prostorske izvedbene pogoje, |
4.
prostorske izvedbene pogoje za
območja, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih
prostorskih načrtov. |
|
(4) OPN Ljutomer vsebuje grafični in
tekstualni del ter obvezne priloge in je izdelan v digitalni in analogni
obliki. |
|
(5) Tekstualni del vsebuje: |
1. besedilo odloka. |
|
(6) Grafični del vsebuje kartografsko
gradivo strateškega in izvedbenega dela. |
Kartografsko gradivo strateškega dela
vsebuje: |
1. zasnova
prostorskega razvoja (M 1 : 50.000), |
2. zasnova
gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000), |
3. usmeritve za
razvoj poselitve in celovito prenovo ter območja naselij z območji
razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1 : 50.000), |
4. usmeritve za
razvoj v krajini (M 1 : 50.000), |
5. usmeritve za
namensko rabo prostora (M 1 : 50.000). |
|
Kartografsko gradivo izvedbenega dela
vsebuje: |
1. pregledna karta
Občine Ljutomer z razdelitvijo na liste (M 1 : 50.000), |
2. pregledna karta
občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture (M 1 : 50.000), |
3. prikaz območij
enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000), |
4.
prikaz območij enot urejanja
prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000). |
|
(7) Obvezne priloge vsebujejo: |
1.
izvleček iz hierarhično višjih
aktov (SPRS, PRS), |
2.
prikaz stanja prostora, |
3.
strokovne podlage, na katerih
temeljijo rešitve v OPN, |
4.
smernice in mnenja nosilcev
urejanja prostora, |
5.
obrazložitev in utemeljitev
OPN, |
6.
povzetek za javnost, |
7.
okoljsko poročilo. |
3. člen |
(pomen kratic
uporabljenih v odloku) |
(1) Kratice uporabljene v tem odloku,
imajo naslednji pomen: |
BTP
bruto tlorisna površina objekta, |
DPA
državni prostorski akt, |
DPN
državni prostorski načrt, |
DLN
državni lokacijski načrt, |
DV
daljnovod, |
EPO
ekološko pomembno območje, |
EUP
enota urejanja prostora, |
Fi
faktor izrabe gradbene parcele je razmerje med BTP objektov nad terenom
in površino parcele namenjene gradnji |
Fz
faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med tlorisno površino
objektov in površino parcele namenjene gradnji, |
GJI
gospodarska javna infrastruktura, |
K
klet, |
KD
kulturna dediščina, |
KS
kulturni spomenik-zavarovan s predpisom, |
M
mansarda, |
N
nadstropje, |
NV
naravna vrednota, |
ONRP
osnovna namenska raba prostora, |
OPN
občinski prostorski načrt, |
OPPN
občinski podrobni prostorski načrt, |
OPPNp
predviden občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN v pripravi, |
P
pritličje, |
PIP
prostorsko izvedbeni pogoji, |
PM
parkirno mesto, |
PNRP
podrobnejša namenska raba prostora, |
PRS
Prostorski red Slovenije, |
Q100
poplavno območje kote stoletnih vod – katastrofalne poplave, |
SPRS
Strategija prostorskega razvoja Slovenije, |
UN
urbanistični načrt za večja središča (strokovna podlaga po veljavnih
predpisih), |
VVO
vodovarstveno območje, |
|
(2) Poleg navedenih kratic se v odloku
uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko rabo
prostora ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske režime, ki
so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih. |
|
4. člen |
(pomen izrazov
uporabljenih v odloku) |
(1) Strokovni Izrazi, ki
so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot so opredeljeni v
predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih
predpisih. |
|
2.
STRATEŠKI DEL
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
2.1
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
5. člen |
(splošna izhodišča) |
(1) Strateški del OPN izhaja iz
gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja
Občine Ljutomer in njenega širšega območja. |
|
(2) Strateški del OPN upošteva načela
vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb
PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil. |
|
(3) Pri načrtovanju usmeritev
prostorskega razvoja Občine Ljutomer so posebej upoštevana izhodišča
SPRS, ki: |
1. naselje Ljutomer
opredeljujejo kot središče regionalnega pomena s funkcijami tega
središča, |
2. celotno območje občine
opredeljujejo kot območje intenzivnega kmetijstva s tem, da sta območji
Murskega polja in Ščavniške doline opredeljeni kot območje kmetijstva z
omejitvami zaradi varstva pitne vode in pomemben vodonosnik pitne vode, |
3. območje južnega
(Jeruzalemske gorice) in zahodnega gričevnatega dela občine (del
osrednjih Slovenskih goric opredeljen kot Ljutomerske gorice)
opredeljujejo kot območji s prepoznavnimi krajinskimi značilnostmi,
pomembnimi na nacionalni ravni, |
4. območje ob reki Muri
opredeljujejo kot območje naravnih kakovosti nacionalnega pomena, |
5. območje občine je, kot del
Pomurja, opredeljeno kot eno nosilnih področjih razvoja turizma v R
Sloveniji (termalni turizem) in jedrno območje združevanja intenzivnega
turizma in prostočasnih dejavnosti na območju Pomurja, |
6. območje občine
opredeljujejo kot območje preko katerega poteka več pomembnih
mednarodnih infrastrukturnih koridorjev v smeri vzhod-zahod: cestno
omrežje, železniško omrežje, elektroenergetsko omrežje, plinovodno
omrežje. |
|
(4) Strateški del OPN upošteva tudi
ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki
prostorsko vključujejo Občino Ljutomer, kot so Strategija gospodarskega
razvoja Slovenije 2006-2013, Regionalni razvojni program Pomurja
2007-2013, Območni razvojni program za območje Prlekije 2007-2013. |
|
(5) Strateški del OPN upošteva
razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni,
regionalni in lokalni ravni. |
|
(6) Enako upošteva varstvene usmeritve
in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja,
ohranjanja narave, vojnih grobišč, varstva naravnih virov in varstva
kulturne dediščine ter območja ogroženosti po naravnih nesrečah na vseh
ravneh varovanja, ki so prikazani v prikazu stanja prostora za Občino
Ljutomer. |
|
6. člen |
(medsebojni vplivi in
povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Občina Ljutomer je povezana s
sosednjimi občinami na naslednjih področjih: |
1. s sosednjimi občinami na
področju infrastrukturnih omrežij zlasti prometa, telekomunikacijskimi
povezavami, preskrbe z energijo, oskrbe s pitno vodo, ravnanje z odpadno
vodo, zaščite podtalnice Murskega polja, |
2. z občinami Prlekije in
Prekmurja na področju ravnanja z odpadki, |
3. z Mestno občino Murska
Sobota in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi,
ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo potreb občine – sekundarne,
terciarne in kvartarne dejavnosti, |
4. z Mestno občino Murska
Sobota in ostalimi sosednjimi občinami pri izvedbi projektov
gospodarskega regionalnega pomena –turizem, kvartarne dejavnosti zlasti
družbene dejavnosti. |
|
7. člen |
(cilji prostorskega
razvoja občine) |
(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč
so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Ljutomer enaki ciljem
prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje
vsebinske skupine: |
1. skladen, racionalen in
učinkovit prostorski razvoj, |
2. skladen razvoj območij s
skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi in z optimalno zasnovo
poselitve, |
3. optimalna porazdelitev in
razvoj dejavnosti v prostoru, |
4. prostorske možnosti za
razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega
središča in lokalnih oskrbnih središč, |
5. dobra infrastrukturna
opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij, |
6. preudarna raba naravnih
virov z uravnoteženo namensko rabo prostora, |
7. prostorski razvoj usklajen
s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje, |
8. ohranjanje in varovanje
kulturne dediščine, z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski
razvoj občine, |
9. ohranjanje in izboljševanja
prvin okolja. |
|
(2) Zaradi dosedanjega prostorskega
razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in
predvidenih dejavnosti v prostoru je Občina Ljutomer kot prednostne
določila naslednje cilje prostorskega razvoja: |
1. zagotovitev prostorskih
pogojev za razvoj poselitve za potrebe bivanja v občinskem središču in v
strnjenih delih naselij, v katera je usmerjen razvoj poselitve v občini,
|
2. zagotovitev prostorskih
pogojev za potrebe centralnih dejavnosti v občinskem središču in v
ostalih krajevnih središčih z oskrbno funkcijo, kjer so te dejavnosti
delno že razvite, |
3. zagotovitev prostorskih
pogojev za potrebe sekundarnih in terciarnih-proizvodnih, storitvenih in
ostalih poslovnih dejavnosti v občinskem središču – Puhova cona in
območje na severnem robu, širitev obstoječih sekundarnih in terciarnih
dejavnosti na južnem robu mesta, v naselju Cven ter zagotovitev
prostorskih za ohranjanje manjših obratov obstoječih oskrbnih in
storitvenih (servisnih in proizvodnih) dejavnosti v ostalih naseljih z
zagotavljanjem manjšega razvoja teh dejavnosti, v kolikor so izpolnjeni
prostorski in okoljski pogoji za takšen razvoj, ki ne smejo dopuščati
poslabšanja bivalnih in delovnih razmer v neposredni okolici ali
dostopnosti do drugih območij oziroma prostorskih pogojev za premestitev
teh dejavnosti v opredeljene namenske cone za te dejavnosti, |
4. zagotavljanje prostorskih
pogojev za širitev posebnih dejavnosti, kot so npr. Bioterme Mala
Nedelja s predvidenim kompleksom poslovno-turistične ponudbe ali
umestitev novih manjših posebnih dejavnosti npr. območje Gajševskega
jezera in ostale odvodne površine, Jeruzalemske gorice, |
5. zagotavljanje
infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij z izgradnjo
ustrezne infrastrukture na območjih, primernih za sonaravni, vodni in
obvodni turizem ter rekreacijo ob reki Muri, v gramoznicah Babinci in
Krapje ter ob Gajševskem jezeru in povezanosti teh območij z območji
turizma vinskih cest in termalnih kopališč v občini in izven nje,
|
6. zagotovitev prostorskih
pogojev za umestitev primarnih proizvodnih dejavnosti in dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah – območje z objekti za kmetijsko proizvodnjo –
farme, rastlinjaki, dopolnilne dejavnosti na kmetijah kot turizem, šport
in rekreacija (jahanje), ribogojstvo, energija iz biomase (bioplinarne)
in drugih alternativnih virov energije, predelava in ponudba pridelkov, |
7. zagotavljanje prostorskih
pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v
občini – širitev in povezava omrežij za preskrbo s pitno vodo,
rekonstrukcija teh omrežji ob izgradnji kanalizacijskega omrežja,
|
8. zagotavljanje prostorskih
pogojev za izgradnjo obvoznice občinskega središča in rekonstrukcija
delov občinskega prometnega omrežja, |
9. zagotavljanje prostorskih
pogojev za uvajanje okoljsko sprejemljivejših oblik kmetovanja na
območjih varovanja pitne vode in drugih varovanih območjih ter
potencialnih območjih vodnih virov, |
10. zagotavljanje prostorskih
pogojev za varstvo okolja v občini – dograjevanje kanalizacijskega
omrežja s sovlaganjem v centralno čistilno napravo v Ljutomeru ter
sistema manjših čistilnih enot v območjih, ki ne bodo priključena na
mestno čistilno napravo, |
11. ohranjanje naravnih vrednot,
raznovrstnosti narave, habitatov varovanih vrst in podobe kulturne
krajine oziroma izboljševanje stanja z za naravo prijazno rabo zemljišč
in namenom, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje
tradicionalnih načinov rabe), |
12. ohranjanje tradicionalne
kulturne krajine zavarovanega območja Krajinski park Ljutomerski ribniki
in Jeruzalemske gorice s posebnim poudarkom na ohranjanju biodiverzitete
in tipičnih krajinskih prvin, kot so ohranjeni topolovi drevoredi,
tradicionalni terasasti vinogradi in stavbna dediščina območja. |
|
2.2
Zasnova prostorskega razvoja občine |
8. člen |
(vsebina zasnove
prostorskega razvoja občine) |
(1) V zasnovi prostorskega razvoja
občine Ljutomer se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih
sestavin prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo: |
1. prednostna območja za
razvoj poselitve in razvoj dejavnost, |
2. omrežje naselij, z vlogo in
funkcijo posameznih naselij, |
3. temeljne smeri prometnega
povezovanja naselij v občini in regiji, |
4. druga za občino pomembna
območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet
prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin, |
5. urbana središča, za katera
je potrebno izdelati urbanistični načrt. |
|
9. člen |
(prednostna območja za
razvoj poselitve) |
(1) Občina kot prednostna območja, v
katera bo usmerjala razvoj poselitve, opredeljuje naselja, ki imajo
poleg razvitih primarnih dejavnosti s površinami kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi ter bivanjem in spremljajočimi dejavnostmi, razvite tudi
druge dejavnosti, ki jih opravljajo za širše območje – to so občinsko in
krajevna središča, v katerih načrtuje intenzivnejši razvoj poselitve.
Intenzivnejši razvoj poselitve občina načrtuje tudi v turističnem
območju Bioterm Mala Nedelja. |
|
(2) Zmerni razvoj poselitve načrtuje
občina, v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih
potreb, v vseh strnjenih naseljih ravninskega območja občine ter
strjenih dolinskih in slemenskih naseljih v območju gričevnatega dela
občine. |
|
(3) V območju razpršene poselitve
občina z ustreznimi gospodarskimi ukrepi in prostorsko politiko načrtuje
ohranjaje ustrezne strukture in gostote poselitve. |
|
(4) Razvoj sekundarnih in večjih
terciarnih dejavnosti predvideva občina v obstoječem občinskem središču.
Kot sekundarno proizvodno območje bo občina razvijala obstoječe
proizvodno območje na Cvenu, hkrati pa omogočala širitev obstoječih
proizvodnih dejavnosti v ostalih naseljih – tudi intenzivnih kmetijskih
proizvodnih dejavnosti (farme, rastlinjaki, ribogojnice), če so te
širitve prostorsko in okoljsko sprejemljive. |
|
(5) Posebno prednostno območje za
razvoj posebnih dejavnosti je območje Bioterm Mala Nedelja, ki jo bo
občina usmerjala v razvoj posebnega turističnega naselja. |
|
(6) V prednostna območja za razvoj
poselitve bo občina usmerjala tudi urejanje in širitev površin za šport
in rekreacijo ter ostalih zelenih površin v vseh naseljih. |
|
10. člen |
(prednostna območja za
razvoj drugih dejavnosti) |
(1) Občina Ljutomer opredeljuje
kmetijstvo kot primarno dejavnost za ohranjanje kulturne krajine na
celotnem območju občine. Kot prednostno območje za okoljsko prijaznejše
kmetovanje v občini pa opredeljuje območje kmetijskih površin na
območjih varovanja vodnih virov, na varovanih območjih ohranjanja narave
ter v bližini večjih strjenih naselij, ki so prednostna območja za
razvoj poselitve. |
|
(2) Občina Ljutomer bo na območjih
kakovostne krajine in na drugih, za turizem primernih območjih
spodbujala razvoj turizma in povezavo turizma s primarno dejavnostjo
kmetijstva. |
|
(3) Prednostno območje za izkoriščanje
naravnih surovin v Občini Ljutomer je gramoznica v Babincih, ki bo po
izkoriščanja, skupaj z drugimi vodnimi površinami v občini (Mura,
obrežje Gajševskega jezera, Ribniki v Podgradju, ostali primerni
vodotoki), območje za razvoj vodnega in obvodnega turizma ter
rekreacije. |
|
(4) Del območja občine je opredeljen
kot raziskovalno območje za področje plina in nafte, del pa kot
raziskovalni prostor geotermalnih energetskih virov. |
|
11. člen |
(omrežje naselij z vlogo
in funkcijo naselij) |
(1) Omrežje naselij v Občini Ljutomer
tvori štiriinštirideset statističnih naselij. |
|
(2) Osrednje naselje na območju Občine
Ljutomer je mesto Ljutomer, ki je po SPRS opredeljeno kot regionalno
središče in opravlja z razvitimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi
vse funkcije občinskega središča, z dobro razvitimi sekundarnimi
dejavnostmi pa hkrati funkcije osrednjega zaposlitvenega središča
severovzhodnega dela Prlekije. Občina bo usmerjala razvoj dejavnosti v
razvoj dejavnosti v občinskem središču v širitev obstoječih dejavnosti
in dopolnjevanje z manjkajočimi dejavnostmi regionalnega središča zlasti
na področju zagotavljanja družbenih in gospodarskih funkcij za širšo
regijo (npr. zdravstvo na sekundarni in terciarni ravni, višje šolstvo). |
|
(3) Kot lokalna središča v občini so
opredeljena naselja Cven, Cezanjevci, Mala Nedelja in Stročja vas, s
funkcijo krajevnega središča in opravljajo del funkcij občinskega
središča in del oskrbnih funkcij za svoje vplivno območje. Lokalno
središče Cven ima poleg razvitih terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
močno razvite tudi sekundarne dejavnosti in je opredeljeno kot drugo
zaposlitveno središče na območju občine. Naselji Cezanjevci in Stročja
vas imata razvitih del dejavnosti za opravljanje dela funkcij občinskega
središča. Naselje Mala Nedelja ima povečan del terciarnih in kvartarnih
dejavnosti, ki jih opravlja kot dopolnitev dejavnosti za novo
nastajajoče turistično središče Bioterme Mala Nedelja. Občina bo v vseh
lokalnih središčih s funkcijo krajevnih središč pospeševala razvoj
manjkajočih dejavnosti, ki bi jih po številu prebivalstva in velikosti,
ta naselja morala opravljati za svoje vplivno območje in zagotavljala
ohranjanje obstoječih dejavnosti za opravljanje delnih funkcij
občinskega središča. |
|
(4) Ostala statistična naselja v
občini, s strnjeno ali razpršeno poselitvijo, imajo poleg primarnih
dejavnosti in bivanja delno razvite samooskrbne dejavnosti za lastne
potrebe. V posameznih statističnih naseljih – v strnjeni ali razpršeni
poselitvi, so obstoječe površine oskrbnih in storitvenih dejavnosti
(obrtnih, servisnih in proizvodnih) ki jih bo občina ohranjala v
dosedanjem obsegu, v primeru zagotavljanja prostorskih in okoljskih
pogojev pa na tej lokaciji dopuščala tudi njihov nadaljnji razvoj. |
|
(5) Poseben status ima novo
nastajajoče turistično središče Bioterm Mala Nedelja v Moravcih, ki ga
občina usmerja v razvoj nosilca dejavnosti turizma na vplivnem območju
občine. |
|
12. člen |
(temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Naselja v Občini Ljutomer se
prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter na
pomembnejša središča izven občine s cestnim in železniškim prometnim
omrežjem. |
|
(2) Temeljna smer cestnega prometnega
povezovanja, ki navezuje občino na nacionalno središče regionalnega
pomena središče Murska Sobota in nacionalno središče Maribor in
medobčinsko središče Ormož so: |
1. prometna os sever jug, ki
jo predstavljata regionalna cesta R-I-230
Radenci-Križevci-Ljutomer-Ormož, ki se v Vučji vasi navezuje na AC odsek
Pesnica – Pince. |
2. prometna os vzhod zahod
predstavljata regionalna cesta R-III-713 Ljutomer-Savci- Ptuj in R-I-231
Ljutomer-Razkrižje-Gibina-Hrvaška, ki navezujeta naselja ob njej na
občinsko središče in na regionalno središče nacionalnega pomena Ptuj na
zahodu ter sosednjo Hrvaško na vzhodu. |
3. deli pomembnejših prometnih
smeri, ki potekajo preko občine, so regionalna cesta R-III-712 Žihlava
Rogoznica in del regionalne ceste R-II-726 Renkovci-Črenšovci-Stročja
vas-Pavlovci. |
|
(3) Vsa naselja so preko navedenih
državnih cest ali preko lokalnih cest in javnih poti dobro povezana z
občinskim središčem in drugimi pomembnejšimi središči izven občine. |
|
(4) Pomembna občinska prometna
povezava je železniška proga Pragersko-Hodoš z odcepom za Radence, ki
osrednji del območja občine navezuje na regionalno središče Murska
Sobota in na ostala pomembnejša središča v Sloveniji. |
|
13. člen |
(druga za občino
pomembna območja) |
(1) Druga za občino pomembna območja
so: |
1. območje naravnih kvalitet
prostora ob reki Muri (ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci,
posebno varstveno območje Mura (območje Natura 2000)), |
2. območje kvalitetne kulturne
krajine Jeruzalemske gorice (krajinski park), |
3. območje za razvoj
turističnih dejavnosti ob termalnem kopališču Bioterme Mala Nedelja, |
4. površinske vode reke Mure
in druge vodne površine primerne za gospodarsko ali rekreacijsko izrabo
v občini z območji izvajanja spremljajočih dejavnosti, |
5. območja izkoriščanja
mineralnih surovin v občini, |
6. jedrno območje turizma, v
katerega je vključeno celotno območje občine in v katerega so umeščene
povezave in spremljajoče turistične dejavnosti med pomembnejšimi
turističnimi območji Pomurja. |
|
14. člen |
(urbanistični načrt) |
(1) Razvoj občinskega središča
Ljutomer, razvoj lokalnega središča Cven ter razvoj turističnega območja
Bioterm Mala Nedelja so podrobneje opredeljeni v urbanističnih načrtih
za ta območja. |
|
(2) Prednostna območja za poselitve in
razvoj dejavnosti so prikazana na Karti 1 strateškega dela OPN v merilu
1:50.000. |
|
2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
15. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Prednostna usmeritev občine za
razvoj cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja
občine z občinskim središčem Ljutomer, regionalnim središčem
nacionalnega pomena Murska Sobota, ostalimi občinskimi središči in
večjimi zaposlitvenimi centri ter urejanje in posodabljanje tistih delov
omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi
dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja, kot
so prometne zelo obremenjene državne ceste skoz strnjena naselja,
priključki cest nižjih kategorij na ceste višjih kategorij, tudi
poljskih in gozdnih cest ter manjši ulični priključki in dostopi na
zemljišča, ali pa je poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih
cest. |
|
(2) Občina bo nadaljnji razvoj
občinskega središča usmerjala v izgradnjo obvoznice mesta Ljutomer, ki
bo prometno razbremenila obstoječo mestno strukturo in povezala območja
nastajajočih gospodarskih con ob severni in južni vpadnici v staro
mestno središče, po koridorju izven naselja. |
|
(3) Občina bo zaradi izboljšanja
železniške prometne povezave podpirala posodobitev železniške proge
Pragersko – Hodoš in izboljšanje varnosti v križanjih železniškega
prometa z državnim in lokalnim cestnim omrežjem. |
|
(4) Občina bo v povezavi z drugimi
občinami Pomurja spodbujala razvoj kolesarskega omrežja, omrežja pešpoti
in jahalnih poti kot oblike spremljevalne, ekološko naravnane turistične
ponudbe na celotnem območju občine. |
|
(5) Občina bo na svojem območju
usmerjala takšen razvoj javnega potniškega prometa, ki bo omogočal
navezavo poselitvenega območja občine na lokalna oskrbna središča in na
občinsko središče. |
|
16. člen |
(telekomunikacije) |
(1) Celotno območje občine je
pokrito s telekomunikacijskim omrežjem. |
|
(2)
Občina bo usmerjala
razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in
organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do
telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine. |
|
17. člen |
(energetika) |
(1) Prenosno omrežje na
elektroenergetskem področju predstavlja: |
1. obstoječi DV 2x110 kV
Formin-Ormož-Ljutomer s predvideno združitvijo dveh obstoječih
enosistemskih 110 kV daljnovodov na relaciji RTP Ormož do RTP Ljutomer v
dvosistemski daljnovod, |
2. RTP Ljutomer, |
3. predvideni visokonapetostni
daljnovod DV 2x400 kV Cirkovce Pince. |
|
(2) Razvoj distribucijskega
elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in
obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih
napetostnih razmer na celotnem območju občine. |
|
(3) Prenosno omrežje zemeljskega plina
na območju občine Ljutomer predstavlja regionalni plinovod z oznako R15
ter načrtovani vzporedni regionalni plinovod z oznako R15/1 in
magistralni plinovod z oznako M9. |
|
(4) Občina bo v preskrbo z zemeljskim
plinom kot gospodinjskim energentom usmerjala posamezna območja le v
primeru, ko bo preskrba s plinom ekonomsko opravičljiva in
sprejemljivejša v primerjavi s stroški porabe drugih energentov na
območju občine. |
|
(5) Pri drugih virih energije bo
občina podpirala tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju (biomasa
– tudi bioplin, eko-derivati, sončna energija zlasti na večjih
obstoječih objektih ali kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, energija
vetra, geotermalna energija). |
|
18. člen |
(oskrba z vodo) |
(1) Občina bo preskrbo z
vodo usmerjala v priključitev vse enot poselitve na javno vodovodno
omrežje. |
|
(2) Razvoj obstoječega omrežja za
preskrbo s pitno vodo bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje
obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave
pitne vode za vsako gospodinjstvo, zlasti v tistih delih občine, kjer
oskrbo s pitno vodo zagotavljajo nepovezana vaška vodovodna omrežja ali
posamezni vodni viri. |
|
(3) Na območju občine je, kot
prioriteta pri obnavljanju omrežja, predvidena zamenjava in povezovanje
primarnih vodovodnih cevovodov naslednjih vodovodnih omrežij: |
1. vodovodno omrežje Ljutomer
– Slovenske gorice – Robadje, |
2. vodovodno omrežje Šalinci –
Krištanci – Grlava, |
3. vodovodno omrežje Stročja
vas – Pristava, |
4. vodovodno omrežje Godemarci
– Moravci, |
5. vodovodno omrežje
Cezanjevci – Branoslavci – Branek, |
6. vodovodno omrežje Ljutomer
– Cven. |
|
19. člen |
(čiščenje in odvajanje
odpadnih voda) |
(1) Občina bo področje čiščenja in
odvajanja odpadnih voda usmerjala v pospešeno dograjevanje omrežja za
zbiranje in odvajanje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih
strnjenih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z
izhodišči SPRS in Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode v Občini Ljutomer. Poleg prenove obstoječega omrežja,
objektov in naprav za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, je predvidena
izgradnja kanalizacijskih omrežij v naslednjih naseljih oziroma smereh: |
1. kanalizacijsko omrežje
Zgornji in Spodnji Kamenščak ter Ljutomer s priključkom na CČN v
Ljutomeru, |
2. kanalizacijsko omrežje
Cven, Krapje in Mota s priključkom na CČN v Ljutomeru, |
3. kanalizacijsko omrežje
Noršinci, Babinci s priključkom na CČN v Ljutomeru, |
4. kanalizacijsko omrežje
Stročja vas, Pristava in Podgradje s priključkom na CČN v Ljutomeru, |
5. kanalizacijsko omrežje
Radomerje, |
6. kanalizacijsko omrežje
Branoslavci in Cezanjevci. |
|
(2) Razvoj področja zajemanja in
čiščenja odpadnih voda bo občina usmerjala v širitev in posodobitev
centralne čistilne naprave Ljutomer in izgradnjo manjših čistilnih
naprav v naseljih, ki jih ni možno priključevati na CČN v Ljutomeru. |
|
(3) Občina bo v območju manjšega
pojava razpršene poselitve dopuščala zbiranje odpadne vode v
individualnih sistemih ali skupinskih sistemih z odvozom greznične
blatenice na ustrezno čistilno napravo ali čiščenje z malo čistilno
napravo z okoljsko sprejemljivo tehnologijo čiščenja.
Vsi individualni sistemi ali skupinski sistemi na območju občine bodo
evidentirani in vključeni v sistem nadzora. |
|
20. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Občina bo ravnanje z odpadki
usmerjala v ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na celotnem območju
občine, dodatno ločevanje v občinskem zbirnem centru in odlaganje
odpadkov na urejenem regijskem odlagališču v Puconcih. |
21. člen |
(vodno gospodarske
ureditve) |
(1) Na področju vodno gospodarskih
ureditev občina ne načrtuje večjih posegov, razen posegov, ki so
določeni v vodnogospodarskih ureditvah državnega pomena (protipoplavni)
visoko vodni nasip ob reki Muri. |
|
(2) Umestitev predvidene obvozne ceste
naselja Ljutomer bo občina usmerjala tako, da bo v najmanjšem obsegu
posegala v vodotoke in obrežno vegetacijo. Morebitno poseganje v struge
in posledične ureditve strug pa usmerjala v sonaravne ureditve z obnovo
poškodovane obvodne avtohtone zarasti. |
|
(3) Zasnova razvoja gospodarske javne
infrastrukture je prikazana na Karti 2 strateškega dela OPN v merilu
1:50.000. |
|
|
2.4
Zasnova poselitve z določitvijo območij naselij in območij razpršene
poselitve |
22. člen |
(določitev območij
naselij) |
(1) Kot območja naselij, ki zajemajo
območja strjeno zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi
površinami, so opredeljeni strnjeni deli naslednjih statističnih naselij
v občini: Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cven,
Desnjak, Drakovci, Godemarci, Grlava, Spodnji in Zgornji Kamenščak,
Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak Moravci,
Mota, Noršinci, Podgradje, Precetinci, Pristava, Radomerje, Radoslavci,
Stara Cesta, Stročja vas, Šalinci. V območje naselij je občina zajela
vse obstoječe objekte strnjene pozidave z ohišnicami po uradnih
evidencah, prometne površine v naseljih, zelene in druge nezazidljive
površine ter zazidljive površine namenjene notranjemu razvoju naselij. V
območje naselij so vključene tudi usklajene širitvene površine in manjše
zaokrožitve na njenih robovih. Naselja imajo eno ali več enot urejanja
prostora. |
|
23. člen |
(določitev območij
razpršene poselitve) |
(1) Na območju občine se razpršena
poselitev pojavlja: |
1. v južnem delu občine, v
območju Jeruzalemskih goric kot poselitveni vzorec z nizko gostoto
poselitve, ki se po dolinskih dneh meša s pojavom samotnih kmetij, po
slemenih pa prevladuje razdrobljena in razpršena poselitev z velikim
številom vinogradniških objektov, |
2. v zahodnem delu Ljutomersko
ormoških goric, kot poselitveni vzorec s pojavom samotnih kmetij,
zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih ter drugih oblik
strnjenih manjših zaselkov na slemenih in v dolini Ščavnice in njenih
pritokov, z velikim številom vinogradniških objektov, |
3. kot zelo redek dopolnilni
pojav med ravninskimi strnjenimi naselji v območju Murskega polja. |
|
(2) Odprti prostor občine je po
poselitvenem vzorcu, naravnih sestavinah prostora in pojavnosti
razpršene poselitve, občina razdelila v tri večje krajinske celote:
Mursko polje, Jeruzalemske gorice in Ljutomerske gorice. Razpršena
poselitev je zajeta v posamezna območja odprtega prostora kot del
značilne kulturne krajine. |
|
(3) Kot območje demografske
ogroženosti je opredeljen skrajni zahodni del območja občine s
statističnimi naselji Bodislavci, Bučkovci, Drakovci, Godemarci, Mala
Nedelja, Moravci in Precetinci. |
|
24. člen |
(določitev območij
razpršene gradnje in sanacija) |
(1) V občini ni območij razpršene
gradnje. Razpršena gradnja, ki se je v povojnih letih pojavila v bližini
občinskega središča zaradi bližine delovnih mest, je bila z vključitvijo
v primestna naselja že sanirana in je del naselij Babinci, Cven,
Noršinci, Podgradje, Stročja vas in Zgornji Kamenščak. Posamezne
poznejše pojave individualne gradnje izven območij naselij, ki so s
prevzemanjem funkcije vzdrževanja krajine, priključevanjem na omrežja
GJI ter ohranjanjem poselitve v območju demografske ogroženosti ali
prebivalstvenega praznjenja posameznih predelov občine, občina
opredeljuje kot razpršeno poselitev. |
|
2.5
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
2.5.1 Usmeritve za
razvoj poselitve |
25. člen |
(razvoj naselij) |
(1) Občina bo usmerjala razvoj naselij
tako, da bo omogočal: |
1. razvoj predvidenih dejavnosti
v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselij, |
2. izboljšanje kakovosti
bivanja, |
3. izboljšanje pogojev za
zdravje ljudi, |
4. ohranjanje tipologije
urbanistično arhitektonske oblikovanosti naselij, |
5. razvoj obstoječega
morfološkega vzorca naselja, |
6. upoštevanje naravnih in
varstvenih omejitev. |
|
(2) Razvoj naselij bo občina zaradi
prostorskih omejitev, ki izhajajo iz varovanja naravnih virov
(kmetijskih zemljišč) in prostorskih omejitev oblikovanosti terena v
gričevnatem svetu, prednostno usmerjala v notranji razvoj naselij s
pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo
rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zazidljivih in zazidanih površin
v obstoječih naseljih. |
|
(3) Občina načrtuje v vseh
opredeljenih naseljih manjše širitve naselij zaradi funkcionalnega ali
oblikovnega zaokroževanja naselij ali manjših širitev obstoječih
dejavnosti. |
|
(4) Večje širitve naselij občina
načrtuje v občinskem središču, vseh krajevnih središčih, ki so
opredeljena kot lokalna središča in v turističnem območju Bioterm Mala
Nedelja. |
|
(5) V občini ni načrtovanih celovitih
prenov naselij. Prenova s spremembo namembnosti območja za sprejemljive
dejavnosti občina dolgoročno načrtuje v starejših proizvodnih območjih
Konusa, Imgrada in Farme v Ljutomeru, ob katerih so se v razvoju naselja
umestile površine drugih namembnosti. Delno prenovo javnega prostora z
izboljšanjem prometne varnosti in dostopnosti ter ureditvijo javnih
zelenih površin in druge GJI, načrtuje občina v ostalih naseljih. |
26. člen |
(razvoj dejavnosti v
naseljih) |
(1) Razvoj obstoječih dejavnosti in
nove dejavnosti bo občina usmerjala v območja prostorsko združljivih
dejavnosti po načelu notranjega razvoja ali širitve posameznih enot
urejanja. |
|
(2) V naselja podeželskega tipa bo
občina usmerjala bivanje s kmetijami za izvajanje primarnih dejavnosti
kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi ter spremljajoče dejavnosti za
zadovoljevanje potreb prebivalstva. Zaradi težnje po prestrukturiranju
kmetijske dejavnosti in opuščanju kmetovanja, bo na proste površine v
naseljih usmerjala stanovanjsko gradnjo pod pogojem, da s tem ne
ustvarja prostorskih navzkrižij. V vsa krajevna središča bo občina poleg
teh dejavnosti usmerjala še druge spremljajoče dejavnosti, ki jih mora
za svoje prebivalstvo zagotavljati občina v krajevnih središčih ter
zaposlitvene dejavnosti kot širitev obstoječih obrtnih, obrti podobnim
in drugih storitvenih dejavnosti. |
|
(3) V občinskem središču bo občina
zagotavljala površine za čisto stanovanjsko gradnjo družinskih hiš,
večstanovanjskih stavb in stavb z večjo gostoto poselitve (vrstne hiše,
dvojčki in podobne manjše stanovanjske enote). |
|
(4) Razvoj centralnih dejavnosti bo
občina usmerjala v občinsko središče in krajevna središča. Zaradi
lokacijske ugodnosti ob prometnicah regionalnega pomena, pa bo občina te
dejavnosti dopuščala tudi v območjih večjih naselij, ki ležijo ob
vpadnicah in niso opredeljena kot krajevna središča, opravljajo pa
funkcijo oskrbnega središča za širše vplivno območje, v kolikor so
združljive z obstoječimi dejavnostmi ali so del spremljajočih dejavnosti
v podeželskih naseljih. Kot dolgoročno območje za širitev centralnih
dejavnosti za potrebe občine je opredeljena površina med vzhodnim robom
naselja Ljutomer in predvideno obvoznico. |
|
(5) Razvoj proizvodnih dejavnosti bo
občina usmerjala v proizvodna območja v občinskem središču in v manjše
proizvodno območje na Cvenu. Manjši obseg obstoječih obrtnih proizvodnih
dejavnosti izven teh središč, ki so nastale z razvojem nekdanjih obrtnih
(storitvenih in servisnih) dejavnosti in so zajete v pretežno rabo
podeželskih naselij, bo občina usmerjala v ohranjaje dejavnosti v
dosedanjem obsegu. Manjše širitve teh dejavnosti bo dopuščala le v
primerih, ko bodo za takšno širitev izpolnjeni prostorski in okoljski
pogoji. Večje širitve teh dejavnosti bo usmerjala v proizvodna območja. |
|
(6) V naselja, v katerih so površine s
kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin in vzrejo živali,
bo občina usmerjala širitev teh dejavnosti le v primerih, kjer so za
širitev izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. V nasprotnih primerih
bo predlagala premestitev kmetije ali dela dejavnosti na kmetiji na rob
naselja ali v območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo, v katerih bodo
zagotovljene dolgoročne površine za širitev kmetij in za objekte za
intenzivno kmetijsko proizvodnjo |
|
(7) Posebne dejavnosti termalnega
kopališkega turizma s spremljajočimi dejavnostmi bo občina usmerjala v
obstoječe območje Bioterm Mala Nedelja in v območje predvidene širitve.
Ostale turistične dejavnosti zlasti v območju Krajinskega parka
Ljutomerske gorice in v ostalih območjih ter naseljih, kjer se turizem
pojavlja kot spremljajoča dejavnost ali je predviden kot samostojna
dejavnost (območje ob Gajševskem jezeru), bo usmerjala na površine
ustrezne namenske rabe prostora. |
|
27. člen |
(ohranjanje območij
razpršene poselitve) |
(1) Občina bo usmerjala prostorski
razvoj poselitve v ohranjanje razpršene poselitve kot nosilca ohranjanja
in vzdrževanja kulturne krajine. |
|
(2) Ohranjanje poselitve v teh
območjih razpršene poselitve bo občina usmerjala v obnovo, prenovo in
spremembo namembnosti zakonito zgrajenih objektov, nadomestno gradnjo in
novogradnjo na površinah funkcionalnih zapolnitev in oblikovnih
zaokrožitev obstoječe pozidave za obstoječe in podobne dejavnosti,
dejavnosti, ki jih je potrebno izločevati iz območij naselij, dejavnosti
vezanih na izrabo naravnih virov in dejavnosti, ki jih predpisi s
področja urejanja prostora dopuščajo v odprtem prostoru kot so
kmetijska, gozdarska, turistična dejavnost, okoljske dejavnosti,
dejavnosti za posamezno GJI, objekti v splošni rabi za sprejemljive
namene ter gradnjo vinogradniških objektov kot posebnega tradicionalnega
vzorca avtohtone poselitve ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev za ta
namen gradnje. |
|
(3) V območja razpršene poselitve bo
občina usmerjala tudi umestitev športno rekreacijskih območij, če: |
1. v območjih naselij ni
mogoče zagotoviti površin za umestitev teh dejavnosti, |
2. so za ureditev območja
potrebni posebni naravni pogoji (voda, teren z nagibom, ipd.), |
3. je predvidena površina
komunalno že opremljena ali jo je mogoče priključiti na potrebna
omrežja, ki zagotavljajo zdravje ljudi. |
28. člen |
(urbanistično
oblikovanje naselij) |
(1) Občina bo usmerjala urbanistično
oblikovanje naselij v ohranjanje tradicionalnega vzorca poselitve, ki ga
razdelimo v štiri značilne tipe poselitve: |
1. strnjena obcestna in
krakasto razrasla naselja z zanemarljivim vzorcem razpršene poselitve
izven območja naselij, nastala ob prometnicah na ravnini Murskega polja,
od roba nepoplavne Murske terase do reliefnega dviga Slovenskih goric, z
značilnimi ohranjenimi tlorisi kmečkih domov in razporeditvijo tik ob
glavni prometnici skozi naselje v starejših delih naselij ter sodobnejšo
od prometnice odmaknjeno postavitvijo novejših domačij v novejših delih
naselij, |
2. gručasta naselja dolinskega
dna Ščavniške doline – tudi ob reliefnem dvigu severnega roba Slovenskih
goric, ki so površinsko manjša in prostorsko manj razvejana, ter brez
značilnega strnjenega vzorca razporeditve kmečkih domov in sodobnejšo od
prometnice odmaknjeno postavitvijo novejših domačij, ob njih pa se
pojavljajo večje ali manjše enote razpršene poselitve, |
3. izrazita slemenska povezana
naselja zahodnega dela Ljutomerskih goric, ki so nastala z zgostitvijo
nekdanjih viničarskih domačij in kleti ter novejših vinogradniških
objektov, z značilno lego objektov tik ob slemenski prometnici in
usmerjenostjo slemen vzporedno s slemensko prometnico ter sodobnejšo od
prometnice odmaknjeno postavitvijo novejših domačij in srednje močnim
pojavom razpršene poselitve v preostalem območju statističnega naselja,
z značilno drobljeno vinogradniško posestno strukturo, |
4. nepovezana slemenska
razpršena poselitev Jeruzalemskega dela Ljutomersko Ormoških goric, z
močnim pojavom razpršene poselitve kot tipičnim vzorcem poselitve in
velikimi vinogradniškimi površinami. |
|
(2) Razvoj naselij bo občina usmerjala
v nadaljevanje dosedanjega tipa urbanizacije naselja. V območjih, kjer
funkcija in dejavnosti preraščajo tradicionalno dejavnost naselja, pa v
kakovostno strukturno nadgradnjo tipa urbanizacije ter lege in
oblikovanja objektov. Enake usmeritve veljajo tudi za večje širitve
naselij, razen pri posebnih namenskih širitvah, kjer je poleg
oblikovalskih izhodišč potrebno upoštevati načrtovani namen objektov in
ureditev ter prilagoditev tega namena sodobnim zahtevam funkcije
objektov. |
|
(3) Občina bo orientacijo in
oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in ureditev
javnih površin v naseljih usmerjala s pogoji, ki bodo izhajali iz
značilnosti arhitekturne regije in krajine ter jih prostorsko
nadgrajevali. |
|
(5) Razvoj naselij bo občina usmerjala
v ohranjanje obstoječih zelenih naselbinskih robov in njihovo kakovostno
nadomeščanje pri večjih širitvah. |
|
(6) Občina bo prostorski razvoj
usmerjala v ohranjanje zelenih cezur med naselji in v preprečevanje
neutemeljenega zraščanja naselij. |
|
(7) Posamezne faze razvoja naselij
morajo predstavljati oblikovalsko in funkcijsko zaključene celote. |
|
29. člen |
(usmeritve za razvoj
naselja Ljutomer |
(1) Naselje Ljutomer, ki je po
funkciji naselij občinsko središče, bo občina usmerjala v zasnovo
prostorskega razvoja, ki bo upoštevala: |
1. nadaljevanje krepitve
funkcij občinskega središča na področjih dejavnosti družbene
infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnostih
ter področij, ki jih mora |
zagotavljati regionalno središče za
svoje vplivno območje – zdravstvo, socialne ustanove, šolstvo na višji
stopnji itd., |
2. zagotavljanje prostorskih
pogojev za nadaljnji razvoj mestotvornih dejavnosti – proizvodno območje
sever, širitev površin do obvoznice, vzpostavitev t.i. gospodarske cone
na severu in jugu naselja, |
3. zagotavljanje prostorskih
pogojev za razvoj mestoslužnih dejavnosti – površine za ureditev prometa
(obvoznica z ureditvijo novih mestnih vpadnic, železniška proga z
objekti posodobitve in varovanja prehodov), površin za mirujoči promet,
površine za zeleni sistem mesta (zelene cezure, športno rekreacijski
center, park), površine za energetske in komunalne dejavnosti. |
|
(2) Zasnova razvoja prometnega omrežja
naselja Ljutomer bo usmerjena v: |
1. izgradnjo mestne obvoznice
z omrežjem navezave na obstoječe in morebitne nove centre dejavnosti –
nove vpadnice, |
2. izgradnjo dopolnilnega
cestnega omrežja, ki ga bo povzročila izgradnja in spremembe primarnega
cestnega omrežja in modernizacija železnice, |
3. izgradnjo dodatnega
prometnega omrežja v območjih zgoščevanja in v območjih novih pozidav še
nepozidanih razvojnih površin, |
4. varnost in prepustnost
omrežja v mestu in prometnih navezavah na ostala naselja, ki se ne bodo
priključevala na obvoznico, |
5. rekonstrukcijo mestnih cest
z ureditvijo varnih pešpoti in kolesarskih koridorjev ob pomembnejših
prometnicah, |
6. zadostne površine za
mirujoči promet ob centrih posameznih dejavnosti, |
7. modernizacijo železniškega
omrežja s prilagoditvijo obstoječega cestnega omrežja. |
|
(3) Zasnova urbanističnega in
arhitektonskega oblikovanja naselja Ljutomer bo usmerjena v: |
1. kakovostno oblikovanje in
razmeščanje osnovnih urbanih območij, ki opredeljuje obstoječe stanje in
pogojujejo nadaljnji razvoj naselja, |
2. kakovostno oblikovanje
osnovnih naselbinskih celot, ki tvorijo mestno strukturo (mesto
Ljutomer, obrtna cona, industrijska cona, športno rekreacijski center,
Jurševka, Kamenščak), |
3. določanje izhodišč za
urbanistično in arhitektonsko oblikovanje kakovostnega urbanega prostora
v starem mestnem jedru, kakovostnega prostora in posameznih objektov
izven starega mestnega jedra zlasti v razširjenem mestnem središču,
|
4. kakovostno oblikovanje
izpostavljenega mestnega prostora ob obstoječih in predvidenih mestnih
vpadnicah (npr. Ormoška in Prešernova cesta), |
5. vzpostavitev in kakovostno
oblikovanje zelenih površin in zelenih cezur skozi mesto, |
6. sanacijo in prenovo
starejših proizvodnih površin ob Ormoški cesti in na starem odlagališču,
ter v sanacijo prostorskih ali okoljskih navzkrižij v samem mestu, |
7. kakovostno oblikovanje
območji notranjega razvoja – ob severnem in južnem delu Ormoške ceste,
kot območju ob sedanjih in novih vpadnicah ter v ostalih območjih z
ekstenzivno urbano izrabo (območje ob OŠ, ob cesti na Kamenščak, ob
cesti v Cezanjevce), |
8. kakovostno oblikovanje in
funkcionalno dopolnjevanje dejavnosti območji dolgoročnih širitev med
železniško progo in predvideno obvoznico, |
9. v kakovostno urbanistično
ter arhitektonsko oblikovanje proizvodnih območij in vzpostavitev
gospodarske cone s trgovskimi centri in ostalimi storitvenimi
dejavnostmi v delu industrijske cone, |
10. v kakovostno oblikovanje in
funkcionalno zaključeno pozidavo obstoječih nepozidanih stavbnih površin
za stanovanjsko širitev v območju Jurševke, Kamenščaka, |
11. ohranjanje arhitekturnih
značilnosti, ki izhajajo iz pomurske arhitekturne regije in arhitekturne
krajine Ormož – Ljutomer, z ohranjanjem posebnih kvalitet naselja
Ljutomer in njihovo kakovostno nadgradnjo, ki poudarja mestne poteze
naselja, |
12. v delno prenovo naselja na
območju proizvodne cone starega Imgrada in saniranega odlagališča smeti
s primerno spremembo namenske rabe območja, |
13. v delno prenovo naselja na
območju proizvodne cone starega Konusa s primerno spremembo namenske
rabe območja, |
14. v dolgoročno premestitev
intenzivne kmetijske proizvodnje vzreje živali (Farma) iz območja mesta. |
|
(4) Zasnova zelenega sistema naselja
Ljutomer bo usmerjena v: |
1. ohranjanje in izboljševanje
stanja že opredeljenih zelenih površin v javni rabi, |
2. širitev zelenih javnih
površin za potrebe mestoslužnih dejavnosti – širitev pokopališča,
parkovnih in površin za šport in rekreacijo, |
3. vzpostavitev zelenih
ločevalnih pasov, z namenom členitve urbane strukture in zagotavljanju
njihove prehodnosti – pasovi ob vodotokih, zeleni pas od pokopališča
preko odlagališča do gozda nad Jurševko, |
4. ohranjanje in vzpostavitev
novih identifikacijskih potez mesta (obstoječi drevoredi, predvideni
drevoredi kot ozelenitev obstoječih in predvidenih vpadnic, nove javne
mestne zelenice), |
5. vzpostavljanje zelenih
robov naselja kot mehkih prehodov v kmetijsko krajino ter oblikovanje
gozdnega roba kot roba naselja, |
6. funkcionalno vključevanje
naravnih zelenih struktur v mestu v javno rabo – gozdne površine ob šoli
(novi krajinski park mesta), zatok Murice med naseljem Babinci in
mestom, gozd ob predvideni vpadnici iz smeri Cvena skozi Industrijsko
cono v mesto, |
7. strukturiranje urbanih
površin (funkcionalnih zemljišč in gradbenih parcel) z zelenimi
ureditvami. |
|
(5) Zasnova gospodarske javne
infrastrukture naselja Ljutomer bo usmerjena v: |
1. dograjevanje plinovodnega
omrežja v območja notranjega razvoja in širitev z novimi pozidavami, |
2. možnost izrabe energije,
pridobljene iz bioplina na farmi Ljutomer, |
3. uporabo drugih
alternativnih ekološko sprejemljivejših obnovljivih virov energije –
sončna in zemeljska energija, energija iz biomase, kot dopolnitev
energetske izrabe posameznih dejavnosti, pod pogoji, ki so sprejemljivi
za urbano okolje, |
4. energetsko varčnejšo
gradnjo in energetsko sanacijo že zgrajenih objektov, |
5. enake pogoje dostopa do
komunikacijskih tehnologij na celotnem območju mesta, |
6. tehnološki razvoj
telekomunikacij, ki bodo omogočale kakovosten pristop do sodobnih
tehnologij, |
7. dograjevanje
telekomunikacijskega omrežja v območja notranjega razvoja, širitev in
novih pozidav, |
8. nemoteno oskrbo naselja s
pitno vodo, |
9. dograjevanje vodovodnega
omrežja z v območja notranjega razvoja in širitev z novimi pozidavami, |
10. vzpostavitev sistema stalne
kontrole kakovosti pitne vode v naselju, |
11. dograjevanje sistema
ravnanja z odpadno vodo s širitvijo tega sistema v območja širitev
naselja, |
12. v ohranjanje sistema
ravnanja s komunalnimi odpadki s širitvijo tega sistema v območja
širitev naselja ter ustrezno ravnanje s posebnimi odpadki. |
|
(6) Zasnova namenske rabe površin
naselja Ljutomer bo usmerjena v: |
1. območje centralnih
dejavnosti v središču naselja, na površinah ob obstoječi glavni
napajalni in zbirni cesti skozi naselje in v širitvah do obvoznice v
osrednjem delu naselja, |
2. stanovanjske površine
namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi v starejšem, vzhodnem in
v južnem delu naselja ter v širitvah do obvoznice v južnem delu naselja,
spremljajoče dejavnosti obrtno storitvenega tipa je dolgoročno potrebno
preseliti iz čistih stanovanjskih območij, enako hrupnejše storitveno
servisne dejavnosti, |
3. proizvodne površine in
površine z obrtnimi dejavnostmi ter površine gospodarskih con v severnem
delu naselja (industrijska cona, obrtna cona) ter v širitvah do
obvoznice, z ohranjanjem obstoječih proizvodnih površin in manjšimi
širitvami v južnem delu naselja, ki so delno namenjene prestrukturiranju
dejavnosti, |
4. izvzem dela razvojnih
površin na severnem in južnem delu naselja in vzpostavitev zelenega
ločilnega pasu do primestnih naseljih v zaledju mesta na severnem in
zahodnem robu, |
5. športno rekreacijsko
območje med stanovanjskim in proizvodnim območjem v zahodnem delu
naselja, |
6. urejene zelene površine
parkov v severnem vmesnem pasu med stanovanjskim območjem in območjem
centralnih in proizvodnih dejavnosti ter pokopališča in zelenih površin
ob kleti v južnem delu naselja, |
7. druge zelene površine
namenjene dolgoročnim rekreacijskim in razbremenilnim zelenim površinam
mesta, ki so po sedanji rabi opredeljene kot gozd ali druge površine v
posameznih delih naselja, |
8. prometne površine državnih
cest in večjih površin za mirujoči promet in železniškega koridorja, |
9. vodne površine vodotoka
Ščavnice z razbremenilnikom. |
|
30. člen |
(usmeritve za razvoj
naselja Cven) |
(1) Razvoj naselja Cven bo
občina usmerjala v zagotavljaje: |
1. prostorskih pogojev za
razvoj obstoječih dejavnosti v naselju, |
2. prostorskih pogojev za
umestitev manjkajočih dejavnosti lokalnega središča s funkcijo
krajevnega središča, |
3. prostorskih pogojev za
razvoj kmetij za potrebe dopolnilnih in gospodarskih dejavnosti na
kmetijah, |
4. prostorskih pogojev za
dejavnosti samozaposlitve in zaposlitve v samem naselju, |
5. novih razvojnih površin za
dolgoročno širitev naselja. |
|
(2) Zasnova razvoja prometnega omrežja
naselja Cven bo usmerjena v: |
1. izgradnjo dopolnilnega
cestnega omrežja v območjih notranjega razvoja na vzhodnem in južnem
robu naselja z zagotavljanjem pretočnosti cestnega omrežja zlasti v
območju dejavnosti novega Cvena, |
2. zagotavljanje prepustnosti
omrežja pri navezavi na občinsko središče (priključek na obvoznico), |
3. ureditev varnih peš in
kolesarskih koridorjev ob glavnih vpadnicah in zbirnih prometnicah v
naselju. |
|
(3) Zasnova urbanističnega in
arhitektonskega oblikovanja naselja Cven bo usmerjena v: |
1. razvoj gručastega jedra na
južnem delu vaškega jedra, izven območja naselbinske zaščite), kot
omilitev širitve v dolgih linijskih obcestnih pozidavah, |
2. v notranji razvoj naselja,
ki ga predstavlja zapolnjevanje nepozidanih vrzeli v obcestnih
pozidavah, |
3. v zagotavljanje prostorskih
pogojev za razvoj kmetij in za potrebe dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah – preprečevanje drugovrstne pozidave za površinami kmetij, |
4. v zaokrožitev novih
razvojnih površin na južni strani naselja, s ciljem ustreznega
prerazporejanja namenske rabe površin za čiste proizvodne dejavnosti in
površin za obrtne dejavnosti z bivanjem in vmesnim ločilnim pasom, |
5. usmerjanje individualne
stanovanjske gradnje v manjša območja stanovanjske gradnje, ki se bodo
dolgoročno razvila med obema centroma dejavnosti starega in Novega
Cvena, |
6. oblikovanje območja javnih
zelenih površin, ki se bodo razvile ob vzhodnem robu naselja, med
funkcijskimi površinami ob gasilskem domu in turistično kmetijo na
skrajnem vzhodnem robu naselja, |
7. varovanje historične
strukture naselbinske dediščine vaškega jedra in posameznih spomenikov
ter kakovostnim oblikovanjem osrednjega vaškega trga s prometnico, |
8. kakovostno in funkcijsko
oblikovanje osrednjega prostora ob javnih dejavnostih v vozlišču v
severnem delu naselja, |
9. naselju prilagojeno
urbanistično in arhitekturno oblikovanje stanovanjsko-obrtno
proizvodnega območja Novi Cven (nekdanja obrtna cona), |
10. ohranjanje arhitekturnih
značilnosti, ki izhajajo iz pomurske arhitekturne regije in arhitekturne
krajine Ormož-Ljutomer, z ohranjanjem kakovostnih posebnosti naselja
Cven in njihovo nadgradnjo. |
|
(4) Zasnova zelenega sistema naselja
Cven bo usmerjena v: |
1. ohranjanje in dopolnjevanje
obstoječega zelenega sistema naselja še posebej pa vaškega roba kot
mehkega prehoda iz pozidanih površin v intenzivne kmetijske površine, z
nadomeščanjem vaškega roba pri širitvah, ki posegajo čez ta rob naselja. |
2. oblikovanje izrazitejšega
vaškega roba na stiku kmetijskih in poselitvenih površin v novejših
delih pozidave – zasaditve z višjo vegetacijo ob stičnih delih parcel
ali vzpostavitev ločilnega pasu nižjih drevoredov ali višjih živih mej
ob ločevalni poljski poti, |
3. ohranjanje obvodnih zarasti
ob rokavih potoka Murice, s funkcionalnim vključevanjem obvodnih površin
v zeleni sistem naselja (sprehajalne poti ob vodi), |
4. ozelenitev proizvodnega
območja Novega Cvena zlasti ob južnem in zahodnem robu, ki bi ločeval
poselitev od kmetijskega prostora in izboljševal (omilil) vstopno veduto
v naselje z južne strani. |
|
(5) Zasnova gospodarske javne
infrastrukture naselja Cven bo usmerjena v: |
1. izgradnjo plinovodnega
omrežja z merilno regulacijsko postajo za preskrbo z zemeljskim plinom
na celotnem območju strnjenega naselja, |
2. možnost izrabe energije,
pridobljene iz bioplina na farmi Cven, |
3. uporabo drugih
alternativnih ekološko sprejemljivejših obnovljivih virov energije –
sončna in zemeljska energija, energija iz biomase, kot dopolnitev
energetske izrabe posameznih gospodinjstev, storitvenih dejavnosti in
kmečkih gospodarstev, |
4. energetsko varčnejšo
gradnjo in energetsko sanacijo že zgrajenih objektov, |
5.
zagotavljanje tehnološkega razvoja telekomunikacij in dostopa do
telekomunikacijskih tehnologij pod enakimi pogoji na celotnem območju
naselja, |
6. ohranjanje omrežij in
storitev oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadno vodo in ravnanja z
odpadki, s tehnološkim posodabljanjem sistemov in širitvijo sistemov v
območja širitve naselja. |
|
(6) Zasnova namenske rabe površin
naselja Cven bo usmerjena v: |
1. stanovanjske površine s
kmetijami in bivanjem v starejšem delu naselja (vaško jedro) in
krakastih širitvah, |
2. stanovanjske površine z
dopolnilnim kmetovanjem ob severnem centru dejavnosti (šola), v vzhodnem
delu naselja ob gasilskem domu in na površinah med starim in Novim
Cvenom, |
3. območje centralnih
dejavnosti ob severnem centru dejavnosti v naselju, |
4. proizvodne površine in
površine z obrtnimi dejavnostmi v južnem delu naselja (Novi Cven), |
5. nove razvojne površine
naselja namenjene stanovanjskim površinam z dopolnilnim kmetovanjem v
vzhodnem delu naselja, |
6. športno rekreacijsko
območje severno od centralnih dejavnosti na severnem robu naselja. |
|
31. člen |
(usmeritve za razvoj
turističnega območja Bioterme Mala Nedelja) |
(1) Razvoj turističnega območja
Bioterme Mala Nedelja bo občina usmerjala v: |
1. izboljšanje delovanja
posameznih funkcij območja in bivalnega okolja, |
2. zagotavljanje prostorskih
pogojev za širitev dejavnosti in zagotavljanje funkcij turističnega
območja (delno tudi v krajevnem središču Mala Nedelja), |
3. smotrno razporeditev
dopolnilnih dejavnosti, ki so potrebne za obogatitev ponudbe
turističnega območja, pa jih zaradi omejitvenih faktorjev-relief,
obstoječe kmetije, zagotovitev zelenega (»bio«) pasu samega kompleksa ni
mogoče umestiti v neposredno bližino obstoječega kopališkega območja, |
4. zagotavljanje pogojev za
šport in rekreacijo ter pogojev za ločeno bivanje v vplivnem območju
turističnega naselja. |
|
(2) Zasnova razvoja prometnega omrežja
bo usmerjena v: |
1. rekonstrukcijo obstoječega
cestnega omrežja, ki bo zagotavljal večjo pretočnost zlasti v območju
Bioterm, |
2. izgradnjo dopolnilnega
cestnega omrežja v območjih izgradnje dopolnilnih nočitvenih kapacitet
in dopolnilnih dejavnosti, |
3. ureditev varnih peš in
kolesarskih povezovalnih koridorjev med centrom dejavnosti in zalednimi
površinami z dopolnilnimi dejavnostmi (dodatna ponudba, nočitvene
zmogljivosti), |
4. ureditev peš in kolesarskih
povezav in drugih oblik rekreacije kot dodatne rekreacijske ponudbe, |
5. zagotavljanju potrebnih
površin za mirujoči promet v za potrebe izvajanja dejavnosti. |
|
(3) Zasnova urbanističnega in
arhitektonskega oblikovanja, ki bo usmerjena v: |
1. razvoj dejavnosti na
razvojnih površinah območja z dodatno ponudbo in manjšimi nočitvenimi
zmogljivostmi ter nočitvenimi zmogljivostmi in gostinsko ponudbo na
ločenih manjših površinah v neposredni bližini ter na površinah možnih
dolgoročnih širitev območja, |
2. oblikovanje centralnega in
manjših ločenih območij, ki izhaja iz značilnosti pomurske arhitekturne
regije in arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer in jih kakovostno
nadgrajujejo, za potrebe sodobne kopališke, turistične in zdraviliške
dejavnosti, s ciljem zagotavljanja privlačnega, prijetnega in
doživljajsko-kakovostnega okolja za izvajanje te dejavnosti. |
|
(4) Zasnova zelenega sistema bo
usmerjena v: |
1. kakovostno oblikovanje
zelenega sistema v osrednjem delu turističnega območja, |
2. kakovostno oblikovanje
podaljšanja zelenega sistema do ločenih območij izvajanja dodatnih in
dopolnilnih dejavnosti v ožjem območju izvajanja dejavnosti, |
3. kakovostno oblikovanje
zelenega sistema v širšem območju izvajanja dejavnosti, v katerem se bo
izvajala dodatna rekreacijska dejavnost, |
4. vzpostavitev ter kakovostno
izboljševanje in dopolnjevanje zelenega roba območja kot ločilnega pasu
med območjem turizma in ostalimi površinami s kmetijsko ali drugo rabo, |
5. oblikovanje kvalitetnih
rekreacijskih površin med potokom Bukovnico in lokalno cesto s
sonaravnimi ureditvami potoka in vključevanjem potoka kot doživljajske
kvalitete v območje. |
|
(5) Zasnova gospodarske javne
infrastrukture in varstvo okolja bo usmerjena v: |
1. izboljšanje dostopnosti iz
območij pritoka obiskovalcev ter dosegljivosti območja z javnim
potniškim prometom iz večjih izhodiščnih središč, |
2. zagotavljanje tehnološkega
razvoja telekomunikacij in dostopa do telekomunikacijskih tehnologij pod
enakimi pogoji na celotnem območju izvajanja dejavnosti, |
3. energetsko preskrbo ali
samopreskrbo območja, temelječo na uporabi električne energije iz
alternativnih virov energije in uporabo termalne energije, |
4. preskrbo zadostnih količin
pitne vode za potrebe nemotenega obratovanja dejavnosti. |
5. odvajanje in čiščenja
odpadnih vod na manjši čistilni napravi. V primeru preobremenitve
sedanje čistilne naprave pa gradnjo večje naprave ali večjega števila
manjših naprav, |
6. ločeno zbiranje
gospodinjskih odpadkov z odlaganjem na regijskem odlagališču,
|
7. varstvo pred hrupom,
varstvo zraka in varstvo drugih sestavin varstva okolja v območju
Bioterm ter ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje motečih emisij v
okolje in iz okolja, |
|
(6) Zasnova namenske rabe površin bo
usmerjena v: |
1. podrobnejše strukturiranje
namenske rabe v območju Bioterm s prilagajanjem deleža potrebnih
zazidljivih površin za posamezne dejavnosti znotraj območja in
usklajenemu razvoju teh dejavnosti, |
2. pretežno rabo za
prevladujoče posebne dejavnosti turizma z rekreacijskimi, nočitvenimi in
gostinskimi funkcijami ter spremljajočimi dejavnostmi v območju, |
3. območje urejeno za mirujoči
promet kot prometno površino. |
|
2.5.2 Usmeritve za
razvoj v krajini |
32. člen |
(razvojna območja za
dejavnosti v krajini) |
(1) Razvojna območja za dejavnosti v
krajini in z njimi povezana izraba ali varovanje naravnih virov v
občini, so razdeljena v tri tipe značilne krajine odprtega prostora, ki
so pogojene z reliefnimi danostmi prostora in nanje vezane dejavnosti v
prostoru. To so: |
1. ravnina Murskega polja s
prevladujočim poljedelstvom, v katerem bo občina usmerjala dejavnosti za
ohranjanje kmetijskih zemljišč, izboljšanje pridelovalnega potenciala z
agromelioracijskimi ukrepi ter vzdrževanje in ohranjanje tipa kulturne
krajine z značilno obliko poselitve in vodnimi površinami reke Mure in
pritokov, |
2. gričevnati del vzhodnega
dela Slovenskih goric ali Jeruzalemske gorice s prevladujočim
vinogradništvom, v katerega bo občina usmerjala ohranjanje obdelave
vinogradniških površin kot prednostne kmetijske dejavnosti in nanje
vezanih dopolnilnih dejavnosti turizma vinskih cest ter ostale
turistične ponudbe, ki jo je potrebno umestiti v to območje zaradi
ohranja poselitve in nanjo vezanega vzdrževanja kulturne krajine, |
3. gričevnati del
jugozahodnega dela občine z mešano kmetijsko dejavnostjo in z večjim
deležem živinoreje, v katerem bo občina usmerjala prostorski razvoj v
tiste dejavnosti, ki zagotavljajo ohranjanje pestrosti kulturne krajine
z mozaično strukturo pokrajine, z ohranjanjem poselitve kot predpogoja
za vzdrževanje kulturne krajine. |
|
(2) Na območjih varovanja vodnih virov
in na kmetijskih površinah v širšem vplivnem območju turističnega
območja Bioterm Mala Nedelja v zahodnem gričevnatem svetu občine ter v
vplivnem pasu strnjene poselitve, bo občina usmerjala kmetijsko
proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Na ostalih
površinah bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v zmanjšanje
nastajanja navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru in v
zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih in v odprtem prostoru. |
|
(3) Na področju gozdarstva bo občina
usmerjala dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij
gozda ter v varovanje gozdov, zavarovanih po predpisih o varovalnih
gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, s katerimi so razglašeni
varovalni gozdovi in gozdni rezervati. |
|
(4) Na vseh primernih vodnih površinah
bo občina usmerjala dejavnosti v gospodarsko rabo vodnih površin za
turistično rekreacijski namen in druge gospodarske namene, če so
zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji za izvajanje takšnih
dejavnosti. |
|
(5) Na območja s podeljeno rudarsko
pravico za izkoriščanja mineralnih surovin bo občina usmerjala
dejavnosti za zagotavljanje mineralnih surovin. |
|
(6) Večja potencialna območja turizma
bo Občina Ljutomer usmerjala v razvoj vodnega, obvodnega in sonaravnega
turizma ob obstoječih vodnih površinah ter v razvoj turizma vinskih cest
z vsemi spremljajočimi dejavnostmi v območjih vinogradniškega dela
občine. Kot spremljajoče dejavnosti bo podpirala dejavnosti
gostiteljskega in stacionarnega ter rekreacijskega turizma v širšem
območju turističnega območja Bioterm Mala Nedelja. |
|
(7) V območje krajine bo občina
usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin, če te niso
urejene v območjih naselij in razvoj gospodarske javne infrastrukture za
povezovanje in preskrbo naselij. |
|
33. člen |
(območja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe) |
(1) Poplavna območja v Občini Ljutomer
so v severnem delu občine ob reki Muri, v katera občina ne bo usmerjala
dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost območja,
hkrati pa si prizadevala za izvedbo predvidenih ukrepov visokovodnega
nasipa za zmanjšanje nevarnosti poplav reke Mure. |
|
(2) Erozijska in plazovita območja v
Občini Ljutomer se pojavljajo v južnem gričevnatem območju občine. V ta
območja bo občina usmerjala le posege, ki ne bodo imeli negativnih
vplivov v območjih erozije ali povzročali dodatnega drsenja zemljin na
pobočjih. |
|
(3) V Občini Ljutomer ni posebnih
požarno ogroženih območij in drugih posebnih območij za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(4) Območja zaščite in reševanja
določa občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih, ki so
primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer
zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in reševanja.
Kot posebno območje zaščite in reševanja v Občini Ljutomer je
opredeljeno območje v Bodislavcih. |
|
(5) V občini ni območij in objektov,
namenjenih potrebam obrambe. |
|
2.5.3 Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč |
34. člen |
(stavbna zemljišča) |
(1) Občina bo opredelila kot stavbna
zemljišča v namenski rabi prostora na svojem območju vse pozidane in
nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah
dejavnosti, vezanih na poselitev in v enotah razpršene poselitve.
Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne
enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in
nekatere površine gospodarske javne infrastrukture. |
|
(2) Kot stavbna zemljišča so
opredeljena tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih
prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še
dovoljuje in ohranja tiste nepozidane površine v odprtem prostoru, kjer
pozidava ne zmanjšuje možnosti izkoriščanja naravnih virov, hkrati pa
prispeva k obdelanosti zemljišč in s tem vzdrževanje kulturne krajine. |
|
35. člen |
(kmetijska zemljišča) |
(1) Občina opredeljuje kot kmetijska
zemljišča na svojem območju površine, na katerih se izvaja dejavnost
kmetijstva. |
|
(2) Po proizvodnem potencialu za
kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege,
oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, bo
občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga
kmetijska zemljišča. |
|
(3) Med najboljša kmetijska zemljišča
uvršča površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial na
ravninskih, dobro odcednih tleh Murskega polja in v dolinskih tleh
potokov ter izrazitih vinogradniških in sadjarskih legah v gričevnatem
delu občine. |
|
(4) Med kmetijska zemljišča s slabšim
proizvodnim potencialom uvršča površine, ki so deli zamočvirjenih
travnikov v dolinskih dneh ter na poplavnih površinah ob reki Muri, v
vinogradniško in sadjarsko manj primernih območjih gričevnatega dela
občine in na manjših zalednih površinah naselij. |
|
(5) V pretežno kmetijsko rabo zemljišč
v odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale manjše dejanske rabe
zemljišč, kot so: |
1. vodna zemljišča manjših
vodotokov v območju kmetijske krajine, |
2. površine omrežij in
objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine,
|
3. funkcionalna zemljišča s
pomožnimi objekti in napravami v območju kmetijske krajine. |
|
(6) Poseben status imajo kmetijska
zemljišča, ki so v območju urbanističnih načrtov predvidena za
dolgoročno širitev poselitve, trenutna kmetijska raba pa je prilagojena
obstoječi poselitvi. |
|
36. člen |
(gozdna zemljišča) |
(1) Kot gozdna zemljišča na območju so
opredeljena zemljišča ravninskih gozdov Murskega polja ob reki Muri,
ostanki obmurskih poplavnih logov, večje gozdne površine v južnem
gričevnatem svetu občine ter površine v zaraščanju, ki so dobile status
gozda. |
|
(2) V pretežno rabo gozdnih zemljišč v
odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale manjše dejanske rabe
zemljišč, kot so: |
1. vodna zemljišča manjših
vodotokov v gozdnih območjih občine, |
2. površine omrežij in
objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območjih občine,
|
3. funkcionalna zemljišča s
pomožnimi objekti in napravami v gozdnih območjih občine. |
|
37. člen |
(vodna zemljišča) |
(1) Kot vodna zemljišča površinskih
celinskih voda bo občina opredelila zemljišča, na katerih je voda trajno
ali občasno prisotna, tudi opuščene in občasno suhe struge, prodišča,
močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi poseganja v naravo,
umetno ustvarjene vodne površine in površine predvidenih visokovodnih
nasipov pa kot območja vodne infrastrukture. |
|
38. člen |
(druga zemljišča) |
(1) Kot druga zemljišča bo občina
opredelila zemljišča, namenjena pridobivanju mineralnih surovin ter
območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
2.5.4 Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
39. člen |
(usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Občina bo usmerjala določanje
prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor tako, da bo v
vsaki enoti urejanja, ki so določene z upoštevanjem osnovne in
podrobnejše namenske rabe ter ostalih značilnosti prostora, nedvoumno
določena: |
1. namembnost in vrsta posegov
v prostor, |
2. lega objektov in ureditev v
prostoru, |
3. velikost objektov in
ureditev v prostoru, |
4. oblikovanje objektov in
ureditev v prostoru, |
5. parcelacija objektov in
ureditev v prostoru, |
6. priključevanje objektov in
ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo, |
7. upoštevanje varstvenih in
varovalnih režimov v prostoru, |
8. upoštevanje varovanja
zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru. |
|
(2) Pri določanju prostorskih
izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo občina upoštevala
izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN
Občine Ljutomer in opredeljujejo prostorski razvoj občine. |
|
3. IZVEDBENI DEL
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
3.1 OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA |
40. člen |
(enote urejanja
prostora) |
(1) Območje občine se po značilnostih
prostora, omejitvah iz veljavnih pravnih režimov, strateških usmeritvah
ter načrtovanih prostorskih ureditvah, deli na enote urejanja prostora
(v nadaljevanju tudi enote urejanja ali EUP). |
|
(2) Naselja v Občini Ljutomer so
razdeljena na naslednje EUP. |
EUP_RABA |
EUP_OPIS |
AKT |
EUP_OMEJITVE |
ČLEN |
BA01 – SK |
Babinci – stari del
|
OPN |
KS-24969, v delu KS-1190,
KD-7477, KD-1195, KD-23024 |
42 |
BA02 – SK |
Babinci – novi del |
OPN |
- |
42 |
BA03 – SK, PC |
Babinci – novi del_obrtna cona |
OPN |
- |
42, 49 |
BO01 – SK |
Bodislavci – Cerkevjak |
OPN |
Protierozijski ukrepi-običajni |
42 |
BO02 – SK |
Bodislavci – Vinščak |
OPN |
Protierozijski
ukrepi-_zahtevnejši |
42 |
BO03 – SK |
Bodislavci – Emerščak |
OPN |
Protierozijski
ukrepi-zahtevnejši |
42 |
BR01 – BT, G |
Branoslavci – rekreacija ob
jezeru |
OPPNp |
- |
88-91 |
BR02 – SK |
Branoslavci – stari del
|
OPN |
Protierozijski ukrepi-običajni |
42 |
BR03 – SK |
Branoslavci – grad Branek |
OPN |
V delu KS-8853, Protierozijski
ukrepi_običajni |
42 |
BU01 – SK |
Bučkovci – Kolmenščak |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
BU02 – IK |
Bučkovci – Farma |
OPN |
Protierozijski ukrepi_običajni |
46 |
CE01 – SK |
Cezanjevci – stari del |
OPN |
KS- 2922, v delu KS- 8850,
KS-8889, KS- 8890, KS- 19963, v delu KS- 610233, KD- 24971, v
delu KD- 8848, v delu protierozijski ukrepi_običajni |
42 |
CE02 – ZS |
Cezanjevci – igrišče |
OPN |
Protierozijski ukrepi_običajni |
48 |
CE03 – CD |
Cezanjevci – nova šola |
OPN |
Protierozijski ukrepi_običajni |
45 |
CE04 – ZK |
Cezanjevci – pokopališče |
OPN |
KD-19962 |
48 |
CE05 – K2 |
Cezanjevci – dolgoročna
širitev zahod |
OPN |
V delu KD- 8848,
protierozijski ukrepi_običajni |
52, 89 |
CE06 – K1 |
Cezanjevci – dolgoročna
širitev vzhod |
OPN |
V delu KS- 610233, v delu KD-
8848, protierozijski ukrepi_običajni |
52, 89 |
DE01 – SK |
Desnjak – Kozara |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši, KS-8904 |
42 |
DR01 – SK |
Drakovci -. Zdole |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
DR02 – SK |
Drakovci – Vrhovnjak |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
DR03 – SK |
Drakovci – Lipovščak |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
GO01 – SK |
Godemarci – Kranjšovščak |
OPN |
KD-20175, protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
GO02 – SK |
Godemarci – Marinščak |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
GR01 – SK |
Grlava – stari del
|
OPN |
KD-20010 |
42 |
GR02 – SK |
Grlava – ob železnici |
OPN |
- |
42 |
KR01 – SK |
Krapje – Zgornje – stari del |
OPN |
KS- 1220, v delu KS- 610275,
KD- 20013, v delu EPO, v delu Natura ( SPA_dodatki) |
42 |
KR02 – SK |
Krapje -Spodnje – stari del |
OPN |
KD- 23059, v delu EPO, v delu
Natura ( SPA_dodatki) |
42 |
KR03 – SK |
Krapje – Golnik |
OPN |
EPO, Natura ( SPA_dodatki) |
42 |
KŠ01 – SK, VC |
Krištanci – stari del |
OPN |
KD-23060 |
42, 53 |
KU01 – SK |
Kuršinci – Kuršenščak |
OPN |
V delu protierozijski
ukrepi_običajni |
42 |
MN01 – SK |
Mala Nedelja – stari del
naselja |
OPN |
KS-8888, KS-610271, KS-24973,
KS- 27343, KS- 3133, KD-8914, KD- 22454, KD- 8901, KD- 8855, KD-
19975, KD- 8915, v delu KS- 1187, protierozijski
ukrepi_običajni, protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
42 |
MN02 – ZK |
Mala Nedelja – pokopališče |
OPN |
KD-1417 |
48 |
ME01 – SK |
Mekotnjak – vzhod |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
ME02 – SK |
Mekotnjak – zahod |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
MO01 – SK, O |
Moravci – Moravski vrh |
OPN |
KS-1472, KS-1226, KS-1225,
KS-24975, KD-1213, protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
42, 49 |
MO02 – SK |
Moravci – Pestike |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
MO03 – SK |
Moravci – Kesovščak |
OPN |
KS-1222, KD-1221,
protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
42 |
MO04 – SK |
Moravci – Novi Vrh |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
MT01 – SK |
Mota – stari del |
OPN |
KS- 24976, KS 1227, KD- 20017,
KD- 20016, v delu EPO, v delu Natura (SPA, pSCI), v delu VVO3,
poplave Q-100 |
42 |
NO01 – SK, PC |
Noršinci – stari del
|
OPN |
KS- 1228, KS-1229, KD- 23057,
KD- 25051 |
42, 49 |
NO02 – SK, PC |
Noršinci novi del |
OPN |
- |
42, 49 |
PO01 – SK, |
Podgradje – stari del
|
OPN |
KD- 20018, KP- 857,
protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
42 |
PC01 – SK |
Precetinci –stari del |
OPN |
KS-1231, Protierozijski
ukrepi_običajni |
42 |
PR01 – SK, PO |
Pristava – stari del |
OPN |
KD- 20020 |
42, 49 |
PR02 – ZS |
Pristava – igrišče |
OPN |
- |
48 |
PR03 – K1, G, A |
Pristava – dolgoročna širitev
1 |
OPN |
- |
50, 52, 89 |
RA01 – SK |
Radomerje – stari del |
OPN |
KD- 8891, NS-864, KP- 857, NV
6697 |
42 |
RS01 – SK |
Radoslavci – stari del |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_običajni, Protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
42 |
SK01 – SK |
Spodnji Kamenščak – stari del
|
OPN |
KD- 19970, KD-19972 |
42 |
SK02 – SK |
Spodnji Kamenščak – zahodno od
DV |
OPN |
KS- 19964, KD- 8852 |
42 |
SC01 – SK |
Stara Cesta – Benetek |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
SC02 – SK |
Stara Cesta – stari del sever |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
SC03 – SK |
Stara Cesta – stari del |
OPN |
KS-8884, KS-8896, KD-2923,
protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
42 |
SC04 – SK |
Stara Cesta – stari del jug |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
SV01 – SK |
Stročja vas – novi del
|
OPN |
V delu KP- 857 v delu
protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
42 |
SV02 – SK |
Stročja vas – stari del |
OPN |
V delu KS- 8897, KD- 23687 v
delu protierozijski ukrepi_enostavni, v delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
42 |
SV03 – SK |
Stročja vas – novi del-širitev |
OPPNp |
- |
88-91 |
SV04 – CU |
Stročja vas – ob šoli |
OPPNp |
Protierozijski ukrepi_običajni |
88-91 |
SV05 – SK |
Stročja vas – novi del nad
šolo |
OPN |
Protierozijski ukrepi_običajni
|
42 |
SV06 – CD, PC |
Stročja vas – ob Jeruzalemčanu |
OPN |
V delu KP- 857 |
45, 49 |
SV07 – K1, PC |
Stročja vas – dolgoročna
širitev |
OPN |
V delu KP- 857 |
52, 49, 89 |
ŠA01 – SK |
Šalinci – stari del |
OPN |
- |
42 |
ZK01 – SK |
Zgornji Kamenščak- stari del |
OPN |
KD-8899, V delu protierozijski
ukrepi_enostavni, v delu protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
42 |
|
(3) Območje naselij z Urbanističnimi
načrti v občini so razdeljena na naslednje enote urejanja |
|
1. Mesto LJUTOMER |
EUP_RABA |
EUP_OPIS |
AKT |
EUP_OMEJITVE |
ČLEN |
LJ01 – IP |
Ljutomer – proizvodnja ob
Industrijski cesti |
OPPNp |
- |
88-91 |
LJ02 – CD, PC, PO |
Ljutomer – trgovski centri ob
Kolodvorski |
OPN |
- |
45, 49 |
LJ03 – IP |
Ljutomer – proizvodnja ob
Babinski cesti |
OPN |
- |
46 |
LJ04 – IK |
Ljutomer – Farma |
OPN |
- |
46 |
LJ05 – IP, PC |
Ljutomer – Mlekopromet |
OPN |
|
46, 49 |
LJ06 – SK |
Ljutomer – stan. območje ob
Soboški cesti |
OPN |
- |
42 |
LJ07 – IP |
Ljutomer – Simentalka |
OPN |
V delu protierozijski
ukrepi_enostavni |
46 |
LJ08 – IP, PC |
Ljutomer – proizvodnja »Krka« |
OPPNp |
V delu protierozijski
ukrepi_enostavni |
88-91, |
LJ09 – IP |
Ljutomer – proizvodnja za Krko
jug |
OPPNp |
KD-23019, v delu
protierozijski ukrepi_enostavni |
88-91 |
LJ10 – IP |
Ljutomer – stara Puhova cona |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_enostavni |
46 |
LJ11 – IP |
Ljutomer – Puhova cona |
OPPN |
Protierozijski
ukrepi_enostavni |
46 94 |
LJ12 – VC |
Ljutomer – Ščavnica |
OPN |
V delu KS-407, v delu NV-6975,
protierozijski ukrepi_enostavni |
53 |
LJ13 – BC, ZP |
Ljutomer – Športni center,
park 1. slovenskega tabora |
URN |
V delu NV-6975, NV-6998,
KS-8827, protierozijski ukrepi_enostavni |
94 |
LJ14 – CD, PC |
Ljutomer – trgovski centri ob
Prešernovi cesti |
OPN |
V delu NV-6975, KS-19971,
KD-23053, KD-23048, KD-23028, KD-23054, KD-23052, protierozijski
ukrepi_enostavni |
45, 49 |
LJ15 – SS |
Ljutomer – stan. območje za
zdravstvenim domom |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_enostavni |
43 |
LJ16 – IP |
Ljutomer – Tehnostroj |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_enostavni |
46 |
LJ17 – SS |
Ljutomer – stan. območje ob
Razlagovi |
OPN |
V delu protierozijski
ukrepi_enostavni |
44 |
LJ18 – SS, PC |
Ljutomer – stan. območje ob
Ptujski in Vrazovi (pod Kamenščakom) |
OPN |
V delu KS-407, KD-23272, v
delu KD-8875, v delu protierozijski ukrepi_enostavni |
43, 49 |
LJ19 – CD |
Ljutomer – ob šoli |
OPN |
V delu KS-407, KD-23025 |
45 |
LJ20 – IP |
Ljutomer – Konus |
OPN |
V delu KS-407, v delu
protierozijski ukrepi_enostavni |
46 |
LJ21 – CU, PC |
Ljutomer – trško jedro |
URN |
V delu KS-407, KS-25593,
KS-8873, KD-23038, KD-23039, KD-23035, KD-23042,KD-23036,
KD-14654,
KS-8872,KS-8871,KS-8870,KS-8868,KD-23037,KS-8869,KS-8867,KS-8859,KS-8876,KS-8860,KD-23044,KS-8861,KS-8875,KD-23049,KD-23034,KD-14653,KS-23055,KS-8877,KD-23030,KD-23031,KD-23033,KS-8879,KD-23029,KD-14655,KS-8866,
KS
8865,KD-23043,KD-23047,KD-23045,KS-8906,KS-8882,KS-8864,KD-23051,KD-23041,KD-8863,KD-23046,KD-8911,KS-8862,KD-23040,KD-8857,KS-8858,KD-14656,KD-23026,KD-23027,KD-23032,
KS-8878,KD-19858,KS-3108,KS-8881, v delu protierozijski
ukrepi_enostavni |
94 |
LJ22 – CD, PC |
Ljutomer – sodišče |
OPN |
V delu KS-407,KS-8874,
protierozijski ukrepi_enostavni |
45, 49 |
LJ23 – ZP |
Ljutomer – park generala
Rudolfa Maistra |
OPN |
NV-6996,protierozijski
ukrepi_enostavni |
48 |
LJ24 – SS, PC |
Ljutomer – stan. območje ob
Ormoški in Osterčevi |
OPN |
V delu KS-407, KD-25018,
KD-25019, v delu protierozijski ukrepi_enostavni, v delu
protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
43, 49 |
LJ25 – SS |
Ljutomer – blok. območje pri
Merkatorju |
ZN |
V delu KS-407 |
94 |
LJ26 – SS |
Ljutomer – stan. območje južno
od Kaučičeve |
OPPNp |
- |
88-91 |
LJ27 – SS |
Ljutomer – stan. območje
Mestni breg (Jurševka II) |
OPPNp |
- |
88-91 |
LJ28 – IP |
Ljutomer – stari Imgrad |
OPPNp |
V delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
47,88-91 |
LJ29 – O, ZK, PO, CD |
Ljutomer – deponija,
pokopališče |
URN |
KD-20014, v delu
protierozijski ukrepi_zahtevnejši, v delu vojni grobišči |
94 |
LJ30 – IP, ZD |
Ljutomer – klet |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
46, 48 |
LJ31 – SS, ZD |
Ljutomer – Kidričevo naselje |
OPN |
V delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
43,48 |
LJ32 – SS, ZD |
Ljutomer – Jurševka III |
OPPNp |
V delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
88-91 |
LJ33 – A, K1, K2, G, |
Ljutomer – dolgoročna širitev
Kamenščak |
OPN |
NV-7015, v delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
50, 52, 89 |
LJ34 – CD, PC |
Ljutomer – obrtna cona ob
Jeruzalemski |
OPN |
KD-20014, v delu
protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
45, 49 |
LJ35 – SS, PC |
Ljutomer – stan. območje ob
Lendavski |
OPN |
KP-857, v delu protierozijski
ukrepi_običajni, v delu protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
43, 49 |
LJ36 – O |
Ljutomer – zbirni center,
čistilna |
LN |
- |
94 |
LJ37 – IP |
Ljutomer – proizvodnja ob
Babinski-širitev |
OPPNp |
- |
88-91 |
LJ38 – IP, PC |
Ljutomer – proizvodnja ob
Farmi-širitev |
OPPNp |
- |
88-91 |
LJ39 – K1, K2, G, VC |
Ljutomer – dolgoročna širitev
vzhod – do obvoznice |
OPN |
V delu protierozijski
ukrepi_običajni |
52, 53, 89 |
LJ40 – PC, K1 |
Ljutomer – dolgoročna širitev
jug – do obvoznice |
OPN |
V delu KP-857, v delu
protierozijski ukrepi_običajni, v delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
49, 52, 89 |
LJ41 – CD, O |
Ljutomer – prodajno servisna
cona jug |
OPPNp |
V delu KP-857, v delu
protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
88-91 |
LJ42 – ZD, PC, K2, G, |
Ljutomer-dolgoročna
širitev-park |
OPN |
- |
52, 89 |
|
2. Naselje CVEN |
EUP_RABA |
EUP_NASELJE_DEL NAS |
AKT |
VAROVALNI REŽIMI |
ČLEN |
CV01 – SK |
Cven – stari del sever |
OPN |
V delu KD- 1180, v delu KD
1188 |
42 |
CV02 – CD |
Cven – šola |
OPN |
KS- 8903, KD- 1180 |
45 |
CV03 – ZS |
Cven – igrišče |
OPN |
KD- 1180 |
48 |
CV04 – SK |
Cven – stari del – nas.
dediščina |
OPN |
KD- 3110, v delu KD- 1188
|
42 |
CV05 – SK |
Cven – stari del vzhod |
OPN |
V delu KD-1188 |
42 |
CV06 – SK, K1, K2, G, VI |
Cven – ob ribniku |
OPN |
- |
42, 52, 53 |
CV07 – SK, ZD |
Cven – stari del jug |
OPN |
V delu KD-1188 |
42 |
CV08 – CU, IK |
Cven – Novi Cven |
OPN |
- |
45 |
CV09 – IP |
Cven – Novi Cven tovarna |
OPN |
- |
46 |
CV10 – IK, PC |
Cven – Novi Cven farma |
OPN |
- |
46, 49 |
CV11 – E |
Cven – Novi Cven bioplinarna |
DPN |
- |
94 |
CV12 – K1 |
Cven – Novi Cven dolgoročna
širitev |
OPN |
- |
52, 89 |
CV13 – K1 |
Cven – dolgoročna širitev
jugovzhod |
OPN |
- |
52, 89 |
CV14 – K1 |
Cven – dolgoročna širitev
jugozahod |
OPN |
- |
52, 89 |
CV15 – K1 |
Cven – dolgoročna širitev
vzhod |
OPN |
- |
52, 89 |
CV16 – K1 |
Cven – dolgoročna širitev
sever |
OPN |
- |
52, 89 |
|
3. Turistično naselje
BIOTERME |
EUP_RABA |
EUP_OPIS |
AKT |
EUP_OMEJITVE |
ČLEN |
BI01 – BT |
Bioterme – kopališče |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
47 |
BI02 – BT |
Bioterme – avtokamp |
OPN |
V delu protierozijski
ukrepi_običajni, v delu protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
47 |
BI03 – BT |
Bioterme – apartmajsko naselje
1 |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
47 |
BI04 – PC, PO, VC |
Bioterme – parkirišče |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
47, 49, 53 |
BI05 – K2 |
Bioterme – dolgoročna širitev
zelene površine, parkirišče |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
52, 89 |
|
(4) Območje izven naselij v občini je
po krajinskih celotah razdeljena na naslednje EUP. |
|
1. MURSKO POLJE |
EUP_RABA |
EUP_OPIS |
AKT |
EUP_OMEJITVE |
ČLEN |
MP01 – K1, K2, G, VC |
Mursko polje 1 – vzhodno od
visokovodnega nasipa |
OPN |
V delu NV-7539, v delu
NV-7469, EPO, Natura (SPA, pSCI, SPA dodatki), v delu VVO3, v
delu EPO, v delu varovalni gozdovi, v delu
poplave Q-100 (redke) |
52, 53 |
MP02 – LN |
Gramoznica – Krapje |
OPPNp |
EPO, Natura (SPA, pSCI), v
delu varovalni gozd, v delu NV-7539, v delu NV-7469 VVO3, Q-100
(poplave redke) |
88-91 |
MP03 – LN, VC |
Gramoznica – Babinci |
LN |
- |
94 |
MP04 – PZ |
Ob železnici |
OPN |
- |
49 |
MP05 – PZ |
Ob železnici |
OPN |
- |
49 |
MP06 – K1, G, PC |
Mursko polje severno od Grlave |
OPN |
- |
49,52 |
MP07 – K1, G, VC |
Mursko polje južno od Grlave |
OPN |
V delu varovalni gozdovi |
52, 53 |
MP08 – K1, G, VC |
Mursko polje zahodno od
Krištancev |
OPN |
V delu varovalni gozdovi |
52,53 |
MP09 – PZ, PC |
Železnica Pragersko – Hodoš,
del |
DLN |
V delu varovalni gozdovi
|
94 |
MP10 – PZ, PC |
Železnica Pragersko – Hodoš,
del |
DLN |
V delu varovalni gozdovi
|
94 |
MP11 – VI |
Mursko polje – visokovodni
nasip, severni del |
DLN |
V delu EPO, V delu Natura
(SPA, SPA-dodatki pSCI), v delu NV-7469, v delu VVO3, v delu
varovalni gozd, v delu Q100 |
94 |
MP12 – A, PC, K1, K2, G, VC |
Mursko polje – območje severno
od DPA DV |
OPN |
KS-20048, v delu KS-610275,
KD-7687, KD-23684, KD-1192, v delu varovalni gozd, v delu VVO3 |
49, 50, 52,53 |
MP13 – VI |
Mursko polje – visokovodni
nasip, južni del |
DLN |
V delu Natura (pSCI), EPO |
94 |
MP14 – A, PC, E, O, K1,
K2, G, VC |
Mursko polje – območje južno
od DPA DV do Stročje vasi |
OPN |
KS-13685, KS-1205, KS-24972,
KS-1233, v delu KS-1190, v delu KS-1180, v delu KS-8897
KD-13684, KD-20004, KD-20286, KD-20047, KD-20005, v delu
KD-1188, NV-1866, NV-6988, NV-6977, NV-7010, NV-190, v delu
NV-7469, v delu NV-6947, v delu NV-4424, v delu NV-7539,
NS-1658, v delu Natura (pSCI, SPA), EPO, v delu Q100 (poplave
redke),VVO1,VVO2, v delu VVO3, v delu varovalni gozdovi, gozdni
rezervat, vojno grobišče, v delu protierozijski ukrepi_običajni,
v delu protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
49, 50, 52,53 |
MP15 – ZS, A, Av, PC, PŽ, K1,
K2, G, VC |
Mursko polje – Ščavniška
dolina, zahodni del do DPA DV |
OPN |
KD- 8913, KS- 12125, KS-
8902, KD- 8916, KS- 8845, v delu protierozijski ukrepi_običajni,
v delu protierozijski ukrepi_zahtevnejši, vojno grobišče |
48, 49, 50, 52,53 |
MP16 – A,
PC, PŽ, K1, K2, G, VC |
Mursko polje – območje vzhodno
od DPA DV do Ljutomera |
OPN |
KS- 8845, v delu
protierozijski ukrepi_običajni |
49, 50, 52,53 |
MP17 – K1 |
Mursko polje – območje med DPA
DV in DPA JŽ |
OPN |
- |
52 |
MP18 – K1, K2, G, VC |
Mursko polje – območje DPA DV
med Muro in visokovodnim nasipom |
DPN |
EPO, v delu Natura
(pSCI,SPA), v delu NV-7539, v delu NV-7469, v delu varovalni
gozdovi, v delu Q100, v delu VVO3 |
94 |
MP19 – VI |
Mursko polje – območje DPA DV
in DLN nad visokovodnim nasipom |
DPN DLN |
EPO, v delu Natura (pSCI,SPA)
|
94 |
MP20 – PC, K1, G, VC |
Mursko polje – območje DPA DV
med visokovodnim nasipom in DLN PŽ pri Noršincih |
DPN |
V delu EPO, v delu varovalni
gozd |
49, 94 |
MP21 – PC |
Mursko polje – območje DPA DV
in DLN PŽ ob deviaciji LC v Lukavce |
DPN DLN |
- |
94 |
MP22 – PŽ |
Mursko polje – območje DPA DV
in DLN PŽ ob LC v Lukavce |
DPN DLN |
- |
94 |
MP23 – SK, PC, PŽ, K1, K2, G,
VC |
Mursko polje – območje DPA DV
od PŽ v Lukavcih do PŽ pod Spodnjim Kamenščakom |
DPN |
V delu protierozijski
ukrepi_običajni, v delu protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
49,94 |
MP24 – PŽ |
Mursko polje – območje DPA DV
in DLN PŽ pod Spodnjim Kamenščakom |
DPN DLN |
V delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
94 |
MP25 – PŽ |
Mursko polje – območje DLN PŽ
od Noršincev do Spodnjega Kamenščaka |
DLN |
KD 14824, v delu
protierozijski ukrepi_običajni, v delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
94 |
MP26 – PŽ |
Mursko polje – območje DLN PŽ
od Spodnjega Kamenščaka do PŽ Mekotnjak |
DLN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
94 |
MP27 – PC, K1, G |
Mursko polje – območje DPA DV
od Spodnjega Kamenščaka do PŽ Mekotnjak |
DPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
94 |
MP28 – PŽ |
Mursko polje – območje DPA DV
in DLN PŽ vzhodno od postaje Mekotnjak |
DPN DLN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
94 |
MP29 – PŽ |
Mursko polje – območje DPA DV
in DLN PŽ južno od postaje Mekotnjak |
DPN DLN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
94 |
MP30 – K1 |
Mursko polje – območje DPA DV
južno od postaje Mekotnjak do meje |
DPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
94 |
MP31 – PŽ |
Mursko polje – območje DLN PŽ
južno od postaje Mekotnjak do meje |
DLN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
94 |
|
|
|
|
|
|
|
2. JERUZALEMSKE GORICE |
EUP |
EUP_OPIS |
AKT |
EUP_OMEJITVE |
ČLEN |
JG01 – A, Av, ZS, PC, K1, K2,
G, VI |
Jeruzalemske gorice –
Krajinski park |
OPN |
KS- 597, KS- 8750, KS-8907,
KS-3109, KS-8854, KS- 8883, KS- 8905, KS- 8856, KS- 8846 KS-
3183, KS- 8893, KS- 23689, KS- 6315, KD- 20042, KD- 20009,
KD-20043, KD- 20306, KD-8891 KD- 8895, KD- 894, KD- 8849, KD-
21216, KP- 857, v delu protierozijski ukrepi_običajni, v delu
protierozijski ukrepi_zahtevnejši, v delu varovalni gozd, v delu
poplave redke |
48, 49, 50, 52, 53 |
JG02 – A, PC, O, K1, K2, G |
Jeruzalemske gorice – vzhod |
OPN |
KS- 8894, KD- 25052, KD-20019,
KD- 20881, KD- 8880, v skrajnem zahodnem delu KP- 857, v delu
protierozijski ukrepi_običajni, v delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
49, 50, 52 |
JG03 – VC |
Ljutomerski ribniki |
OPN |
KP- 857, protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
53 |
JG04 – K1, G, PC |
Južno od proge Pragersko –
Hodoš |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
52 |
JG05 – K1, G, PC |
Južno od proge Pragersko –
Hodoš do DV |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
49, 52 |
JG06 – K1 |
Južno od proge Pragersko –
Hodoš do DV pri postaji Mekotnjak |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
52 |
|
3. LJUTOMERSKE GORICE |
EUP-ONR |
EUP_OPIS |
AKT |
EUP_OMEJITVE |
ČLEN |
LG01 – A, Av, ZS, PC, O, K1,
K2, G, VC, VI, N |
Ljutomerske gorice |
OPN |
KS- 1224,KS- 1234, KS- 1473, v
delu KS- 1187, v delu KS- 8900, v delu KS- 8892, KS- 1185, KS-
1206, KS- 8898, v delu KS- 8896, v delu KS- 8853, KS- 8847, v
delu KS- 8852, v delu KS- 8850, KD- 25033, KD- 19966, KD- 19965,
KD- 1485, KD- 25032, KD- 19967, KD- 20148, KD- 1214, KD- 8886,
KD- 19968, KD- 19976, KD- 20045, KD- 20137, KD- 20007, KD-
20015, KD- 25050, KD- 19961, KD- 19977, KD- 20049, v delu KD-
8848, NS- 866, NV- 7093, NV-7009, NV- 6989, v delu VVO3, v delu
protierozijski ukrepi_običajni, v delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši, v delu vojno grobišče, v delu poplave |
49, 50, 52, 53, 48 |
LG02 – A, PC, K1, K2, G |
Kmetija Trstenjak
–adrenalinski park |
OPPNp |
V delu KS- 8900, v delu KS-
8892, protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
88-91, 49 |
LG03 – IK |
Farma Vidanovci |
OPPNp |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
88-91 |
LG04 – A, PC, K1, K2, G |
Ljutomerske gorice nad
Spodnjim Kamenščakom |
OPN |
V delu protierozijski
ukrepi_običajni, v delu protierozijski ukrepi_zahtevnejši |
49, 50 52 |
LG05 – A, K1, K2, G, PC |
Ljutomerske gorice pod
Spodnjim Kamenščakom |
OPN |
V delu protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
49, 50 52 |
LG06 – K2, G, |
Ljutomerske gorice – območje
nad Sp. Kamenščak med DPA DV |
OPN |
- |
52 |
LG07 – K1, |
Ljutomerske gorice – območje
med DPA DV in naseljem Sp. Kamemščak |
OPN |
- |
52 |
LG08 – K1, |
Ljutomerske gorice – območje pod Spodnjim Kamenščakom med DPA DV |
OPN |
- |
52 |
LG09 – K1, |
Ljutomerske gorice – območje
med DPA DV |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
52 |
LG10 – K1, PC |
Ljutomerske gorice območje med
DPA DV in PŽ |
OPN |
Protierozijski
ukrepi_zahtevnejši |
49, 52 |
|
(5) Delitev območja občine na enote
urejanja je prikazana v kartografskem delu izvedbenega dela odloka na
Karti 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev ter
na Karti 4. Prikaz območij enot urejanja prostora, gospodarske javne
infrastrukture, v merilu 1:5000. |
|
41. člen |
(območja namenske rabe
prostora) |
(1) Za celotno območje občine je v
skladu z veljavnimi predpisi in smernicami iz strateškega dela
prostorskega načrta določena osnovna namenska raba prostora.
|
|
(2) V območjih, kjer je v skladu s
predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je ta izhodišče za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora. |
|
(3) Manjše površine podrobnejše
namenske rabe, ki so evidentirane ob pretežni namenski rabi znotraj
posamezne enote urejanja, zlasti prometne površine, so zajete v
prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP) pretežne dejavnosti
znotraj posamezne enote. |
|
(4) Občina opredeljuje dodatno
podrobnejšo namensko rabo Av za potrebe gradnje vinogradniških objektov
v skladu z veljavnimi predpisi, ki je opredeljena kot površina razpršene
poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, namenjena gradnji
vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov) za
potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov. |
|
(5) Prostorska opredelitev območij
namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu izvedbenega
dela odloka na karti 3. Prikaz območij enot urejanja, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
3.2
PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI |
|
3.2.1 Prostorski
izvedbeni pogoji za EUP v naseljih |
42. člen |
(podeželska naselja s
kmetijami in bivanjem)
MP, JG in LG |
(1) S PIP-i za EUP podeželskih naselij
s kmetijami in bivanjem se urejajo: |
1. tip S1 – ravninska
naselja z EUP BA01, BA02, BA03 v naselju Babinci, BR02, BR03 v naselju
Branoslavci, CE01 v naselju Cezanjevci, GR01, GR02 v naselju Grlava,
KR01, KR02, KR03 v naselju Krapje, KŠ 01 v naselju Krištanci, MT01 v
naselju Mota, NO01, NO02 v naselju Noršinci, PR01 v naselju Pristava,
SV01, SV02, SV03, SV05 v naselju Stročja vas, ŠA01 v naselju Šalinci ter
CV01, CV04, CV05, CV06, CV07 v naselju Cven, in LJ06 v naselju Ljutomer, |
2. tip S2 – dolinska
naselja in naselja ob reliefnem dvigu z EUP ME01 v naselju Mekotnjak,,
PO01 v naselju Podgradje, PC01 v naselju Precetinci, RA01 v naselju
Radomerje, RS01 v naselju Radoslavci, |
3. tip S3 – slemenska
naselja z EUP BO01, BO02, BO03 v naselju Bodislavci, BU01 v naselju
Bučkovci, DE01 v naselju Desnjak, DR01, DR02, DR03 v naselju Drakovci,
GO01, GO02 v naselju Godemarci, KU01 v naselji Kuršinci, ME02 v naselju
Mekotnjak, MN01 v naselju Mala Nedelja, MO01, MO02, MNO03, MO04 v
naselju Moravci, SK01, SK02 v naselju Kamenščak, SC01, SC02, SC03, SC04
v naselju Stara Cesta, ZK01 v naselju Zgornji Kamenščak. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot območje stanovanj, znotraj območij stanovanj pa kot površine
podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanjem (SK) ter spremljajočimi dejavnostmi podeželskih
naselij. Prometne površine so zajete v pretežno osnovno in podrobnejšo
namensko rabo prostora v EUP. |
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi objekte
z namembnostjo, kot so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter
nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2
tega odloka. |
|
Dopustne dejavnosti |
(4) Dopustno je prepletanje, kmetij,
bivanja in spremljajočih dejavnosti. Med dopustnimi spremljajočimi
dejavnostmi s dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega
varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno obrtne, turistične,
upravne, dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev
ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in
prispevajo k bolj racionalni rabi površin, utemeljene pa so potrebami
naselja in njegovega vplivnega območja, dostopnostjo posameznih storitev
in uslug okoliškemu prebivalstvu ter pragom donosnosti (rentabilnosti)
posamezne dejavnosti, prednost pa imajo dejavnosti, ki so povezane s
kmetijstvom (dopolnilne dejavnosti na kmetiji). Strehe in proste
nezazidane površine parcel, na kateri stojijo objekti, je dopustno
izkoristiti za namestitev naprav za izkoriščanje sončne energije za
lastne potrebe ali za oddajo tržnih viškov v omrežje. Objekti in naprave
energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za
lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji ne smejo presegati
skupne površine objekta oz. objektov, ob katere se umeščajo. Nove
objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo električne
energije v tržne namene pa je dopustno umeščati le na namensko rabo
opredeljeno kot območja energetske infrastrukture. Dopustno je
ohranjanje obstoječih dejavnosti v EUP, ki niso opredeljene v osnovnih
in spremljajočih dejavnostih podeželskih naselij, ki pa se morajo pri
prestrukturiranju uskladiti z dopustnimi dejavnostmi v območju. Dopustna
je gradnja počitniških stanovanjskih objektov in sprememba namembnosti
opuščenih objektov v počitniške objekte namenjene občasnemu bivanju, če
ti niso vir novih navzkrižij z obstoječimi dejavnostmi. |
|
Vrste gradenj |
(5) V EUP so dopustne naslednje vrste
gradenj oz. posegov: gradnja novih objektov, rekonstrukcija,
vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna
gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti,
odstranitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj
parcele, namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija
objektov ter naprav gospodarske javne infrastrukture. |
|
Lega objektov |
(6) Objekti morajo biti oddaljeni od
parcelne meje vsaj 4 m – upoštevan je odmik od parcelne meje sosednjega
zemljišča do tej meji najbližjega elementa na fasadi ali strehi objekta.
Dopustni so manjši odmiki, če se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljeni požarni, zdravstveni in
sanitarni pogoji. Pri umeščanju novih objektov, tudi novih objektov, ki
nadomeščajo odstranjene objekte, je dopustno upoštevati odmike
obstoječih objektov od posestne meje oziroma nadaljevati vzorec
postavitve obstoječih objektov v EUP (naselju, ulici). Odmiki morajo
biti načrtovani tako, da kap in drugi fasadni elementi ne segajo na
sosednje zemljišče in je zagotovljeno vzdrževanje objekta brez motenja
sosednje posesti. Odmiki iz predhodnih določb ne veljajo za objekte
gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte |
|
(7) Odmiki od javnih cest morajo biti
pri novih objektih v skladu z veljavnimi predpisi, odmiki od
nekategoriziranih cest pa najmanj 5 m, razen v EUP v ravninskih naseljih
tipa S1, kjer je potrebno upoštevati obstoječe in predvidene
regulacijske linije-čelo stanovanjskega dela kmečkega doma je identično
z regulacijsko linijo, ki razmejuje javno dobro in območje kmetije in v
EUP slemenskih naselij tipa S3, kjer daljša stranica objekta poteka po
regulacijski liniji oziroma je od nje odmaknjena za odmik, ki je manjši
od odmika v naseljih novejše pozidave. Če regulacijske črte niso
določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve
obstoječih stavb v območju (po geodetskem posnetku), nova postavitev
objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja
ali dela naselja ali ulice. |
|
(8) Z odmikom od cest je potrebno
zagotoviti tudi prostor za načrtovano rekonstrukcijo ceste ali izgradnjo
hodnika za pešce. |
|
Velikost objektov: |
(9) Velikost objektov mora upoštevati
naslednje določbe: |
1. dopustna je višina
stanovanjskega dela objektov na kmetiji in samostojnih stanovanjskih
objektov v višini (K)+P+(M) ter višini (K)+P pri ostalih nestanovanjskih
objektih, |
2. za stanovanjske objekte na
kmetijah je dopustna etažnost (K)+P+1N (brez izkoriščenega podstrešja),
če je to prevladujoči vzorec v ravninskih naseljih (EUP, območje ulice
ali dela naselja, ki ni EUP), kar je potrebno ugotoviti iz geodetskega
posnetka, |
3. dopustno je odstopanje
novih stanovanjskih objektov od višine sosednjih objektov je do +/-10%, |
4. višina kolenčnega zida pri
višini objektov (K) + P + (M) ali nižjih je največ 1,4 m, pri višini
objektov (K)+P+1N pa enak ali manjši kot je širina kapa pri izvedbi
strehe, |
5. kota pritličja je odvisna
od namembnosti gradnje in je največ 1 m nad obstoječim terenom pri
stanovanjskih objektih in 0,3 m pri ostalih objektih, |
6. pri gradnji na nagnjenem
terenu je dopustno zadnjo steno kleti (to je steno na višjem nivoju
terena) v celoti vkopati v teren, prednjo steno kleti (to je steno na
nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena, čim bolj
vkopati v teren – pri zelo strmem terenu je dopustna zidava prednje
stene kleti v celoti nad terenom, vendar je potrebno vse zunanje stene
kleti (tudi prednjo), ki so več kot tretjino višine stene nad obstoječim
terenom, ozeleniti z vzpenjalkami ali grmičevjem, jih zasipati ali jih
drugače primerno zakriti. |
|
(10) Faktor zazidanosti parcele je do
vrednosti Fz=0,4 (v tipu S3 tudi do Fz=0,6), faktor izrabe stavbne
parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je največ vrednosti Fi=1,2
(pri objektih (K)+P+1N do 1,4). |
|
Oblikovanje objektov: |
(11) Oblikovanje objektov mora
izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne
krajine Ormož-Ljutomer, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati
naslednje določbe: |
1. vsi objekti in prostorske
ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim
kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, nagibu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora, |
2. tlorisna razmerje razvitega
horizontalnega gabarita morajo ohranjati razmerja, značilna za
arhitekturno krajino (od 1:2 ali manjše, do zasnove 1:1,2), smer slemena
mora potekati vzdolž daljše stranice objekta, |
3. stanovanjski objekti na
kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali objekti pa v nizu ali ob
obzidanem dvorišču umaknjeni v notranjost parcele, |
4. obliko, nagib, kritino in
smeri slemen je potrebno prilagoditi prevladujoči kakovostni podobi v
EUP. Dopustne so kritine opečne strukture, temnih barv, od rjave do
opečno rdeče oziroma kritine v skladu z obstoječim vzorcem kritin,
dopusten nagib streh 35-45° (tip S2 in S3) oziroma 25-45° (tip S1),
strehe pa dvokapnice s čopi ali brez, zložene strehe pri tlorisno
razviti zasnovi stavbe, šotoraste strehe s skrajšanim slemenom, enokapne
ali ravne strehe so dopustne v primeru gradnje stavb, grajenih po načelu
nizkoenergetskih ali pasivnih hiš ali v primeru, da gre za nov niz
objektov z istim tipom strehe v liniji – več (vsaj trije) novih
objektov, |
5. če so v EUP sprejemljivi
objekti za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje
rastlin (izpolnjeni prostorski okoljski pogoji), je dopustno odstopanje
teh objektov od tlorisne in višinske zasnove določene v tem členu odloka
– izrazito podolgovati objekti z nizkim nagibom streh (tudi 10°in manj),
enokapnimi in ravnimi strehami (skladišča, hladilnice) ali polokroglimi
valjastimi in ravnimi strehami pri rastlinski proizvodnji, ne pa v
arhitekturni usklajenosti kmetije (struktura strehe, barva fasade),
|
6. osvetlitev podstrešnih
prostorov je dopustna z nadstrešnicami (frčadami) in drugimi oblikami
odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po
posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega nagiba kot je osnovna
strešina, razen pri trapeznih frčadah, kjer naklon ne sme biti manjši od
10°, |
7. dopustna je tlorisna
površina frčad, ki ne presega ene polovice površine strehe, |
8. solarni zbiralniki in
sončne celice na strehi ne smejo presegati višine slemena, |
9. v terenu z nagibom mora
biti smer slemena vzporedna s plastnicami terena, drugačna usmeritev
slemen je dopustna, če prevladujoč vzorec v EUP odstopa od te usmeritve, |
10. barve fasad morajo biti v
beli ali svetlih pastelnih tonih, prepovedane pa so izstopajoče modre,
rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, marelične in podobne
barve, enako trajno sijoči odtenki kritin, |
11. pri spremljajočih objektih
družbene infrastrukture (vrtci, šole, cerkve, športne dvorane, kulturni
domovi, večnamenski objekti za prireditve in druženje in podobno) in
drugih javnih objektih (pošte, trgovine, gostinski lokali in pri
dopustnih objektih za izvajanje drugih uslužnostnih in obrtnih
dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in podobno), ki so
dopustni v posamezni EUP, so dopustna odstopanja od navedenih določb;
oblikovanje, velikost, lega in funkcionalno zemljišče morajo biti
prilagojeni funkciji in namenu objekta ter gradivom in predizdelanim
gradbenim elementom (npr. tipske šole, vrtci, športni objekti, delavnice
ipd), ki bodo uporabljeni pri gradnji teh objektov, |
odstopanje od navedenih pogojev in
meril za oblikovanje objektov je zaradi funkcionalnosti in enotnega
arhitektonskega videza objekta dopustno tudi pri dozidavi obstoječih
objektov drugih namembnosti, če objekti, ki se povečujejo z dozidavo,
odstopajo od splošnih določil za oblikovanje novih objektov (npr. vrtci,
šole, gostinski objekti, trgovine, farme, delavnice, hladilnice ipd.),
zgrajeni pa so bili v skladu z določbami predhodno veljavnih prostorskih
aktov, s katerimi je občina urejala posege v podeželska naselja ali
razpršeno poselitev. |
|
(12) Oblikovanje okolice objektov mora
biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora
oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z urbanim
prostorom ali z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega
in odprtega prostora. |
|
Parcelacija |
(13) Parcelacija mora upoštevati
naslednje določbe: |
1. oblika in velikost parcel
morata nadaljevati začeti vzorec parcelacije, če se nadaljuje enaka
vrsta zidave po namenu, |
2. oblika parcel mora slediti
terenskim zahtevam – nagibu terena, dostopu do parcele in možnostim
priključevanja na javno infrastrukturo, |
3. osnovni princip delitve
parcel je zagotovitev priključka na javno kategorizirano cestno omrežje
za dostop in gradnjo infrastrukture, stanovanjska gradnja v drugi vrsti
ni dopustna, če ni zagotovljen dostop iz javnega dobra, razen pri
gradnji za naslednika kmetije ali za druge potrebe kmetije, ali pa je
dostop na zemljišče že pred postopkom za poseganje v prostor urejala
služnostna pravica, |
4. velikost mora zagotavljati
ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji,
razen v primeru, ko je mirujoči promet urejen z drugim režimom, |
5. velikost parcel za
stanovanjsko gradnjo v podeželskih naseljih na ravnem terenu mora biti
najmanj 400 m2, na terenu z nagibom nad 25 % pa 500 m2
in obcestna širina parcele najmanj 14 m; manjše parcele od teh površin
so dopustne v slemenskih naseljih tipa S3, vendar ne manjše od skupne
površine tlorisa stavbe in 1,5 kratnika površine stavbe za funkcionalno
zemljišče, širina pa je lahko ožja v tipu naselij z vzorcem postavitve
ene stranice na posestno mejo ali drug manjši odmik od predpisanega, |
6. velikost parcele za ostale
objekte za dopolnilne dejavnosti na parceli je potrebno ustrezno
povečati v skladu s predvideno namembnostjo objektov, |
7. ob robovih EUP so parcele
lahko večje zaradi zaokroževanja meje gradbenih parcel po objektih v
naravi. |
|
Priključevanje objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(14) Priključevanje objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
1. vsi objekti razen tistih,
ki jih določajo drugi predpisi, morajo biti priključeni na gospodarsko
javno infrastrukturo (prometno omrežje, preskrba z vodo, oskrba z
električno energijo in drugim energentom, odvoz odpadkov, kanalizacijsko
omrežje), če tako določajo občinski predpisi s posameznih področij
priključevanja na GJI, |
2. v skladu z veljavnimi
predpisi je dopustna gradnja tudi na parcelah, kjer je zagotovljena
samooskrba s posamezno komunalno opremo (oskrba z vodo, čiščenje odpadne
vode, oskrba z električno energijo in drugim energentom, odvoz
odpadkov), |
3. če kanalizacijsko omrežje
ne obstaja, morajo imeti stanovanjski in drugi objekti z odtokom odpadne
vode, individualno čistilno napravo (v nadaljevanju ČN) ali nepretočno
greznico in pogodbo za odvoz fekalij na ČN s pristojno gospodarsko javno
službo (v nadaljevanju: GJS), dopustna pa je gradnja manjše ČN za več
objektov skupaj, |
4. v območjih, kjer ni
predviden OPPN, je dopustna gradnja objektov in omrežij GJI z javno
zasebnim partnerstvom ali zasebno, tako da se vložek investitorja v
javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino
in investitorjem oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, |
5. če upravljavec javne
infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda
soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov oziroma ne
določi načina priključitve, je gradnja novih stavb, za katere je
potrebna priključitev na GJI, dopustna ob upoštevanju 2. točke tega
odstavka in nedopustna, če teh pogojev ni mogoče zagotoviti, gradnja ni
dopustna. |
|
(15) Gnojišča in jame za zbiranje
gnojevke morajo biti grajene v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
Upoštevanje varstvenih režimov v
prostoru |
(16) PIP za celostno ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin
ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo upoštevati
naslednje določbe: |
1. če gradnja ali ureditev
posega v območje varstvenega režima, je glede na varstveni režim
potrebno upoštevati PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
2. za gradnjo ali prostorsko
ureditev, ki posega v območje varstvenega režima, je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje pristojne službe, |
3. dopustna gradnja ne sme
ogrožati varovanih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine,
varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
|
Varovanje zdravja, varstva okolja in
naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
|
(17) Varovanje zdravja, varstva okolja
in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami mora
upoštevati naslednje določbe: |
1. načrtovanje in gradnja
objektov mora zagotavljati varstvo pred hrupom, pri objektih s poslovno
dejavnostjo in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, |
2. varstvo pred požarom je
potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, požarnimi zidovi,
varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom ter zagotoviti vodo za
gašenje, |
3. gradnja na ogroženih
območjih – seizmičnih, visoki podtalnici in plazovitih območjih ni
dopustna, dopustna je le v primerih, kjer so pred poseganjem v prostor
izvedeni predvideni omilitveni ukrepi za izničenje škodljivih vplivov na
ogroženem območju. V območju poplav gradnja novih objektov ni dovoljena.
Za obstoječe objekte je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije
po predpisih o graditvi objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti
posegi ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. |
4. v primeru, da posegi lahko
škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, je v projektni dokumentaciji
potrebno predvideti ukrepe, ki bodo škodljive vplive zmanjšali do
stopenj, dopustnih s predpisi, |
5. lastniki so dolžni sanirati
obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba
ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo vplivajo na okolje (emisije
nad dopustno stopnjo). |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(18) Nova kmetija in širitev kmetije v
EUP je dopustna, če so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. |
|
(19) Sprememba namembnosti obstoječih
objektov ali nova dejavnost je dopustna, če ne spreminja pretežne
namembnosti območja. |
|
(20) Pri spremembi namembnosti ali
novi dejavnosti mora investitor predložiti k vlogi za izdajo dovoljenja
oceno vplivov na okolje, ki mora vsebovati tudi odmike od mej, oceno
emisij, način spremljanja emisij in omilitvene ukrepe ter vplive na
dodatno obremenjenost infrastrukturnih omrežij s predvidenimi ukrepi, ki
zagotavljajo nemoteno preskrbo vplivnega območja. |
|
(21) Poslovne površine za izvajanje
uslužno obrtnih dejavnosti kot spremljajočih dejavnosti, ne smejo
presegati 30 % BTP stanovanjskega objekta, če se izvajajo v objektu, in
150 m2 BTP če se izvajajo v samostojnem objektu. Pri
obstoječih objektih in dejavnostih, ki odstopajo od teh površin, je
povečanje prostorov za širitev obstoječih dejavnosti dopustno le pod
pogojem, da so izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji za takšno
širitev. Sprememba kategorije dejavnosti iz obrtne v proizvodno
dejavnost ni dopustna. |
|
(22) V tipu naselij S3 je dopustna
gradnja vinogradniških objektov v skladu s pogoji, določenimi v PIP za
EUP za razpršeno poselitev (50. člen). |
|
(23) V EUP, kjer se zaradi večjega
nagiba ali nestabilnosti geološke podlage pojavljajo bočni premiki ali
plazljivost terena (območja erozijske ogroženosti in tip S3), je
potrebno k dokumentaciji za dovolitev posega priložiti predhodno
geomehansko mnenje ali poročilo. |
|
43. člen |
(območja samo stoječih
enodružinskih hiš) |
(1) S PIP-i za individualno
stanovanjsko gradnjo s samo stoječimi enodružinskimi hišami se urejajo
EUP LJ15, LJ18, LJ24, LJ31, LJ35 v naselju Ljutomer. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot območje stanovanj (S), znotraj območij stanovanj pa kot stanovanjske
površine (SS), ki so namenjene bivanju z ali brez spremljajočih
dejavnosti, manjše površine pa kot druge zelene površine (ZD). Prometne
površine so zajete v pretežno namensko rabo prostora v EUP. |
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi objekte,
ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in
ostale objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 odloka o OPN Ljutomer. |
|
Dopustne dejavnosti |
(4) Dopustno je prepletanje bivanja in
spremljajočih dejavnosti. Med dopustnimi spremljajočimi dejavnostmi so
dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva
otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne,
dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge
dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo
k bolj racionalni rabi površin, v kolikor teh dejavnosti ni mogoče
zagotoviti v EUP, kjer so te dejavnosti opredeljene kot prednostne
dejavnosti. |
|
Ostali pogoji |
(5) Pri ostalih
izvedbenih pogojih, ki niso določeni v tem členu odloka, se smiselno
uporabljajo določbe 42. člena tega odloka. V nadaljevanju tega člena pa
so določena odstopanja, ki jih je potrebno dodatno upoštevati pri
poseganju v EUP s samo stoječimi enodružinskimi hišami. |
|
(6) Faktor zazidanosti je največ do
vrednosti Fz=0,4, faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni
deli stavbe) je največ vrednosti Fi=1,2 . |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(7) V EUP z enodružinskimi hišami je
lahko 30% BTP vsakega stanovanjskega objekta namenjeno mirnim poslovnim
dejavnostim. Delež obstoječih in predvidenih poslovnih dejavnosti v teh
EUP pa ne sme preseči 40% vseh BT površin. Nove uslužnostno obrtne
delavnice, ki so moteče za stanovanjsko okolje, niso dopustne. |
|
44. člen |
(območja enodružinskih
vrstnih hiš v nizu in dvojčkov) |
(1) S PIP-i za EUP z enodružinskimi
vrstnimi hišami in dvojčki se ureja EUP LJ17 v naselju Ljutomer. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot območje stanovanj (S), znotraj območja stanovanj pa kot stanovanjske
površine (SS), ki so namenjene bivanju z ali brez spremljajočih
dejavnosti. Prometne površine so zajete v pretežno osnovno in
podrobnejšo namensko rabo prostora v EUP. |
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi objekte
z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter
nezahtevne, enostavne objekte in druge objekte, ki so opredeljeni v
PRILOGI 2 tega odloka. |
|
(4) V EUP so dopustne naslednje vrste
gradenj: gradnja novih objektov-tudi nezahtevnih in enostavnih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava in nadzidava terase nad
funkcionalnim delom, garaža kot prizidek k osnovnemu objektu pri hišah
dvojčkih ali kot samostojni objekt pri vrstnih hišah, ponovna gradnja v
enakih gabaritih, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja
dejavnosti, odstranitev objektov in dela za ureditev okolice objektov
znotraj parcele, namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in
rekonstrukcija objektov ter naprav GJI, v skladu z osnovno zasnovo ZN. |
|
Dopustne dejavnosti |
(5) Dovoljeno je enako prepletanje
dejavnosti kot v EUP s samostoječimi individualnimi hišami, navedenimi v
43. členu odloka |
|
Ostali pogoji |
(6) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki
niso določeni v tem členu odloka, se smiselno uporabljajo določbe 42.
člena tega odloka. V nadaljevanju tega člena pa so določena od stopanja,
ki jih je potrebno dodatno upoštevati pri poseganju v EUP s samo
stoječimi enodružinskimi hišami. |
|
(7) Lega objektov mora upoštevati
obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru ter obstoječe in
predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije
in gradbene meje. |
|
(8) Velikost objektov mora upoštevati
naslednje določbe: |
1. dopustna je višina objektov
P+1+M oziroma P+M, gradnja kleti pod stanovanjskimi objekti ni dopustna,
|
2. kota pritličja se mora
prilagajati višinski koti sosednjih objektov, |
3. pri ponovni gradnji hiš v
nizu ali dvojčkov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite
sosednjih objektov zaradi ohranjanja enotne ulične poteze ob mestni
vpadnici. |
|
(9) Faktor zazidanosti zemljišča je do
vrednosti Fz=0,5, faktor izrabe zemljišča je do vrednosti Fi = 1,4. |
|
(10) Oblikovanje objektov mora
upoštevati naslednje določbe: |
1. vsi objekti in prostorske
ureditve morajo upoštevati osnovno avtorsko zasnovo po predhodno
veljavnem ZN – posamezna enota z dvema objektoma – pritličnim
gospodarskim (garažo) in stanovanjskim z nesimetrično dvokapnico v
nagibu 15-35° ter kritino v rdeči ali rjavi barvi – tegola, pločevina
ali druga strukturno primerna kritina, |
2. garaža se pri vrstni hiši
izvede kot samostojni pritlični objekt z enokapno streho v blagem nagibu
ter enaki kritini kot na stanovanjski hiši ali variantno kot pohodna
terasa pri individualnih hišah dvojčkih pa kot prizidek k severni fasadi
osnovnega stanovanjskega objekta, z enokapno streho enakega nagiba in
kritine kot je na tem objektu, |
3. garaže se izvedejo kot
zidani objekti ali nadstreški, |
4. oblika, nagib in kritina
strehe se mora pri ponovni gradnji prilagoditi sosednjim obstoječim
objektom oziroma prevladujočemu vzorci v EUP ali nizu, |
5. arhitekturna zasnova mora
biti podrejena pogojem energijsko varčne hiše, |
6. sončni zbiralniki ne smejo
presegati višine slemena, |
7. pri oblikovanju fasad in
barvi fasad je potrebno upoštevati kakovostne vzorce, ki so določeni v
avtorski zasnovi pozidave območja. |
|
(11) Oblikovanje okolice objektov mora
biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora
oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z urbanim
prostorom ali z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega
in odprtega prostora. Element oblikovanja okolice so lesene pergole, ki
pri vrstnih hišah ločujejo funkcionalne dele zemljišč posameznih hiš,
pri dvojčkih pa poleg funkcionalnega zemljišča posameznih hiš, ločujejo
bivalni vrt od ostale zelene površine. |
|
(12) Ohranja se obstoječa parcelacija. |
|
(13) Ohranja se obstoječi način
priključevanja na omrežja GJI z možnostjo tehnološkega posodabljanja
posameznih priključkov v primerih rekonstrukcije posameznega omrežja. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(14) V EUP z vrstnimi hišami v nizu in
dvojčki je dopustno nameniti 30% BTP vsakega stanovanjskega objekta
mirnim poslovnim dejavnostim, pri tem pa obstoječe in predvidene
spremljajoče poslovne dejavnosti ne smejo preseči deleža 40% BTP v EUP.
|
|
(15) V podaljšku izvedenih garaž pri
hišah dvojčkih ter načrtovanih in še neizvedenih garažah pri vrstnih
hišah, do javnega dovoza na parcelo, je dopustno urediti nadstreške nad
parkirnimi mesti v tlorisnih dimenzijah parkirnih prostorov (dopustno je
združitev več parkirnih prostorov pod en nadstrešek) in višini garaž, v
leseni ali kombinirani kovinsko-leseni izvedbi v temni barvi (rjava ali
barva lesa), z enokapno streho v blagem nagibu (največ do 10% nagiba)
ter ustrezni kritini kot je določena v desetem odstavku tega člena.
Odmik od vozišča mora zagotavljati varno pohodno površino pločnika (1,2
m). Nadstreški ob ulični strani morajo biti enotno oblikovani. Odtoki s
streh ne smejo odtekati na javne površine ali zemljišča sosednjih
lastnikov. Dopustno je zakritje strehe s strešnim vencem na
štiristransko podprti ali na dvostransko podprti in (delno) obešeni
konstrukciji. |
|
(16) Dopustna je postavitev
nadstreškov nad parkirnimi prostori v vzhodnem delu vrstnih hiš, ki
ležijo ob ulici. Z neposrednim dovozom preko pločnika, ki mora
upoštevati prostorske izvedbene pogoje, kot so določeni v zgornjem
odstavku tega člena (zagotoviti v zgornjem odstavku predpisano širino
pločnika v odmiku od roba sedanjega vozišča). |
|
(17) Dopustna je postavitev
individualnih objektov za lastne potrebe na južni strani hiš dvojčkov ob
upoštevanju faktorja zazidanosti in faktorja izrabe. Oblikovanje teh
objektov mora biti usklajeno z oblikovanjem obstoječih objektov na
parceli (streha dvokapnica enakega nagiba, barve in kritine kot
stanovanjska hiša, objekti so lahko zidani ali v leseni izvedbi-barva
lesa mora biti prilagojena ostalim lesenim elementom na objektu. |
|
(18) Zbirne posode za ločeno zbiranje
odpadkov morajo biti umeščene izven površin v javni rabi (pod ali ob
nadstreških) in vidno zakrite pogledu iz ulice. |
|
45. člen |
(območja centralnih
dejavnosti) |
(1) S PIP-i za območja centralnih
dejavnosti se urejajo EUP LJ02, LJ14, LJ19, LJ22, LJ34 v naselju
Ljutomer, CV02, CV08 v naselju Cven, SV06 v naselju Stročji vasi, CE03 v
naselju Cezanjevci. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot območja centralnih dejavnosti (C), ki so namenjena oskrbnim
storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju, znotraj območij
centralnih dejavnosti pa kot osrednja območja centralnih dejavnosti
(CU), v katere uvrščamo območja historičnih jeder ali novih jeder, v
katerih je dopustno prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih,
verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja ali kot druga območja
centralnih dejavnosti (CD), kjer prevladuje določena dejavnost razen
stanovanj. Prometne površine in zelene javne površine so zajete v
pretežno namensko rabo prostora v EUP. |
|
Dopustne dejavnosti |
(3) Dopustne so dejavnosti, ki
izhajajo iz določb namenske rabe prostora, dopustno je vertikalno (po
nadstropjih istega objekta) in horizontalno mešanje dejavnosti (ulica,
trg) ali združevanje dejavnosti po območjih. Dopustno je ohranjanje
obstoječih dejavnosti v EUP, ki niso opredeljene v prejšnjem odstavku
tega člena odloka, ki pa se morajo pri prestrukturiranju uskladiti z
dopustnimi dejavnostmi v območju. Dopustne so tudi spremljajoče
dejavnosti k obstoječim ali načrtovanim dejavnostim. |
|
Ostali pogoji |
(4) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki
niso določeni v tem členu odloka, se uporabljajo določbe 42. člena tega
odloka v kolikor v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od
teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP s
centralnimi dejavnostmi. |
|
(5) Dopustna so odstopanja od
velikosti objektov in morajo upoštevati naslednje določbe: |
1. tlorisna velikost objektov
ni enovita in je odvisna od namembnosti objekta in načrtovanih
zmogljivosti, |
2. dopustna je najvišja višina
objektov (nK)+P+3+(M) pri tem mora višina poslovnih etaž upoštevati
predpisane standarde za gradnjo objektov. Višinski gabariti objektov se
morajo proti meji EUP z nižjo gradnjo zniževati, |
3. gradnja kleti je dopustna,
če ne posega v podtalnico ali poplavno območje, v katerem je dopustna
gradnja za načrtovano namembnost objektov, |
4. kota pritličja je odvisna
od namembnosti gradnje, dopustna je največ 1 m nad obstoječim terenom, |
5. pri ponovni gradnji
objektov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite sosednjih
objektov. |
|
(6) Oblikovanje objektov mora izhajati
iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine
Ormož-Ljutomer, jih kvalitetno nadgrajevati in poleg pogojev iz 42.
člena upoštevati še naslednje določbe: |
1. dopustno je sodobnejše
oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov in izrazitejših fasadnih barv kot fasadnih poudarkov,
prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade, |
2. glavni vhod v stavbe
javnega značaja ob pomembnem mestnem prostoru mora biti na glavni fasadi
objekta in biti oblikovan tako, da poudarja pomembnost javnega prostora, |
3. dopustno je oblikovanje
streh, ki dopolnjujejo funkcionalnost posameznih objektov, |
4. dopustno je urejanje
okolice, ki zagotavlja nemoteno obratovanje posameznih objektov
centralnih dejavnosti. |
|
(7) Faktor zazidanosti zemljišča v
območjih mestnih jeder z bivanjem je do vrednosti Fz=0,9, v ostalih
območjih centralnih dejavnosti pa do vrednosti Fz=0,6; faktor izrabe
zemljišča (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je največ do vrednosti
Fi=3,5 v območjih z bivanjem in največ do vrednosti Fi=2,6 v ostalih
območjih. |
|
(8) Parcelacija mora poleg pogojev iz
42. člena upoštevati še naslednje določbe: |
1. velikost parcel je določena
z vrsto in lego objekta v EUP in nagibom terena, |
2. velikost in oblika parcele
morata zagotavljati nemoteno funkcionalnost objektov, |
3. velikost parcele, namenjene
gradnji, mora ustrezati zmogljivosti objektov po posameznih namembnostih
(manipulativne površine in skladišča, parkirna mesta, zelene površine). |
4. lega objektov mora
zagotavljati nemoteno funkcijo objektov in drugih ureditev ter ustrezno
število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji v skladu s
predvideno namembnostjo in velikostjo objekta (po kapaciteti posameznih
dejavnosti), razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim
režimom. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(9) Dopustni deleži dejavnosti v
posameznih EUP so naslednji: |
1. V EUP LJ02 je dopusten
prevladujoči delež trgovin s prodajnimi središči in skladišči ter
servisne storitvene dejavnosti (zazidane površine ne smejo preseči 50 %
vseh površin), ostale površine so površine namenjene prometni
dostopnosti, površine za mirujoči promet in zelene razbremenilne
površine ob obstoječih dejavnostih, povečanje deleža stanovanjskih
površin, razen kot dozidave ali nadzidave obstoječih objektov ni
dopustno, |
2. v EUP LJ14 je dopusten
prevladujoči delež trgovin s prodajnimi središči in skladišči ter
servisne storitvene dejavnosti in ostale poslovne dejavnosti do 70 %
BTP, dopustna je obnovitev mirne, okoljsko nemoteče proizvodnje v
praznih proizvodnih obratih, povečanje površin za stanovanja je dopustno
le kot prizidava in nadzidava obstoječih objektov, |
3. v EUP LJ22 je prevladujoči
delež dejavnosti družbene infrastrukture namenjene upravi in kulturi 100
% BTP, v EUP niso dopustne površine za bivanje: |
4. v EUP LJ34 namenjenih
obrtni coni z bivanjem je delež servisnih, prodajnih in obrtnih površin
dopusten do 70 % BTP, povečanje deleža stanovanjskih površin, razen kot
dozidave ali nadzidave obstoječih objektov, ni dopustno, |
5. v EUP CV01 je prevladujoči
delež dejavnosti družbene infrastrukture namenjene izobraževanju in
kulturi ter storitvenim dejavnostim 100 %, v EUP niso dopustne površine
za bivanje, |
6. v EUP CV08 namenjenih
obrtni coni z bivanjem je dopusten delež servisnih, prodajnih in obrtnih
površin do 70 % BTP, povečanje deleža stanovanjskih površin, razen kot
dozidave ali nadzidave obstoječih objektov ni dopustno, |
7. v EUP SV06 namenjenih
servisnim dejavnostim je dopusten delež BTP teh dejavnosti manjši od 70
%, |
8. V EUP CE03 je poleg
obstoječih dejavnosti dopustna gradnja objektov za potrebe
izobraževanja. |
|
46. člen |
(območja proizvodnih
dejavnosti)
|
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji
za območja proizvodnih dejavnosti se urejajo: |
1. Površine za industrijo v
EUP LJ03, LJ05, LJ07, LJ10, LJ16, LJ20, LJ30 v naselju Ljutomer in CV09
v naselju Cven. |
2. Površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo v EUP BU02 v Bučkovcih, LJ04 v naselju Ljutomer in
CV10 v naselju Cven. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot območje proizvodnih dejavnosti, znotraj te namenske rabe pa so
opredeljene površine za industrijo (IP), ki so namenjene industrijskim
dejavnostim, površine za gospodarske cone (IG), ki so namenjene obrtnim,
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim,
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), ki so namenjeni
kmetijskim stavbam za pridelavo rastlin ali rejo živali. Prometne,
manipulativne in zelene površine v območjih so zajete v pretežno
namensko rabo prostora v EUP. |
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi objekte
z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter
nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2
tega odloka, pri čemer je potrebno upoštevati razlike med posameznimi
območji po namembnosti. |
|
(4) V posamezni EUP je dopustno je
prepletanje dejavnosti, ki se funkcijsko dopolnjujejo in s tem
zmanjšujejo stroške proizvodnje. Strehe in proste funkcionalne površine
razen zelenih površin, je dopustno izkoristiti za namestitev naprav za
izkoriščanje sončne energije za potrebe lastnega tehnološkega postopka
ali za oddajo tržnih viškov v omrežje. |
|
Ostali pogoji |
(5) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki
niso določeni v tem členu odloka, se uporabljajo določbe 42. člena tega
odloka v kolikor v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od
teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP z območji
proizvodnih dejavnosti. |
|
(6) Lega objektov mora zagotavljati
nemoteno funkcijo in obratovanje objektov in ostalih ureditev ter
ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji v
skladu s predvideno namembnostjo in velikostjo objekta (po kapaciteti
posameznih dejavnosti), razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen
z drugim režimom. |
|
(7) Velikost objektov mora upoštevati
naslednje določbe: |
1. velikost objektov se določi
glede na proizvodni proces in na načrtovane potrebe, ter prostorsko in
okoljsko sprejemljivost načrtovane dejavnosti, |
2. višinsko objekti ne smejo
odstopati od objektov v okolici, |
3. najvišja višina objektov je
do (K)+P+1+M ali K+P+2 s tem, da je dopustna višina posamezne etaže
izjemoma tudi višja od 3,6 m, če je višja višina pogoj za izvajanje
posameznih faz proizvodnih tehnoloških ali drugih procesov, |
4. kota pritličja je odvisna
od namembnosti gradnje, vendar največ 1 m nad obstoječim terenom. |
|
(8) Oblikovanje objektov mora izhajati
iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine
Ormož-Ljutomer, jih kvalitetno nadgrajevati in poleg smiselnega
upoštevanja pogojev iz 42. člena upoštevati še naslednje določbe: |
1. vsi objekti in prostorske
ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim
kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, nagibu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora, |
2. objekti in ureditve, ki
mejijo na javni mestni prostor ali javni prostor v ostalih naseljih (ob
upoštevani gradbeni liniji) morajo biti po zasnovi, gostoti, oblikovanju
in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo širšega
prostora, |
3. gornje določbe ne veljajo
za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev izrazito višji (tovarniški
dimniki, stoječi silosi) ali podaljšani (proizvodne hale, hlevi za
vzrejo živali, objekti za vzgojo rastlin, skladišča) in jih je potrebno
oblikovati kot kakovostno prepoznavne prostorske poudarke oziroma točke
prostorske identifikacije, |
4. poslovne, upravne,
administrativne, prodajne in podobne dejavnosti naj bodo umeščene ob
javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v notranjost proizvodnih
kompleksov, |
5. dopustno je združevanje
objektov v nize in kareje, |
6. dopustno je pokritje z
ravno, enokapno ali večkapno streho minimalnega nagiba, ki zagotavlja
funkcionalnost objekta, pri objektih za vzgojo rastlin tudi z valjasto
streho in prosojnimi materiali, |
7. barva fasad in kritine naj
bo v naravnih barvnih tonih, ki ne smejo kontrastno izstopati iz okolja, |
8.
prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade. |
|
(9) Faktor zazidanosti stavbne parcele
je do vrednosti Fz=0,6 (dopustno do vrednosti Fz=0,8 v območjih z
obstoječo večjo vrednostjo faktorja zazidanosti), faktor izrabe stavbne
parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je največ do vrednosti Fi
=2,4. |
|
(10) Velikost parcel je odvisna od
zahtev tehnološkega postopka posameznih vrst proizvodnje in mora
zagotavljati tudi razbremenilne (zelene) površine. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(11) V EUP, ki jih občina ureja s tem
členom, je potrebno upoštevati naslednje posebnosti in dodatne pogoje: |
1. dopustno je spreminjanje
proizvodnje v posameznih delih večjih območij, ali v celotnem območju
pod pogoji, ki so navedeni v zgornjih odstavkih, |
2. v EUP št. CV09, LJ16, LJ20
so dopustne obstoječe dejavnosti, prestrukturiranje dejavnosti ali nove
dejavnosti pa so dopustne, če iz strokovne ocene vplivov dejavnosti na
okolje izhaja, da nove dejavnosti ne bodo poslabšale bivalnih pogojev
prebivalcev v soseščini. Strokovno presojo je v primeru preverjanja
ustrezne dejavnosti (tudi prestrukturiranje obstoječe proizvodnje v
drugo proizvodnjo), dolžan predložiti investitor, ki nosi tudi stroške
priprave strokovne ocene (enak pogoj velja za LJ28). Po dolgoročnih
ciljih razmestitve dejavnosti, morajo biti dejavnosti iz teh EUP
preseljena v proizvodna območja. Do selitve na drugo lokacijo pa je
potrebno izvesti ustrezne omilitvene ukrepe, ki bodo zmanjševali nivo
hrupa zaradi izvajanja dejavnosti. Potrebne protihrupne ukrepe je
potrebno načrtovati na osnovi meritev hrupa v teh območjih, ki jih mora
izvesti nosilec dejavnosti, |
3. V EUP BU02 in CV10
obstoječo vzrejo živali lahko zamenja okoljsko sprejemljivejša vzreja
živali, ali v skladu s pogoji tega člena druga kmetijska proizvodnja, |
4. V EUP LJ04 je potrebno
dolgoročno umakniti intenzivno vzrejo živali iz EUP in jo nadomestiti s
prostorsko sprejemljivejšo dejavnostjo, od intenzivne kmetijske
proizvodnje je dopustna- le vzgoja rastlin, |
5. V EUP LJ08 ni dopustna
povečava stanovanjskih površin oziroma območij kmetij, dolgoročno pa je
potrebno obe kmetiji preseliti iz območja proizvodnje. |
6. V EUP LJ20 se do spremembe
namembnosti območja in izdelave OPPN uporabljajo za poseganje v prostor
PIP-i tega člena odloka. |
|
47. člen |
(površine za turizem v
naseljih) |
(1) S PIP-i na površinah za turizem se
urejajo EUP BI01, BI02, BI03, BI04 v naselju Bioterme Mala Nedelja).
|
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot raba posebnih območij (B), ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot
so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno, znotraj posebnih
območij pa kot površine za turizem (BT), ki so namenjene hotelom,
bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev ter
spremljajočim dejavnostim zdraviliškega turizma. Prometne površine,
razen parkirnih površin v EUP BI04 in zelene javne površine, ki so
predvidene na površini EUP BI05, so zajete v pretežno namensko rabo
prostora v EUP. |
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi objekte
z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter
nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2
tega odloka, pri čemer je potrebno upoštevati razlike med posameznimi
območji po namembnosti. |
|
Dopustne dejavnosti |
(4) Dopustne so dejavnosti, ki
izhajajo iz določb namenske rabe prostora in so namenjene turistično
rekreacijske dejavnosti termalnega zdravilišča, s spremljajočo
infrastrukturo in objekti pokritih in letnih kopalnih površin, površine
z objekti za dopolnilne rekreacijske dejavnosti, objekti dnevne
gostinske ponudbe, objekti za kratkotrajno nastanitev kot so manjši
prenočitveni objekti v obliki apartmajskih hišic in bungalovov,
avtokampi z avtodomi, avto prikolicami in šotori (ločene površine),
hotelske in podobne gostinske stavbe ter proste zelene površine
spremljajoče dejavnosti gospodarske javne infrastrukture. Dopustne so
tudi druge spremljajoče dejavnosti k obstoječim ali načrtovanim
dejavnostim, če te bogatijo osnovno turistično, rekreacijsko ali
zdraviliško ponudbo. |
|
Ostali pogoji |
(5) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki
niso določeni v tem členu odloka, se smiselno uporabljajo določbe 42.
člena tega odloka, če v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja
od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP,
namenjenih območjem turizma. |
|
(6) Dopustna so odstopanja od
velikosti objektov, ki morajo upoštevati naslednje določbe: |
1. tlorisna velikost objektov
ni enovita in je odvisna od namembnosti objekta in načrtovanih
zmogljivosti, |
2. dopustna je najvišja višina
objektov (nK)+P+3+(M) pri tem mora višina poslovnih etaž upoštevati
predpisane standarde za gradnjo objektov. Višinski gabariti objektov se
morajo proti meji EUP z nižjo gradnjo zniževati. |
3. gradnja kleti je dopustna,
če ne posega v podtalnico ali poplavno območje, v katerem je dopustna
gradnja za načrtovano namembnost objektov,, |
4. kota pritličja je odvisna
od namembnosti gradnje, dopustna je največ 1 m nad obstoječim terenom, |
5. pri ponovni gradnji
objektov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite sosednjih
objektov. |
|
(7) Oblikovanje objektov mora izhajati
iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine
Ormož-Ljutomer, jih kvalitetno nadgrajevati in poleg pogojev iz 42.
člena upoštevati še naslednje določbe: |
1. dopustno je sodobnejše
oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov in izrazitejših fasadnih barv kot fasadnih poudarkov,
prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade, |
2. glavni vhod v stavbe
javnega značaja ob pomembnem javnem prostoru mora biti na glavni fasadi
objekta in oblikovan tako, da poudarja pomembnost javnega prostora, |
3. dopustno je oblikovanje
streh, ki dopolnjujejo funkcionalnost posameznih objektov, |
4. dopustno je urejanje
okolice, ki zagotavlja nemoteno obratovanje posameznih objektov
centralnih dejavnosti. |
|
(8) Faktor zazidanosti zemljišča je do
vrednosti Fz=0,6, faktor izrabe zemljišča (upoštevani le nadzemni deli
stavbe) je največ do vrednosti Fi=3,5. |
|
(9) Parcelacija mora poleg pogojev iz
42. člena upoštevati še naslednje določbe: |
1. velikost parcel je določena
z vrsto in lego objekta v EUP in nagibom terena, |
2. velikost in oblika parcele
morata zagotavljati nemoteno funkcionalnost objektov, |
3. velikost parcele, namenjene
gradnji, mora ustrezati zmogljivosti objektov po posameznih namembnostih
(manipulativne površine in skladišča, parkirna mesta, zelene površine), |
4. lega objektov mora
zagotavljati nemoteno funkcijo objektov in drugih ureditev ter ustrezno
število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji v skladu s
predvideno namembnostjo in velikostjo objekta (po kapaciteti posameznih
dejavnosti), razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim
režimom. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(10) Dopustni deleži dejavnosti v
posameznih EUP so naslednji: |
1. V EUP BI01 je dopusten
prevladujoči delež hotelskih in podobnih gostinskih stavb s pokritimi in
letnimi kopalnimi površinami (zazidane površine ne smejo preseči 50%
vseh površin), ostale površine so površine namenjene prometni
dostopnosti, površine za mirujoči promet in zelene površine za oddih in
zelene razbremenilne površine ob obstoječih dejavnostih, povečanje
deleža hotelsko gostinskih površin, razen kot dozidave ali nadzidave
obstoječih objektov ni dopustno, |
2. v EUP BI02 je dopusten
prevladujoči delež površin za kratkotrajno nastanitev s šotori, avto
prikolicami in avtodomi do 70% BTP, dopustna je gradnja spremljajoče
infrastrukture v obliki upravnih objektov, sanitarnih objektov in
objektov dnevne gostinske ponudbe ter spremljajočih dejavnosti k
turističnim dejavnostim kot so manjše prodajalne za oskrbo z živili,
prodaja spominkov, plina in ostalih potrebščin za obratovanje teh
površin, v višjem zahodnem delu pa je dopustna tudi gradnja manjših
počitniških hišic-bungalovov do tlorisne površine 50 m2 (tudi
dvojčki ali več hišic v nizu), višine K + P + M, zidane ali montažne
izvedbe, pri oblikovanju in uporabi gradiv je potrebno upoštevati
funkcijo objekta in izhajati iz tradicionalne gradnje arhitekturne
krajine z dopustno nadgradnjo za potrebe namembnosti objektov, gradnja
in razporeditev mora biti prilagojena obstoječim danostim in
konfiguraciji terena,« |
3. v EUP BI03 je dopustna
gradnja manjših počitniških hišic-bungalovov do tlorisne površine 50 m2
(tudi dvojčki ali več hišic v nizu), višine K + P + M, zidane ali
montažne izvedbe, pri oblikovanju in uporabi gradiv je potrebno
upoštevati funkcijo objekta in izhajati iz tradicionalne gradnje
arhitekturne krajine z dopustno nadgradnjo za potrebe namembnosti
objektov, gradnja in razporeditev se mora prilagajati obstoječi
konfiguraciji terena, |
4. v EUP BI04, namenjeni
ureditvi začasnih površin za mirujoči promet za dnevne obiskovalce
turizma, je potrebno površine urediti v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. |
|
48. člen |
(območja
zelenih površin in gozda v naseljih) |
(1) S PIP-i za EUP zelenih površin in
gozda z izrazito sociološko funkcijo (sprehajalni gozdovi v javni rabi)
v naseljih občina ureja: |
1. površine za šport in
rekreacijo v EUP CE02 v naselju Cezanjevci, CV03 v naselju Cven, PR02 v
naselju Pristava, MP15 v Noršincih, LG01 v naselju Stara Cesta, JG01 v
naselju Radomerje |
2. površine parkov EUP LJ23 v
naselju Ljutomer. |
3. druge urejene zelene
površine v EUP LJ30, LJ31, LJ32, LJ42, CV07 |
4. pokopališča v EUP CE04 v
naselju Cezanjevci in MN02 v naselju Mala Nedelja, |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot območje zelenih površin (Z), znotraj teh pa kot površine za oddih,
rekreacijo in šport (ZS), ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu
na prostem, parki (ZP), kot urejena območja odprtega prostora v urbanih
naseljih, pokopališča (ZK) kot površine namenjene za pokop in spominu na
umrle in druge urejene zelene površine (ZD) kot so zeleni pasovi z
zaščitno in drugo funkcijo. |
|
Dopustne dejavnosti |
(3) Dopustno so dejavnosti, ki
izhajajo iz pretežne rabe v EUP in prepletanje dejavnosti, če niso
moteče za osnovno dejavnost v EUP, na površinah za šport in rekreacijo
so to rekreacijske in športne dejavnosti, na parkovnih površinah
dejavnosti namenjene oddihu in drugim prostočasnim dejavnostim, kot
spremljajoče dejavnosti pa pri obeh kulturne, razvedrilne, izobraževalne
in gostinske dejavnosti, na pokopaliških površinah pa pogrebne in
spremljajoče dejavnosti. |
|
Ostali pogoji |
(4) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki
niso določeni v tem členu odloka, se smiselno uporabljajo določbe 42.
člena tega odloka, če v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja
od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP z
območji zelenih površin. |
|
(5) Velikost objektov mora upoštevati
naslednje določbe: |
1. dopustna je višina objektov
P, |
2. kota pritličja je odvisna
od namembnosti gradnje in je lahko največ 1 m nad obstoječim terenom. |
|
(6) Oblikovanje objektov mora poleg
pogojev iz 42. člena upoštevati še naslednje določbe: |
1. dopustno je tudi sodobnejše
oblikovanje objektov, streh in fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in
drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih barv kot
poudarkov, |
2. robove EUP je potrebno
oblikovati v skladu s stično strukturo (urbani prostor, odprti prostor). |
|
(7) Parcelacija mora dodatno
upoštevati fazno urejanje zelene površine, tako da se širi ureditev in
dostopnost javnih zelenih površin ali površin v drugi funkciji v smeri
vstopanja v ureditev proti obodu. |
|
(8) Priključki potrebne GJI se morajo
po zmogljivosti prilagoditi dejavnostim, ki so dopustne v posameznih
EUP. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(9) V območjih zelenih površin za
šport in rekreacijo v EUP CV03, PR02, MP15, JG01 in LG01 je poleg
postavitve in ureditve športnih objektov in naprav dopustna tudi
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za izvedbo večnamenskih
prireditev na teh površina ter ostalih spremljajočih objektov potrebnih
za izvajanje osnovnega namena teh zelenih površin. |
|
(10) V območjih parkovnih zelenih
površin v EUP LJ13 je poleg postavitve in ureditve objektov in naprav za
aktivni oddih in doživljanje zelenega okolja dopustna tudi postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov za izvedbo večnamenskih prireditev na
teh površinah ter ostalih spremljajočih objektov potrebnih za izvajanje
osnovnega namena teh zelenih površin. |
|
(11) V območjih pokopaliških zelenih
površin v EUP CE04, MN02 je poleg postavitve in ureditve objektov in
posebne ureditve namenjene izvajanju slovesa od mrtvih in spomina na
mrtve, dopustna tudi postavitev objektov in naprav za izvajanje pogrebne
dejavnosti ter ostalih spremljajočih objektov potrebnih za izvajanje
osnovnega namena teh zelenih površin. |
|
(12) Po enakih PIP-ih se urejajo tudi
manjša območja zelenih površin v drugih EUP. |
|
3.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti
prostor |
49. člen |
(območja
prometne, energetske, komunikacijske in okoljske |
infrastrukture ter
površine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji
za območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske
infrastrukture v naseljih in v odprtem prostoru se urejajo: |
1. cestne prometne površine v
enotah urejanja LJ02, LJ05, LJ08, LJ014, LJ18, LJ21, LJ22, LJ24, LJ34,
LJ35, LJ38, LJ40, BA03, BI04, CV10, NO01, NO02, PR01, SV06, SV07, ZK01
in v ostalih EUP, kjer so prometne površine zajete v pretežni rabi EUP
ter v enotah odprtega prostora JG01, JG02, JG04, JG05, MP06, MP12, MP14,
MP15, MP16, MP20, MP23, MP27, LG01 IN LG02, LG04, LG05, LG10 in v
ostalih EUP, kjer so prometne površine zajete v pretežni rabi EUP, |
2. železniške prometne
površine v enotah urejanja MP04, MP05, MP15, MP16, MP23, |
3. območje energetske
infrastrukture EUP MP14, |
4. telekomunikacijske površine
v EUP LJ32 in v ostalih enotah, kjer so telekomunikacijske površine
zajete v pretežni rabi EUP, |
5. površine za oskrbo s pitno
vodo v EUP MO01, MP14, LJ41 in v ostalih enotah, kjer so površine za
oskrbo s pitno vodo zajete v pretežni rabi EUP, |
6. ostale okoljske površine,
ki so zajete v pretežni rabi posameznih EUP |
7. površine za potrebe varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami v EUP LG01. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot |
1. območje prometnih površin
(P), znotraj prometnih površin pa kot: |
- površine cest (PC), |
- ostale prometne površine
(PO) namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in
napravam za odvijanje prometa (n.pr. prometni terminali, večja
postajališča avtobusnega in železniškega prometa, površine za mirujoči
promet…), |
- površine železnic (PŽ). |
2. območje komunikacijske
infrastrukture (T), |
3. območje energetskih površin
(E), |
4. območje okoljske
infrastrukture (O) . |
|
Namembnost in vrste objektov, dopustne
dejavnosti |
(3) V EUP je dopustno graditi objekte
z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter
nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2
tega odloka. |
|
(4) Na opredeljenih površinah je
dopustno izvajanje dejavnosti po namenski rabi, prepletanje in
spremljajoče dejavnosti na teh površinah je dopustno le v primeru, da
spremljajoče dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost. |
|
Ostali pogoji |
(5) Pri ostalih
pogojih se uporabljajo določbe 42. člena tega odloka v kolikor v
nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od teh določb, ki jih
je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP
območjih prometne, energetske,
komunikacijske in okoljske infrastrukture. |
|
(6) Lega objektov mora izhajati iz
tehničnih predpisov, ki zagotavljajo tehnološko funkcionalnost objektov
in upoštevati obstoječo zasnovo prostora z lego objektov v prostoru,
obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije,
gradbene linije in gradbene meje, v kolikor to ni v nasprotju s
tehničnimi standardi za gradnjo in funkcijo objektov in naprav
posameznega področja dejavnosti. |
|
(7) Velikost objektov mora upoštevati
naslednje določbe: |
1. velikost objektov mora
upoštevati tehnične predpise in tipologijo gradnje objektov in naprav
posamezne GJI, |
2. novi objekti in naprave
višinsko ne smejo izstopati iz okolja razen, ko njihovo višino določa
tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi, komunikacijski stolpi, trafo
postaje in drugi podobni objekti), |
3. zmogljivost objektov mora
biti načrtovana v skladu s potrebami in predvidenim razvojem, |
4. objekti in naprave morajo
zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških procesov, za katere so
grajeni. |
|
(8) Oblikovanje objektov mora izhajati
iz tehničnih predpisov posameznega področja ter arhitekturnih in
prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer in jih
kakovostno nadgrajevati. |
|
(9) Pri oblikovanju je potrebno
upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP ali
širši okolici (ulica, četrt, naselje, regija). |
|
(10) Objekti, ki zaradi tehnološke
funkcije presegajo višino ostalih objektov v območju, morajo biti
kakovostno oblikovani kot vidni poudarki v prostoru. |
|
(11) Ob robovih EUP morajo biti
upoštevane urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti
posameznih območij, tako da je zagotovljen prehod med posameznimi
značilnostmi območij. |
|
(12) Parcelacija mora zagotavljati
nemoteno funkcijo in obratovanje objektov. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(13) Pri posameznih ureditvah je
potrebno upoštevati dodatne tehnične zahteve za posamezne dejavnosti. |
|
(14) V območjih prometne
infrastrukture v naseljih je dopustna gradnja javne razsvetljave in
ločenih pešakih, kolesarskih in drugih koridorjev. |
|
(15) Izven naselij je osvetlitev
dopustna le na prometnih stičiščih v skladu s tehničnimi pogoji
upravljavca GJI, enako gradnja posebnih koridorjev za počasnejši promet
ob državnih prometnicah (traktorske ceste, kolesarske steze, pašne poti,
pešpoti…). |
|
(16) V območjih obstoječih prostorskih
aktov je potrebno upoštevati omejitve, ki jih ti akti predvidevajo za
posege v prostor. |
|
(17) Na površinah namenjenih za
potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N) v naselju
Bodislavci, je poleg ureditve površin za posamezne namene varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z Občinskim načrtom zaščite in
reševanja dopustno graditi objekte in omrežja GJI za potrebe teh
namenskih površin in objekte v katerih se izvaja usposabljanje in
izobraževanja prebivalstva za primer pojava naravnih in drugih nesreč –
učni center s potrebnimi objekti, objekti in površine za usposabljanje s
spremljajočimi dejavnostmi. |
|
3.1.2 Prostorski
izvedbeni pogoji za ureditve in gradnjo v krajini |
50.
člen |
(razpršena poselitev) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji
za območja razpršene poselitve v odprtem prostoru se urejajo EUP
JG01, JG02, MP01, MP12, MP15, MP16, LG01, LG02,
LG03, LG04, LG05, PR03. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba razpršene poselitve
v EUP, v kateri je zajetih več namenskih rab odprtega prostora, je
opredeljena kot stavbno zemljišče s površinami razpršene poselitve (A)
kot avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene površinam
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem ter ostalim dejavnostim v
območjih nizke gostote pozidave, manjših zaselkov dolinskega in
slemenskega tipa in razloženi slemenski poselitvi, ki ni strnjena v
naselja ter v drugih manjših oblikah poselitve ter površinam razpršene
poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene
gradnji vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih
prostorov) za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih
nasadov (Av). |
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi objekte
z namembnostjo, kot so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter
nezahtevne in enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2
tega odloka. |
|
(4) Dopustno je prepletanje osnovnih
in dopolnilnih dejavnosti kmetij, bivanje in spremljajoče dejavnosti, ki
so določene v 42. členu tega odloka, skupaj z ostalimi dejavnostmi pa
zagotavljajo vzdrževanje in ohranjanje kakovosti prostora z njenimi
naravnimi in ustvarjenimi sestavinami ter prepoznavnost krajinskih
območij. Dopustne so tudi tiste dejavnosti, ki so zaradi izrabe naravnih
virov ter spremljajoče gradnje objektov in njim pripadajoče GJI vezane
na mesto izrabe naravnega vira, če je s tem njihovo delovanje ekonomsko
racionalnejše in dejavnosti, ki zaradi tehničnih, tehnoloških, okoljskih
in drugih značilnosti niso primerne za umestitev v poselitvena območja.
Med dopolnilnimi dejavnostmi imajo prednost dejavnosti, ki so povezane s
kmetijstvom. |
|
Ostali pogoji |
(5) Pri ostalih
izvedbenih pogojih, ki niso določeni v tem členu odloka, se smiselno
uporabljajo določbe 42. člena tega odloka v kolikor v nadaljevanju tega
člena niso določena odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno
upoštevati pri poseganju v
EUP z razpršeno poselitvijo v odprtem prostoru. |
|
(6) Velikost objektov mora upoštevati
poleg pogojev iz 42. člena, ki v tem členu niso opredeljeni drugače, še
naslednje dodatne določbe: |
1. pri domačijah v gručah z
iztegnjenimi domovi ali pri samostoječih kmetijah so dopustni tlorisi
lahko podaljšani (od 1:1,7 do 1:3), stanovanjska stavba na kmetiji pa
mora biti v razmerju tlorisnih stranic v razmerju 1:1,2 ali več, |
2. dopustna višina
stanovanjskega dela objektov na kmetijah na ravnem terenu je (K) +P+(M),
na terenu z nagibom pa (K)+P, dopustna višina ostalih nestanovanjskih
objektov na kmetiji je (K) + P, izjeme so izrazito višinski objekti
(stolpni silosi) in podobno, ki morajo biti vidno zakriti iz dostopne
prometnice, |
3. izjemoma je za stanovanjske
objekte na kmetijah dopustna višina (K)+P+(1N), v kolikor je to
prevladujoči vzorec v gručasti poselitvi v dolinskih dneh ali je podobna
gradnja prevladujoča v vidnem območju predvidene lokacije načrtovanega
objekta-izjema ne velja za novo stanovanjsko gradnjo v obcestnih
slemenskih pozidavah v območju S3. |
|
(7) Oblikovanje objektov mora izhajati
iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine
Ormož-Ljutomer in jih kvalitetno nadgrajevati ter poleg določb iz 42.
člena tega odloka upoštevati še naslednje določbe: |
1. gospodarski, dopolnilni in
bivanjski objekti morajo ohranjati ali nadgrajevati tradicionalni način
gradnje in biti medsebojno ločeni z odmikom ali požarnim zidom, |
2. odstopanje od tipa strehe
stanovanjskih objektov je dopustno le v primeru, da parcela ni v območju
posebnega varstvenega režima kulturne dediščine in ne v vplivnem polju
kulturne dediščine, se stanovanjske hiše s takšnim tipom strehe že
pojavljajo v vidnem polju lokacije predvidenega objekta ali bodo
stanovanjske stavbe grajene po načelu nizkoenergetskih ali pasivnih hiš. |
3. dopustno je odstopanje
objektov za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje
rastlin v skladu z določbami 42. in 46. člena, v kolikor so v EUP
okoljsko in prostorsko sprejemljivi. |
4. odstopanje od teh zahtev je
dopustno tudi pri objektih in ureditvah z javno funkcijo, ki se morajo v
velikosti podrejati tehničnim zahtevam posameznih dejavnosti, oblikovno
pa značilnostim v kulturni krajini ali zahtevam modernejšega
arhitektonskega oblikovanja kot enkratna ustvarjena sestavina prostora. |
|
(8) Velikost parcel je določena z
vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in nagibom
terena. Priporočene so naslednje velikosti gradbenih parcel za eno
kmetijo v m2 |
|
Objekti na parceli |
RAVEN TEREN |
NAKLON do 25% |
Bivanjski del objektov |
400-600 |
500-700 |
Gospodarski del objektov |
800-1400 |
1000-1600 |
Dvorišče |
500 |
700 |
Počitniški objekti
|
200-300 |
do 350 |
Vinogradniški objekti
|
100-200 |
do 300 |
|
(9) Za gradnjo enodružinskih hiš, ki
niso kmetije (zapolnjevanje vrzeli, zaokroževanje), je dopustna velikost
parcel enaka velikosti parcel v EUP z enodružinskimi hišami, dopustno je
povečana za 30% površine za potrebe ljubiteljskega ali dopolnilnega
kmetovanja. |
|
(10) Priključki GJI morajo biti po
zmogljivosti prilagojeni dejavnostim, predvidenim za posamezne objekte. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(11) Strehe in proste funkcionalne
površine je dopustno izkoristiti za namestitev naprav za izkoriščanje
sončne energije za lastne potrebe ali za oddajo tržnih viškov v omrežje
kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah, vendar površina teh naprav ne sme
presegati površine obstoječih objektov na kmetiji. |
|
(12) Enaka omejitev velja za obrtne in
druge servisne dejavnosti v območjih razpršene poselitve s tem, da je
največja dopustna BTP objekta za te dejavnosti 150 m2. Za
širitev obstoječih dejavnosti pa veljajo enaki pogoji, kot so določeni v
42. členu odloka. |
|
(13) Spremembe namembnosti objektov na
kmetijah so dopustne za potrebe kmetijstva, gozdarstva in dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah. Dopustna je sprememba namembnosti obstoječih
objektov opuščenih kmetij v počitniške objekte in druge sprejemljive
namene pod pogojem, da se s takšno spremembo zagotavlja nadaljnja
obdelava kmetijskih zemljišč. Sprememba vinogradniških objektov v
bivalne objekte za stalno bivanje je dopustna le pod pogojem, da takšna
sprememba namembnosti ne povzroča zahteve po povečanju zmogljivosti GJI
omrežij in dodatnih stroškov vzdrževanja (povečanje zimskega vzdrževanja
dostopnih cest), hkrati pa zagotavlja intenzivnejšo obdelavo kmetijskih
površin. |
|
(14) Za potrebe izvajanja mirnih
dejavnosti na domu je dopustna sprememba ene tretjine BTP stanovanjske
hiše v poslovne prostore. |
|
(15) V EUP, v katerih se pojavljajo
trajni nasadih (Jeruzalemske gorice, Ljutomerske gorice, tudi višji deli
Murskega polja), je ob izpolnjevanju pogojev (zahtevana površina 30 arov
trajnih nasadov na K1 in 5 arov na K2 ter opredeljenem stavbnem
zemljišču SK, A, Av) dopustna gradnja vinogradniških objektov-hišic z
občasnimi bivalnimi prostori ali brez njih kot manj zahtevnih objektov
pod naslednjimi pogoji: |
1. tloris mora biti podolgovat
najmanj v razmerju 1:1,2 velikosti do 45 m2 in etažnosti
K+P+M, |
2. klet mora biti vkopana, ali
izvedena v skladu s pogoji za gradnjo kleti navedenimi v 42. členu
odloka, |
3. streha mora biti dvokapnica
s čopi ali brez, nagiba 40-45°, dopustna je tudi krajinsko značilna
trokapnica s čopom na čelni fasadi, |
4. strešna kritina mora biti v
barvi in strukturi opečne kritine, dopustna je tudi slamnata streha,
|
5. višina kolenčnega zida mora
biti nižja od širine kapa, najvišja dopustna višina pa je 1 m. |
6. pri komunalni opremljenosti
veljajo enaki pogoji kot za priključevanje enodružinskih samostoječih
hiš-prilagojeni BTP objekta, |
7. ostala merila za umestitev
in postavitev vinogradniškega objekta so enaka kot za razpršeno
poselitev ali za gradnjo v slemenskih naseljih, |
8. nadzidava in prizidki so
dopustni le do maksimalno dovoljene velikosti, |
9. dopustna je sprememba
namembnosti objektov v stanovanjski oziroma poslovni objekt, v kolikor
je mogoče zagotoviti minimalno komunalno opremljenost objektov in je
sprememba prostorsko in okoljsko sprejemljiva. |
|
(16) Možnost postavitve vinogradniških
objektov je, ob izpolnjevanju zahtevanih površinskih pogojev, dopustna
tudi znotraj naselij slemenskega tipa (S3), na namenski rabi SK. Lega
objektov in odmiki pri umeščanju novih objektov morajo upoštevati enak
prostorski vzorec kot ga določajo obstoječi objekti v teh EUP. Pri tem
je v enotah z oznako LG (Ljutomerske gorice) JG (Jeruzalemske gorice),
pri posegih na slemenih, potrebno upoštevati določbe, ki veljajo za tip
naselij S3, pri posegih v dolinah in na položnejših pobočjih ter v
enotah z oznako MP (Mursko polje) pa določbe, ki veljajo za tip naselij
S1 in S2. Pri objektih, ki ne predstavljajo zapolnitve vrzeli v
značilnem nizu slemenske poselitve (vinogradniški in podobni objekti na
samem), je dopustno odstopanje (povečan odmik od javnega dobra), če to
dopuščajo terenske razmere. |
|
(17) Postavitev kmetijsko gozdarskih
objektov (tudi na zemljiščih kmetijske rabe) in objektov za lastne
potrebe kot enostavnih in manj zahtevnih objektov mora biti v skladu s
predpisi za to področje. |
|
(18) V območju poplav gradnja novih
objektov, razen objektov za izboljšanje poplavne varnosti in objektov v
skladu s predpisi o vodah, ni dovoljena. Za obstoječe objekte je
dopustno vzdrževanje objektov, in rekonstrukcije po predpisih o graditvi
objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti posegi ne smejo
poslabšati poplavne ogroženosti območja. |
|
51.
člen |
(razpršena gradnja v
odprtem prostoru) |
(1) V občini Ljutomer ni enot z
opredeljeno razpršeno gradnjo. V kolikor se znotraj EUP JG01, JG02,
MP01, MP12, MP15, MP16, LG01, LG02, LG03, LG04, LG05, PR03, CV06 ali v
kateri od preostalih enot odprtega prostora, pojavljajo posamezne stavbe
ali objekti, ki niso nezahtevni ali enostavni objekti za potrebe
kmetijstva ali drugi objekti, za katere ni potrebna sprememba kmetijske
rabe v drugo rabo, in nimajo določenega stavbnega zemljišča, se za
zakonito zgrajene objekte v teh EUP uporabljajo pogoji za poseganje v
prostor določeni v 50. členu tega odloka. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(2) Pri nezakonito zgrajenih objektih
(nelegalnih in neskladnih) je dopustno le zaščita objekta, ki preprečuje
splošno nevarnost objekta za okolico, dokler pristojni organ v postopku
ne odloči drugače. |
|
52.
člen |
(območja kmetijskih in
gozdnih površin) |
(1) S PIP-i za območja kmetijskih in
gozdnih zemljišč ureja EUP ali dele EUP JG01, JG02, JG04, JG05, JG06,
MP01, MP 06, MP07, MP08, MP12, MP14, MP15, MP16, MP17, MP18, MP20, MP23,
MP27, MP30, LG01, LG02, LG03, LG04, LG05, LG06, LG07, LG08, LG09, LG10,
PR03, CE05, CE06 CV06, CV012,CV13, CV14, CV15, CV16 SV07, BI05, LJ33,
LJ39, LJ40, LJ42. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot gozd (G) in območje kmetijskih zemljišč, podrobnejša pa kot površine
najboljših kmetijskih zemljišč (K1) in kot površine drugih kmetijskih
zemljišč (K2). |
|
Prepletanje dejavnosti |
(3) Dopustno je prepletanje primarnih
dejavnosti kmetijstva in gozdarstva z dejavnostmi razpršene poselitve in
spremljajočimi dejavnostmi ter dejavnostmi gospodarske javne
infrastrukture. Nove dejavnosti, ki jih zaradi posebnosti ni mogoče
umestiti v območja poselitve, so sprejemljive po predhodni oceni
okoljske in prostorske sprejemljivosti . |
|
Ostali pogoji |
(4) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki
niso določeni v tem členu odloka, se smiselno uporabljajo določbe 42.
člena tega odloka v kolikor v nadaljevanju tega člena niso določena
odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v
EUP z območji kmetijskih in gozdnih površin. |
|
(5) Velikost objektov mora upoštevati
tehnične predpise s področja posameznih objektov naprav ali ureditev v
prostoru, nezahtevni in enostavni objekti pa predpise, ki urejajo to
področje. |
|
(6) Vsi dopustni objekti in prostorske
ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim
kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, nagibu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora,
razen ko je oblikovanje pogojeno s tehnološkimi postopki dejavnosti v
novih objektih. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(7) Če na območju stavbnih zemljišč
zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča ali zaradi
oddaljenosti zemljišča od kraja stalnega bivanja ali iz drugih razlogov,
ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, opredeljenih v PRILOGI 2 k
odloku, na stavbnem zemljišču, je dopustna gradnja teh objektov tudi na
območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe namenske rabe prostora v
stavbno zemljišče), ko je izpolnjen eden ali več izmed naslednjih
pogojev: |
1. je stalno bivališče obdelovalca
odmaknjena od teh zemljišč več kot 0,5 km, |
2. intenzivnost obdelave in velikost
zemljišč zahteva daljšo časovno prisotnost na zemljiščih izven
|
stalnega bivališča obdelovalca,
|
3.je potrebno shranjevati orodja za
obdelavo in pridelek. |
V območjih EUP, MP01, MP 06, MP07,
MP08, MP12, MP14,MP15,MP16, MP17, MP18, MP20, MP23, MP27, MP30 na
območju njivskih površin ni dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih
kmetijskih objektov, ki ne izhajajo tradicionalne gradnje v krajini in
za katere ni potrebna sprememba namembnosti zemljišča (samostoječi
kozolci, skednji, kašče, lope). |
|
(8) V delih EUP MP01, MP14, MP18,
JG01, LG01, ki so v območju poplav, gradnja novih objektov ni dovoljena.
Pri obstoječih objektih v poplavnih delih EUP, ki so dopustni po
predpisih o graditvi objektov in ostalih predpisih, na kmetijskih in
gozdnih zemljiščih brez spremembe namenske rabe, je dopustno vzdrževanje
objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov, vendar pa
ti posegi ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti. |
|
(9) Gradbeno-inženirske, pomožne
infrastrukturne in kmetijsko-gozdarske objekte, objekte za lastne
potrebe, vadbene objekte in urbano opremo, ki jih je po določbah obeh
prilog dopustno umeščati tudi na kmetijskih, gozdnih in vodnih
zemljiščih po območju občine, je v območjih ohranjanja narave potrebno
prednostno umeščati na obstoječe degradirane površine s čimer se ohranja
obstoječa vegetacija, naravna strukturiranost habitatov, hidrološki
režim in prehodnost vodotokov za vodne organizme. |
|
(10) Na območju namenske rabe
prostora, opredeljenem kot kmetijska zemljišča, je poleg posegov,
navedenih v zgornjih odstavkih tega člena, dopustno graditi, urejati ali
izvajati: |
1. agrarne operacije in vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, |
2. gradbeno inženirski objekti, ki so
po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o
določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino 221-daljinski
cevovodi, daljinska (hrbtenična = komunikacijska omrežja in daljinski
prenosni elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, |
3.posegi za začasne ureditve za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
4. rekonstrukcije lokalnih cest in
javnih poti, dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi,
podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti
gospodarske javne infrastrukture, ki jo je v območju ceste potrebno
zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
5. premični čebelnjak, pomožna
kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol količek, žična
opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora,
ograja z pašo živine ograja in opora za trajne nasade), poljska pot,
premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža, |
6. začasne objekte, kjer je površino
po odstranitvi objektov potrebno vzpostaviti v prvotno stanje: |
a. kiosk oziroma tipski zabojnik, |
b. pomol, to je vstopno izstopno
mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, |
c. odprti sezonski gostinski vrt,
to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, |
d. pokriti prostor z napihljivo
konstrukcijo ali v montažnem šotoru, |
e. oder z nadstreškom sestavljen,
iz montažnih elementov, |
f. cirkus, če so šotor in drugi
objekti montažni, |
g. začasna tribuna za gledalce na
prostem, |
h. objekti namenjeni začasnemu
skladiščenju nenevarnih snovi |
7. smučišče, vključno z začasno
postavljenimi montažnimi vlečnicami, |
8. objekt za rejo živali, ki se jih po
prenehanju uporabe odstrani, po odstranitvi objekta je potrebno
vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen. |
|
(11) Na območju namenske rabe
prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, je dopustno izvajati:
|
1. omrežja naslednje gospodarske javne
infrastrukture: cevovodi za pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo,
cevovodi za toplo vodo, paro, stisnjen zrak, elektroenergetski vodi,
komunikacijski vodi, plinovodi, naftovodi; za vso predhodno navedeno GJI
v tej točki je na območju gozdov dopustno izvajati pripadajoče objekte
omrežja GJI ter priključke na omrežja GJI, |
2. gradnje novih cest, predvidenih v
izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske javne infrastrukture,
|
3. rekonstrukcije lokalnih cest in
javnih poti, |
4. gradnje kolesarskih poti,
sprehajalnih in drugih poti, |
5. ureditve za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
6. izvedba vzdrževalnih del na
obstoječih objektih in napravah, |
7. izvedba gozdnih učnih poti,
|
8. gradnja gozdnih cest, ki so
namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom, |
9. priprava ali gradnja vlak za
spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga
izdela Zavod za gozdove Slovenije, |
10. postavitev stalne gozdne žičnice,
|
11. ureditev stojišč stalnih
naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze dovoze čebel,
|
12. postavitev lovskih prež in krmišč
za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom.
|
13. gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov, določenih v skladu s PRILOGO 2 k temu odloku. |
|
53.
člen |
(območja
celinskih voda) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji
za območja tekočih voda se urejajo EUP JG01, JG03, MP01, MP03, MP07,
MP08, MP12, MP14, MP15, MP16, MP18, MP20, MP23, LG01, BI04, CV06, LJ39,
LJ12, KS01 |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena
kot območje voda, podrobnejša pa kot območja površinskih voda –celinske
vode (VC) in področje vodne infrastrukture (VI). |
|
Prepletanje dejavnosti |
(3) Dopustno je prepletanje
dejavnosti, ki so predvidene za izvajanje na celinskih vodah in vodni
infrastrukturi v kolikor dejavnosti niso v nasprotju z veljavnimi
predpisi, ki urejajo področje voda. |
|
Ostali pogoji |
(4) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki
niso določeni v tem členu odloka, se uporabljajo določbe 42. člena tega
odloka v kolikor v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od
teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP z območji
celinskih voda. |
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(5) Pri načrtovanju posegov v Ribiške
okoliše na območju Občine Ljutomer se upošteva naslednje: |
1. vsak poseg v ribiški okoliš
mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri
|
zagotavlja ohranjanje
rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnost, |
2. ohranja se biocenoza ribjih
vrst, |
3. struge, obrežja, dna
vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju, |
4. ohranja se obstoječa
dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikosti vodotokov, |
5. objekti se gradijo na
način, ki ribam omogoča prehod, |
6. ohranja se naravna
osenčenost oz. osončenost struge in brežin, |
7. preprečuje se onesnaževanje
voda, |
8. odvzem plavin (proda,
gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo
življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali, |
9. prepovedano je odlaganje
odpadkov v vodotoke oz. na vplivno območje vodotokov. Začasne deponije
(v času izvajanja posegov) naj se uredijo na način, da je preprečeno
onesnaževanje voda, |
10. prepovedano je posegati oz.
vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenjem in v varstvenih revirjih,
posegi naj se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja
posameznih vrst rib. Odvzem plavin (gramoza, proda, mivke) in drugi
posegi v drstišča so prepovedani, |
11. intervencijski odlovi so
odlovi rib z uporabo elektrike z območja, na katerem se načrtujejo
različni posegi, ki bi lahko povzročili škodo na ribah in odlov pri
reševanju rib. Intervencijske odlove izvaja koncesionar oz. do podelitve
koncesije Ribiška družina Ljutomer. Zaradi učinkovite izvedbe
intervencijskih odlovov morajo izvajalci oz. investitorji posegov v
ribiški okoliš vsaj 14 dni pred posegom obvestiti Ribiško družino
Ljutomer o točnem začetku del, |
12. za škodo na ribah,
povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oz. čezmernega
obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode, je do odškodnine
upravičen upravljavec ribiškega upravljanja, to je Ribiška družina
Ljutomer. |
|
(6) Na vodno in priobalno zemljišče je
prepovedano: |
1. odlagati in pretovarjati
nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, |
2. odlaganje ali pretovarjanje
odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
|
3. odlaganje odpadkov. |
|
(7) V naravnih jezerih, ribnikih,
mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali
občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana
takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko
stanje. |
|
(8) Pri gradnji dopustnih objektov na
vodnih zemljiščih je potrebno upoštevati določbe 9. odstavka predhodnega
člena odloka. |
|
3.3 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA CELOTNO OBMOČJE OBČINE |
54.
člen |
(enostavni in nezahtevni
objekti) |
(1) Enostavni oz. nezahtevni objekti
so dovoljeni v območjih, kot je navedeno v predhodnih členih odloka oz.
v PRILOGI 2, v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč, razen na
zemljiščih, ki so zavarovana po drugih področnih predpisih. |
|
(2) Sprememba namembnosti nezahtevnega
ali enostavnega objekta za lastne potrebe ali kmetijski namen, ki je bil
postavljen oziroma zgrajen na osnovi priglasitve del ali lokacijske
informacije oziroma na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja za
nezahteven objekt, v objekt za stanovanjski ali poslovni namen, ni
dopustna. |
|
(3) V kolikor dopustni namen, tlorisna
velikost in višina nezahtevnih in enostavnih objektov z veljavnih
predpisih odstopa od določb PIP-ov o nezahtevnih in enostavnih objektih
se pri poseganju v prostor do uskladitve OPN uporabljajo določbe
veljavnih predpisov, ki so višji od OPN. |
|
(4) Oblikovanje nezahtevnih in
enostavnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega stavbarstva
arhitekturne krajine. Samostoječi nezahtevni in enostavni objekti ter
nezahtevni in enostavni objekti kot prizidki se morajo v oblikovanju
prilagajati obstoječim objektom na gradbeni parceli (nagib strehe,
strešna kritina, barva fasade, materiali). Izjeme (enokapnica, ravna
streha, drugi elementi ali gradiva) so dopustni, če se takšna odstopanja
pojavljajo kot obstoječ vzorec v EUP, ulici ali naselju. |
|
(5) Dopustni samostoječi objekti v
odprtem prostoru morajo biti pokriti z dvokapno streho s čopi ali brez
čopov, s slemenom po daljši stranici, v nagibu od 35-45º ter pokriti s
kritino, ki je po barvi in strukturi usklajena s kritino objektov
tradicionalnega tipa gradnje v arhitekturni krajini. Nesprejemljivi
dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) in »kričeče« barve
fasad niso dopustni. |
|
(6) Nezahtevni in enostavni objekti
manjši od 30m2 tlorisne površine ali nižji od 3m višine
morajo biti odmaknjeni 1,5 m od parcelne meje sosednjega lastnika,
dopusten je manjši odmik s pisnim (overjenim) soglasjem soseda. Pri
večjih enostavnih in nezahtevnih objektih veljajo pogoji, določeni v
42. členu o legi objektov. |
|
(7) Ograje, ki so nezahtevni ali
enostavni objekti, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene
najmanj 0,5 m, pri odmiku žive meje je potrebno upoštevati še predvideno
razrast, ki bo omogočala vzdrževanje po lastni parceli. Dopusten je
manjši odmik pri gradnji, postavitvi ali zasaditvi od meje sosednjih
zemljišč ali na meji, če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno
sporazumejo. Ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ne sme
posegati v polje preglednosti, pred gradnjo takšne ograje pa je potrebno
pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Višina ograje do 2,0 m. |
|
(8) Nezahtevni in enostavni objekti,
ki so v javnem interesu, so lahko odmaknjeni 0,5 m ali več od parcel, ki
so v drugem lastništvu. Ti objekti so: pločnik in kolesarska steza ob
vozišču ceste, postajališče ob vozišču ceste, pomožni cestni objekti
(objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne
razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje). Odmiki so lahko tudi
manjši od 0,5 m, če se strinjajo lastniki parcel, ki so v drugem
lastništvu. |
|
(9) Samostojni infrastrukturni
priključki pomožnih nezahtevnih in enostavnih objektov za lastno rabo na
javno infrastrukturo razen dovoza, niso dopustni, dopustni pa so
priključki iz obstoječega osnovnega objekta. |
|
(10) Pri enostavnih in nezahtevnih
objektih namenjenih samostojni dejavnosti, ki potrebuje energetski ali
drug komunalni priključek, so izjemoma dopustni samostojni priključki na
GJI (čebelnjak, rastlinjaki, objekti za shranjevanje in predelavo
pridelkov v sadjarstvu, vinarstvu, v pridelavi zdravilnih rastlin in
pridelavi vrtnin za tržne potrebe (podzemne kleti ali nadzemni objekti
za potrebe kmetijstva brez prostorov za občasno bivanje in podobno), v
skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
(11) Gradnja novih gozdnih cest in
vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.
|
|
(12) Postavitev lovskih prež in krmišč
je mogoča v skladu s programi in plani Lovske zveze Slovenije.
|
|
(13) Postavitev čebelnjakov je
dopustna na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve, vendar ne ob
pašnikih, na katerih se pase živina. Postavitev znotraj naselij in
površin razpršene poselitve, ali na lokacijah, na katerih bi čebele
ogrožale prebivalce, pešce ali ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna
ob izvedbi predhodnih omilitvenih ukrepov kot so zasaditve gostih dreves
ali visoke žive meje pred čebelnjak, ali postavitev drugačnih visokih
ovir, ki jih morajo čebele nadletavati na izletu iz čebelnjaka in
vračanju v čebelnjak. Na območjih gozdnih zemljišč je postavitev
čebelnjaka dopustna pod pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka
pridobi soglasje pristojnega organa za urejanje gozdov. |
|
(14) Začasni objekti za sezonske
prireditve, športno rekreacijsko dejavnost in potrebe drugih dejavnosti
(skladišča ipd.) in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani
tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in niso postavljeni na
območjih s posebnimi varstvenimi režimi. Po prenehanju dovoljenja je
potrebno začasni objekt odstraniti, na zemljišču pa vzpostaviti prvotno
stanje. |
|
(15) Oblikovanje urbane opreme mora
upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi enovitimi
oblikovalskimi rešitvami predpiše občina. |
|
(16) Signalizacija, reklamne,
obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe, ki niso v javnem
interesu, je dopustno postavljati znotraj označenega naselja, izven
naselij pa samo kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu
znaku. Postavitve in trženje reklamnih panojev (jumbo plakatov),
svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja, vseh
velikosti in oblik, mora biti v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(17) Označevanje naravnih vrednot in
območij biotske raznovrstnosti je potrebno izvajati skladno s predpisi o
označevanju zavarovanih območij in naravnih vrednot. |
|
55.
člen |
(ostali posegi, ki niso
gradnja) |
(1) Vsa ostala dela, ki niso gradnja
ampak v skladu predpisi pomenijo drugačen poseg v fizične strukture na
zemeljskem površju ter pod njim, kot so agrarne operacije, melioracije,
krčitve gozda, izkoriščanje gramoza, raziskave geotermalnih in drugih
podzemnih energetskih virov, urejanje poljskih in godnih poti, urejanje
sezonskih parkirišč, prostori za skladišče lesa ali enostavni oziroma
nezahtevni objekti, morajo upoštevati predpise o vrstah posegov v
okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in
pridobiti mnenje pristojnega organa v kolikor so na zavarovanih
območjih. |
|
(2) Posegi morajo biti načrtovani
sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje, dopustni površinski izkopi
ali nasutja ne smejo biti višji oziroma globlji od 1,5 m, krčitve
vegetacije pa ne večje od 1 ha. |
|
(3) Dopustna so odstopanja od določb
gornjega odstavka, v kolikor to dovoljujejo predpisi, ki urejajo
področja posameznih prostorskih dejavnosti. |
|
(4) Ureditev rekreacijskih površin, ki
niso gradnja po predpisih o gradnji objektov ne zahtevajo izključne rabe
površin (pešpoti, jahalne poti, kolesarske poti, učne poti in druge
rekreacijske površine, ki jih je dopustno urediti na osnovi pridobljene
služnosti), je dopustna s soglasjem lastnika zemljišča, soglasjem
pristojnega organa za izdajo soglasij na zavarovanih območjih (v primeru
poseganja v varstvene režime) in Občino Ljutomer, če je takšna površina
namenjena javni rabi. |
|
3.3.1 Skupni pogoji
za gospodarsko javno infrastrukturo |
56.
člen |
(gradnja in vzdrževanje
GJI) |
(1) GJI je dopustno načrtovati,
graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in
tehničnimi normativi. |
|
(2) Pri vseh posegih v prostor na GJI
ter posegih v varovalni pas GJI, ter gradnji objektov in izgradnji
komunalnih naprav na območju, ki ga ureja OPN Ljutomer, si morajo
investitorji v fazi izdelave dokumentacije (idejne zasnove, projekti
PGD, itd…) pridobiti mnenje in soglasje k tej dokumentaciji, pred
priključitvijo pa še soglasje za priključitev. |
|
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati
po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali
drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč. |
|
(4) Ob upoštevanju zadostnih
medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih
koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota
križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni
predpisi, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v skupnem
koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi terenskih
ali drugih razlogov ni mogoče združevati. |
|
(5) Vodi in objekti GJI morajo
potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je omogočeno
priključevanje objektov posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno
delovanje in vzdrževanje. |
|
(6) Gradnja prometne, okoljske,
energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob
gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v
okviru območja predvidenega posega načrtovati in izvesti tudi
rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
|
|
(7) Vode GJI v naseljih ter v območjih
varstva kulturne dediščine je potrebno praviloma izvesti podzemno razen
v primerih, ko je to nasprotju z varstvenimi režimi oziroma varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in kulturne
dediščine. |
|
(8) Linijsko GJI je potrebno
načrtovati v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri
prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo prostora, površinski
pokrov in ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora,
hkrati pa se morajo izogibati območjem kulturne dediščine, naravnih
vrednot, pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih
varstvenih območij ter prvinam, ki so pomembne za prepoznavnost kulturne
krajine. |
|
57.
člen |
(gradnja in urejanje
cestnega omrežja) |
(1) Načrtovanje in gradnja novega ter
vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja mora potekati skladno s
predpisi s področja prometa. |
|
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in
napravami je dopustno graditi in prenavljati: |
1. znotraj EUP prometne
infrastrukture, |
2. na tistih površinah,
namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja cest in njihovo
prenavljanje, |
3. na območjih, kjer je v
izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske javne infrastrukture
predvidena gradnja novih cest. |
Pri prenovi obstoječih cest izven
predhodno navedenih območij je dopustno posegati tudi na območja
kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
|
(3) V območjih z namensko rabo
površine cest in v skladu z določili tega odloka tudi izven namenske
rabe površine cest je dopustno graditi ceste s pripadajočimi objekti in
napravami, cestne priključke, poti za pešce in kolesarje, parkirišča,
bencinske servise ter zasajati in urejati obcestno zelenje |
|
(4) Dovozi in priključki na cestno
omrežje morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega upravljavca
ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih ureditvah je potrebno težiti
k skupnim priključkom za več objektov. Priključevanje dovozov,
nekategoriziranih cest, poljskih poti, gozdnih cest na cestno GJI ne sme
ogrožati prometne varnosti. |
|
(5) Nove prometnice potrebno
načrtovati povezovalno, z obojestranskim priključevanjem na obstoječe
omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na zaključku
ceste zgraditi obračališče z minimalnim radiem 4,6 m. |
|
(6) V varovalnih pasovih obstoječih
cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu z določili
tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so,
ob soglasju upravljavca ceste, dopustna tudi redna in investicijska
vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist. |
|
(7) Javnim cestam na območju občine se
določijo minimalni prečni profili v skladu s predpisi o gradnji in
projektiranju cest. Pri določanju minimalnih profilov javnih cest je
potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih določiti tudi
minimalne prečne profile za kolesarske steze in hodnike za pešce. |
|
(8) Odstopanja od minimalnih prečnih
profilov so dopustna v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja
javnih cest na odsekih cest, kjer: |
1. za vzpostavitev minimalnega
profila ni prostorskih možnosti, |
2. je vzpostavljanje standarda
povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, |
3. ožji profili zagotavljajo
večjo varnost v prometu (manjša hitrost), |
4. je z ukrepi prometne
politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive
prometne cilje. |
|
(9) Kolesarske in sprehajalne poti je
dopustno urejati tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske
možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih cestah je izven vozišča
dopustno urejati avtobusna postajališča, odstavne površine, izogibališča
in počivališča. |
|
(10) Omrežje pešpoti in kolesarskih
povezav (stez oziroma poti) se mora navezovati na javne zelene površine,
parke, igrišča, otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte. Omrežje
pešpoti in kolesarskih povezav se opremi z: |
1. javno razsvetljavo (razen
na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma
njena namestitev ni skladna s smernicami posameznih nosilcev urejanja
prostora), |
2. drevoredi oziroma drugo
zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice, |
3. razširitvami javnega
prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali tlakovane
površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in
mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
4. drugo urbano opremo
prostora (usmerjevalne in informacijske table, obcestni stebri ali
ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).
|
|
(11) Za sprejemljivejše načrtovanje
prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih prometnih površin
je ob prometnih objektih potrebna zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa
se zaradi vegetacije ne sme zmanjšati prometna varnost. Pri tem je
potrebno upoštevati naslednja izhodišča: |
1. posek potrebnih gozdnih
površin za gradnjo prometnih objektov mora biti racionalen, obenem pa je
potrebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega roba, |
2. prilagajanje značilnim
vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije (navezava na
obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni sestavi kot v obliki), |
3. oblikovanje v smislu
optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora
(intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest –
priključki, rampe, deviacije), |
4. zakrivanje pred neželenimi
pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to
dopuščajo velikost prostora in njegove značilnosti, |
5. obnova travniških površin v
območjih kmetijske rabe, da je možna njihova ponovna uporaba (na primer
zunanje brežine nasipov). |
|
(12) Postajališča javnega potniškega
prometa se uredi na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med
večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na območjih predvidenih novih
pozidav in širitev naselij. Sočasno z rekonstrukcijami in novogradnjami
cestnega omrežja je potrebno načrtovati in graditi tudi postajališča
javnega potniškega prometa. |
|
58.
člen |
(gradnja in urejanje
parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri novogradnjah in pri spremembi
namembnosti obstoječih objektov je potrebno na gradbeni parceli
zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Na območjih, kjer
zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene gradnje) PM ni
možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v
ta namen zagotovljenih površinah. PM se zagotovi na parkirnih površinah,
garažnih mestih ali v garažah v kletnih in preostalih etažah. |
|
(2) Pri večstanovanjskih stavbah je
potrebno čim več PM zagotoviti v kleteh stavb oziroma v podzemnih
prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ob stavbah ohranja več
zelenih površin, kar prispeva k večji bivalni kakovosti območja. |
|
(3) Pod obstoječimi PM je dopustna
gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za
potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati. |
|
(4) PM morajo biti razporejena in
izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka
ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je v največji možni meri potrebno
obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot 5 PM je
potrebno zasaditi drevesa. |
|
(5) PM in garaže morajo zadostiti
zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je
potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo imeti možnost
prezračevanja. |
|
(6) PM in garaže za tovorna vozila, ki
presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil je
dopustno graditi le na območju prometnih površin in na območju
proizvodnih dejavnosti. V stanovanjskih naseljih njihova gradnja ni
dopustna. |
|
(7) Če podzemne garaže niso zgrajene
pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo plast zemljine, ki
omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo
imeti na strehi garaže urejeno javno površino, odprto športno igrišče,
nadzemno parkirišče in podobno. |
|
(8) Manipulacijske površine ob
parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je preprečeno
vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
|
(9) Na vseh javnih parkiriščih je
potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno
ovirane osebe v skladu z veljavnimi predpisi. |
1. za parkirne prostore z manj
kot 50 mesti, mora biti zagotovljeno najmanj eno parkirno mesto za
invalide; |
2. za parkirne prostore do 400
parkirnih mest, mora biti zagotovljenih parkirnih mest za invalide
v razmerju 1:50 (eno parkirno mesto za invalide na 50 parkirnih mest);
|
3. za parkirne prostore z več
kot 400 parkirnimi mesti, mora biti zagotovljenih najmanj 8 parkirnih
mest za invalide. Na vsakih 100 dodatnih parkirnih mest mora biti
zagotovljeno 1 dodatno parkirno mesto za invalide. |
|
(10) Na gradbenih parcelah javnih in
večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa
in druga enosledna vozila. Število parkirnih mest za kolesa in enosledna
motorna vozila mora dosegati vsaj 20% parkirnih mest od skupnega števila
parkirnih mest k posameznemu objektu, vendar ne manj kot dve parkirni
mesti. Parkirna mesta za kolesa in enosledna vozila na gradbenih
parcelah v morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
|
(11) Stavbe, namenjene javni rabi,
morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce. Na območjih,
kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene gradnje)
PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, se PM zagotavljajo
na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. |
|
(14) Če posebni predpisi ne določajo
drugače, je potrebno v skladu z namenom objektov in obstoječih ali
načrtovanih dejavnostih pri izračunu PM upoštevati naslednje minimalno
število PM: |
|
Število zahtevanih PM po vrstah
objektov: |
|
DEJAVNOSTI |
MINIMALNOŠTEVILO PARKIRNIH
MEST |
1. STANOVANJSKE STAVBE |
|
ENOSTANOVANJSKE STAVBE in
družinske hiše |
2 PM / stanovanjsko enoto |
VEČSTANOVANJSKE STAVBE
|
1,5 PM / stanovanjsko enoto +
10% za obiskovalce |
VINOGRADNIŠKI OBJEKT
|
1 PM / stanovanjsko enoto |
DOMOVI ZA OSTARELE |
1 PM / 8 postelj |
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI
PROSTORI |
|
PROSTORI – SPLOŠNO |
1 PM / 30 m2 neto
površine |
UPRAVNI in PISARNIŠKI PROSTORI
S ŠTEVILNIM OBISKOM |
1 PM / 20 m2 neto
površine |
3. PRODAJNI PROSTORI |
|
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE |
1 PM / 30 m2
prodajne površine, najmanj 2 PM |
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z
MAJHNIM OBISKOM |
1 PM / 50 m2
prodajne površine, najmanj 2 PM |
NAKUPOVALNI CENTRI |
1 PM / 15 m2
prodajne površine |
4. PRIREDITVENI PROSTORI |
|
VEČNAMENSKE DVORANE |
1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5
zaposlenih |
KINO, ŠOLSKE DVORANE,
PREDAVALNICE |
1 PM / 5 sedežev |
CERKVE |
1 PM / 20 sedežev |
5. ŠPORTNE NAPRAVE |
|
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV |
1 PM / 250 m2 površine |
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA
GLEDALCE |
1 PM / 250 m2 površine + 1 PM
/ 10 gledalcev |
ŠPORTNI DVORANE BREZ GLEDALCEV
|
1 PM / 50 m2 dvoranske
površine |
ŠPORTNI DVORANE S PROSTOROM ZA
GLEDALCE |
1 PM / 50 m2 dvoranske
površine + 1 PM / 10 gledalcev |
JAVNA KOPALIŠČA (ZUNANJA)
|
1 PM / 200 m2 površine |
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA
|
1 PM / 5 garderobnih omaric
|
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S
PROSTOROM ZA GLEDALCE |
1 PM / 5 garderobnih omaric +
1 PM / 10 gledalcev |
TENIS IGRIŠČA |
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10
gledalcev |
KEGLJIŠČA |
4 PM / 1 stezo |
ČOLNARNE |
1 PM / 2 čolna |
STRELIŠČA |
1 PM / 1 tarčo |
DRSALIŠČA |
1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5
igralcev |
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA |
|
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA |
1 PM / 8 sedežev |
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5
zaposlenih |
HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA
IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI |
1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4
sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
MLADINSKI DOMOVI ZA
PRENOČEVANJE |
1 PM / 10 postelj |
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE |
|
ZDRAVSTVENI DOMOVI – SPLOŠNO |
1 PM / 30 m2 neto površine
|
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN
AMBULANTE |
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30
m2 neto površine, najmanj 3 PM |
8. ŠOLE |
|
OSNOVNE ŠOLE |
1 PM / 30 učencev |
OTROŠKI VRTCI |
1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM |
9. INDUSTRIJA, OBRT |
|
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI |
1 PM / 50 m2 neto površine ali
1 PM / 3 zaposlene |
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA
DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI |
1 PM / 80 m2 neto površine ali
1 PM / 3 zaposlene |
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH
VOZIL |
6 PM / 1 popravljalno mesto |
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE |
5 PM / 1 pralno napravo |
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE |
3 PM / 1 pralni prostor |
10. POKOPALIŠČA |
1 PM / 500 m2 površine
minimalno 10 parkirnih mest |
|
59.
člen |
(gradnja in urejanje
vodovodnega omrežja) |
(1) Na celotnem območju občine je
potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe. Javno vodovodno
omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo za
zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških in drugih potreb in izjemoma za
zagotavljanje požarne varnosti v območjih kjer ni mogoče uporabiti
drugih virov vode za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi zmanjšanja
uporabe pitne vode za sanitarne potrebe, zalivanje, … , je potrebno
meteorne vode s streh stavb in utrjenih površin za to uporabo zajemati v
zbiralnike oziroma v zadrževalnike meteorne vode. |
|
(2) Obstoječi in predvideni objekti
morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s predpisi občine
in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na
vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni izvedljiva, je v skladu s
soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja dopustna začasna ali trajna
uporaba lastnih virov za oskrbo z vodo, kot so skupinsko zajetje, lastno
zajetje, kapnica, cisterna. |
|
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti
se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo
nadzemni ali podzemni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni
v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.
|
|
(4) Objekti na vodovodnem omrežju
(vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v
prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
|
|
(5) Na območjih, kjer je predvidena
gradnja nove prometne ali druge infrastrukture, je potrebno predvideti
dograditve oziroma obnove (zamenjave) vodovodnega cevovoda. |
|
60.
člen |
(gradnja in urejanje
kanalizacijskega omrežja) |
1) Kanalizacijsko omrežje mora
zagotavljati odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje in čiščenje
odpadnih voda mora biti načrtovano v skladu s predpisi o vodah in v
skladu s predpisi s področja varstva okolja. |
|
(2) Kanalizacija mora biti ločena za
meteorno in za odpadno vodo. Kanalizacija za odpadno vodo mora biti
vodotesna. |
|
(3) Obstoječi in predvideni objekti na
območjih, na katerih je izvedljiva priključitev na kanalizacijo za
odpadne vode, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu
s predpisi občine in pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja.
|
|
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in
predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno
kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v male čistilne naprave ali
nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno
vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in
čiščenje odpadne vode, s katerim mora biti sklenjena pogodba o odvozu
odpadne vode in blata iz malih čistilnih naprav na centralno čistilno
napravo. |
|
(5) Padavinske vode z zasebnih površin
ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave
za odvodnjavanje javnih površin. |
|
(6) Padavinske vode s streh in
utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo odtekati na
sosednje gradbene parcele, temveč jih je potrebno speljati v zbiralnike
meteorne vode oziroma v zadrževalnike meteorne vode. |
|
(7) Trase in jaški kanalizacijskih
vodov morajo praviloma potekati oziroma biti postavljeni izven vozišča,
kadar pa to ni mogoče, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven
kolesnic vozil. |
|
(8) Če prostorske razmere to
omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor v zadostni
oddaljenosti od stanovanjskih površin in bo izvedljiva razširitev
oziroma nadgradnja čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora
ustrezati predpisanim vrednostim. |
|
(9) Pri urejanju gnojišč, gnojiščnih
jam, zbiralnikov gnojnice je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki
urejajo to področje. |
|
(10) Zaradi zagotavljanja varstva
voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je po predpisih o vodah prepovedano
neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje
odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz
podzemnih voda je dopustno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo
predpisi o vodah in predpisi s področja varstva okolja. Odvajanje
odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake, druge naravne vodne
zbiralnike in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema zemljine
ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, ni
dopustno. |
|
(11) Odvajanje padavinskih voda iz
večjih ureditvenih območij je potrebno načrtovati tako, da bo v čim
večji možni meri zmanjšan trenutni odtok padavinskih voda z urbanih
površin. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni
bazeni, suhi zadrževalniki in podobni ukrepi). |
|
(12) Če ne obstaja možnost
priključitve na javno kanalizacijo, je padavinske vode, ki niso zajete v
zbiralnike oziroma v zadrževalnike padavinske vode, potrebno prioritetno
ponikati na lastni parceli. Ponikovalnice morajo biti umeščene izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin gradbene parcele. Če ponikanje
ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če
tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje
načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in
erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni
ali plazovito ogroženi brežini je potrebno predvideti odvodnjo po
kanaletah ali drugače utrjenih odprtih odvodnih kanalih. |
|
(14) Odvajanje in čiščenje padavinskih
odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo
emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest in emisije
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
|
(15) Tehnološke odpadne vode iz
objektov in naprav morajo biti pred iztokom v kanalizacijsko omrežje
očiščene do predpisane stopnje. |
|
(16) V postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje k
projektni dokumentaciji ter soglasje k projektu za izgradnjo
kanalizacijskega priključka. |
|
61.
člen |
(objekti in ureditve za
zbiranje in odstranjevanje odpadkov ) |
(1) Komunalne odpadke je potrebno
zbirati ločeno na mestu izvora. |
|
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke
mora biti na gradbeni parceli objekta, kateremu pripada, lahko pa je
tudi v objektu. Izjemoma je zbirno mesto dopustno določiti na drugem
ustreznem zemljišču, če zaradi omejitev prostora ni mogoče zagotoviti
zbirnega mesta ali dostopa na gradbeni parceli, ki pripada k objektu
objekta. Zbirno mesto na drugem zemljišču mora biti izbrano v soglasju z
izvajalcem javne službe zbiranja odpadkov in v soglasju z lastnikom
zemljišča, ne sme pa biti izbrano na javni površini, razen v izjemnih
primerih, ko ga je zaradi omejitev prostora možno izbrati le na javni
površini. |
|
(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke
morajo biti dobro prometno dostopna in vidno čim manj opazna.
|
|
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov morajo
biti v skladu s predpisi na dobro dostopnih in vidno neizpostavljenih
mestih urejeni ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Zbiralnice z
zabojniki za ločene frakcije morajo biti postavljene na utrjenih
površinah javnega značaja. |
|
(5) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst
ločenih frakcij ter začasno hrambo posameznih frakcij do rednega
prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo in
odstranjevanje izvaja izvajalec javne službe v zbirnem centru. Zbirni
center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov in omejenemu zbiranju
gradbenih odpadkov. V zbirnem centru se v skladu s predpisi za to
področje zbira tudi nevarne odpadke. |
|
(6) Pri umeščanju ureditev za zbiranje
odpadkov v prostor je potrebno upoštevati namembnost stičnih območij in
površin. |
|
(7) Zbiranje in predelava gradbenih
odpadkov je predvideno na posebnih deponijah. V primeru naravnih ali
drugih nesreč je dopustno odlaganje na površinah določenih v občinskem
načrtu reševanja in zaščite. |
|
62.
člen |
(gradnjo in urejanje
plinovodnega omrežja) |
(1) Pri načrtovanju in gradnji
prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je potrebno
zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od
obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
(2) Določila za posege ob oziroma na
distribucijskem plinovodnem omrežju: |
1. v bližini plinovodov ni
dopusten strojni izkop, |
2. pred izvajanjem del je
potrebno plinovod na terenu zakoličiti, |
3. plinske instalacije je
prepovedano podkopavati, v kolikor je za gradnjo tak izkop potreben,
mora izvajalec del o izkopu obvestiti upravljavca plinovodnega omrežja, |
4. teren pod plinskimi
instalacijami je potrebno primerno urediti, |
5. pred zasutjem plinske
instalacije mora izvajalec del obvestiti upravljavca omrežja, da
pregleda stanje instalacij, stroški zaščite in odpravo nastalih poškodb
instalacij nosi investitor,, |
6. v postopku pridobivanja
gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje
k projektnim rešitvam s strani upravljavca omrežja. |
|
(3) Določila za posege ob oziroma na
prenosnem plinovodnem omrežju: |
1. v sklopu priprave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, si
mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni
dokumentaciji. |
2. Pred tehničnim pregledom
mora investitor pridobiti še izjavo o upoštevanju projektnih pogojev in
soglasja k projektnim rešitvam. |
|
(4) Dograditev plinovodnega omrežja za
potrebe novih objektov na območju strnjenih naselij je potrebno izvajati
v sklopu obstoječih komunalnih koridorjev. |
|
(5) Upoštevati je potrebno splošne
pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja
ki so določeni s splošnimi predpisi, občinskimi predpisi in tehničnimi
predpisi upravljavca. |
|
63.
člen |
(gradnja in urejanje
elektroenergetskega omrežja) |
(1) Predvideno srednje in nizko
napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in
krajinske dediščine mora biti v zemeljski (kabelski) izvedbi. Odstopanja
od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe so dopustna, kadar podzemna
izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v
prostoru oziroma z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo, po
potrebi pa se jih zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo
pod povoznimi površinami, morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh. V
urbanih naseljih so kablovodi elektroenergetskega omrežja praviloma
združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij razen, kadar to
združevanje ni izvedljivo. |
|
(2) Izven območja naselja ter izven
območij varovane naselbinske in krajinske dediščine je gradnja
elektroenergetskega omrežja dopustna tudi v nadzemni izvedbi.
|
|
(3) Elektroenergetsko omrežje v
nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih pogledov z javnih površin na
naravne in ustvarjene prostorske dominante. |
|
(4) Elektroenergetsko omrežje je
potrebno načrtovati in graditi tako, da: |
1. v čim manjši možni meri
omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, |
2. so izpolnjene zahteve glede
mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
(5) Nove transformatorske postaje je
možno graditi kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov ali v
neposredni bližini drugih objektov. Na območjih centralnih dejavnosti,
večstanovanjske pozidave in na območjih proizvodnih dejavnosti se
transformatorske postaje praviloma umešča v večje objekte, ki niso
namenjeni bivanju. Pri umeščanju transformatorskih postaj je potrebno
upoštevati zahteve predpisov o mejnih vrednostih električnega in
magnetnega sevanja. Zagotoviti je potrebno ustrezen dostop za
vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Prosto stoječe
transformatorske postaje je potrebno v prostor umestiti tako, da bo
njihova vidna izpostavljenost čim manj opazna. Priporočljivo je, da se
njihovo vidno izpostavljenost zmanjša z združevanjem z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za
odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno. |
|
(6) Gradnja sistemov za izrabo sončne
energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom
pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in
naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Izven območij
energetske infrastrukture lahko objekti in naprave energetskega sistema,
ki so umeščeni ob objektih, zasedejo največ tako velik del površine
gradbene parcele, da le-ta ne presega površine, zasedene z objektom ali
skupino objektov, ob katere se umeščajo. Objekti in naprave energetskega
sistema morajo biti tako načrtovani, da tvorijo usklajeno arhitekturno
celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo |
|
(7) Javne površine z obstoječo ali
načrtovano javno razsvetljavo, morajo pri načrtovanju in gradnji
razsvetljave upoštevati funkcijo in pomen posamezne površine in funkcijo
okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s
preprečevanjem svetlobnega onesnaženja. |
|
(8) Pri načrtovanju objektov za rabo
obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna energija,
vetrna energija, geotermalna energija) in pri načrtovanju drugih
objektov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na kvaliteto prostora in
okolja, je potrebno maksimalno poskrbeti za učinkovitost izbranega
sistema ter njegovo prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost. |
|
(9) Pri vseh novogradnjah objektov za
daljinsko ogrevanje in pri obstoječih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje
je potrebno preveriti možnost soproizvodnje energije z odvajanjem v
omrežje. |
|
(10) Pri graditvi novih stavb, katerih
uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb,
katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva
tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: |
1. decentralizirani sistemi na
podlagi obnovljivih virov energije, |
2. soproizvodnja, |
3. daljinsko ali skupinsko
ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
4. toplotne črpalke. |
|
Študija izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja |
|
(11) Vodne zajezitve, namenjene
proizvodnji električne energije, je potrebno načrtovati tako, da v čim
večji meri služijo tudi drugim namenom, zlasti varstvu pred poplavami,
namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in rekreaciji. |
|
(12) Pri načrtovanju in gradnji
objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja
elektroenergetike. |
|
(13) Za vsako novo priključitev
oziroma povečanje priključne moči si morajo investitorji pridobiti
soglasje za priključitev in izpolniti z njim predpisane pogoje. |
|
(14) Za potrebe izgradnje večjih
obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za
katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno izvesti raziskavo o
možnostih napajanja z električno energijo. |
|
64.
člen |
(gradna in urejanje
komunikacijskega omrežja) |
(1) Komunikacijsko omrežje, razen
sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli,
praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dopustna tudi
gradnja nadzemnih vodov. |
|
(2) Gradnja objektov v liniji
brezžičnih komunikacijskih povezav radiotelevizijskih (RTV) oddajnikov
in drugih oddajnikov komunikacijskega omrežja je dopustna na način, ki
ne prekinja teh povezav. |
|
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav
omrežja mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati predpise s
področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
|
1. objekte in naprave mobilne
telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte, namenjene
trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti ter
na kmetijska in gozdna zemljišča, |
2. objektov in naprav mobilne
telefonije ni dopustno umeščati na objekte namenjene vzgoji, varstvu,
zdravstvu in izobraževanju ter na pokopališča, |
3. v primeru, da je objekt na
katerem je zgrajena bazna postaja, predviden za rušenje, je na
ureditvenem območju dopustno zgraditi ali namestiti ustrezno začasno
bazno postajo. Neglede na določila veljavnega prostorskega akta, je po
funkcionalni ureditvi zemljišče dopustno začasno bazno postajo
odstraniti in postaviti novo, |
4. objekte in naprave mobilne
telefonije je potrebno v čim večji meri umeščati v obstoječe ali
načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, |
5. na varovanih območjih, kjer
s e varuje posebna vrednote, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje
pristojnega organa. |
|
(4) Obstoječe TK omrežje je potrebno
pri poseganju v prostor ustrezno zaščititi, prestaviti ali razširiti na
osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite,
prestavitve in izvedbe telekomunikacijskega (v nadaljevanju TK) omrežja,
zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije
investitor posega v prostor. Prav tako bremenijo investitorja stroški
odprave napak, ki bi nastale zaradi del, potrebnih zaradi posega v
prostor. Investitorja posega v prostor bremenijo tudi stroški zaradi
izpada prometa, ki bi pri tem nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in
prestavitvami v območje posega zajetih TK kablov, izvede upravljavec
komunikacijskega omrežja oziroma služba, ki zanj opravlja ta dela. |
|
(5) Pri umeščanju objektov mobilne
brezžične telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvalitetno
pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko dostopnostjo, tehnične
predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije, in možnost uvajanja
tehnološkega napredka telekomunikacijskih tehnologij kot razvojnega
potenciala lokalne skupnosti. |
|
(6) Za območja, ki se bodo opremljala
s TK omrežjem, je potrebno izvesti projekt TK priključkov posameznih
objektov na TK omrežje. |
|
(7) Investitor za objekte, kjer bo
izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi
ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice mora
biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica
mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranjo
TK inštalacijo se izvede s tipiziranimi materiali in elementi.
Priporočljiva je izvedba notranje TK inštalacije, ki se z ustrezno cevno
povezavo (pri kateri se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih
cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici (minimalnih
dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
|
(8) Pri pripravi projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
upoštevati, da se do posameznih stavb zgradi TK kabelsko kanalizacijo
naslednjih dimenzij: |
1. po glavnih in stranskih
prometnicah v naselju vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi
jaški dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m, opomba: |
2. do posameznih objektov ena
cev, katere premer za poslovne stavbe znaša fi 110, za stanovanjske
stavbe pa premer znaša fi 50. |
Izvedba TK kabelske kanalizacije mora
omogočati možnost priklopa vseh objektov v zazidavi. Prenosni medij se
določi za vsako zazidavo posebej, glede na potrebe investitorjev. |
|
65.
člen |
(poseganje
v prostor varovalnih pasov obstoječe in načrtovane GJI) |
(1) Varovalni pasovi posameznih
objektov GJI, v katere je dopustno posegati pod pogoji upravljavca oz. v
katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije oz. pred poseganjem v
prostor pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni
predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so: |
1. za regionalne ceste 15 m,
lokalne ceste 8 m, javne poti 6 m in državne kolesarske steze 5 m, za
občinske kolesarske steze pa 2 m, merjeno od zunanjega roba cestnega
sveta, |
2. za glavne železniške proge
in regionalne železniške proge 100 m od progovnega pasu ter
industrijskega tira 50 m, merjeno od osi skrajnih tirov, |
3. pri prenosnih nadzemnih
elektroenergetskih daljnovodih napetosti 400 in 220 kV 40 m (pri
podzemnih 10 m), napetosti 110 in 35 kV 15 m (pri podzemnih 3 m) in
enako pri razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v
distribucijsko omrežje, pri prosto zračnih distribucijskih
elektroenergetskih vodih napetosti od 1 do vključno 20 kV 10 m ter
kabliranih distribucijskih elektroenergetskih vodih nazivne napetosti od
1 do 20 kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov (pri podzemni izvedbi pa 1
m), pri transformatorskih postajah iz distribucijskega v nizkonapetostno
omrežje 2 m od osi kabelskega sistema oziroma od zunanje ograje
transformatorskih postaj (rudi razdelilnih), |
4. pri prenosnem plinovodu z
obratovalnim tlakom 16 barov in več 100 m, distribucijskem plinovodu z
obratovalnim tlakom, manjšim od 16 bar in večjim od 1 bara 30 m in
drugih distribucijskih plinovodih, manjših od 1 bar 5 m, merjeno od osi
voda, |
5. pri vodooskrbnih vodih,
kanalizacijskih vodih, telekomunikacijskih in drugih vodih, ki služijo
posamezni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v
javni koristi (razen priključkov nanje), je varovalni pas 1,5 m, merjeno
levo in desno od osi posameznega voda. |
6. pri vodooskrbnem omrežju,
kjer je premer cevi dimenzije 400 mm in več, je varovalni pas 3 m,
merjeno levo in desno od osi voda, |
7. pri kanalizacijskem
omrežju, kjer je premer cevi dimenzije 1200 mm in več, je varovalni pas
5 m, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda. |
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo
ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. |
(3) Za vsak poseg v varovalni pas je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca GJI. |
(4) V varovalnih pasovih
elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana
gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na
parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki
prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. V varovalnih
pasovih elektroenergetskih objektov ni dopustna gradnja stanovanjskih
objektov. |
(5) Obvezni osni odmik podzemnih
komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj
pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi
službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površine.
|
(6) Kmetijska dejavnost v varovalnem
pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in
več je omejena. V tem pasu je prepovedano: |
1. saditi rastline, katerih
korenine segajo več kot 1 m globoko, |
2. obdelovati zemljišče
globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi,
|
3. postavljati opore,
namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
(7) Soglasja, ki jih morajo
investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na
katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo
upravljavci teh objektov. Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km od
nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja
Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.
|
(8) Pri graditvi, postavljanju in
zaznamovanju objektov na območju občine je potrebno upoštevati omejitve
zaradi zračnega prometa, ki so naslednje: |
1. prepovedano graditi
objekte, inštalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali so višji od 30
m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od okoliške
pokrajine, |
2. prepovedani so vsi objekti,
inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal ter daljnovodi,
žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po
dolžini več kot 75 m, |
3. pri graditvi, postavljanju
in zaznamovanju objektov je potrebno upoštevati zračne poti, pod
katerimi se za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki
so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno, |
|
(9) Pri izdelavi tehnične
dokumentacije za načrtovane prostorske ureditve je potrebno upoštevati
predpise s področja varnosti v železniškem prometu in tehnične predpise,
ki določajo pogoje za gradnjo objektov in izvajanje drugih posegov v
prostor v varovalnih progovnih pasovih in v varovalnih pasovih ob
industrijskem tiru ter pravilnik, ki ureja nivojske prehode cest preko
železniške proge. |
|
66.
člen |
(minimalna komunalna
oprema in priključevanju objektov na GJI) |
(1) Gradnja objektov (razen objektov
GJI in nekaterih nezahtevnih oziroma enostavnih objektov) je dopustna na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah,
določenih k obstoječim objektom. |
|
(2) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno
neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe komunalno
opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi
objektov ali tako določa posebni predpis. |
|
(3) Minimalna komunalna opremljenost
za gradnjo stanovanjske stavbe mora zagotavljati: |
1. oskrbo s pitno vodo-razen v
primerih, ko zaradi fizičnih ovir ni možna priključitev na javno
vodovodno omrežje, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega
omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s
pitno vodo, |
2. električno energijo ali
drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe sodobnih
tehnologij v gospodinjstvu, |
3. odvajanje odpadnih voda: v
primerih, ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, se
lahko na podlagi soglasja upravljavca javnega omrežja za odvajanje in
čiščenje voda dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za
odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica),
|
4. priključek na javno cestno
omrežje. |
|
(4) Enaka opremljenost, kot je
zahtevana v prejšnjem odstavku za stanovanjske stavbe, mora biti
zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb, v katerih občasno
ali stalno bivajo ali delajo ljudje. |
|
(5) Če nestanovanjska stavba na
območju naselja ali izven naselja za normalno obratovanje v namenjeni
dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali
odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme ni potrebno zahtevati v
zagotavljanju minimalne komunalne opreme. |
(6) Na območjih, kjer ni izvedljiva
priključitev na omrežja GJI, se za gradnjo stanovanjskih in
nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo
ljudje, komunalno opremljenost zagotavlja z lastno oskrbo (lastna oskrba
s pitno vodo, lastna oskrba z električno ali drugo energijo, lastno
čiščenje odpadnih voda, zagotovljen mora biti priključek na javno
cesto). Če je možna priključitev na katero od omrežij GJI, ki je v
tretjem odstavku tega člena določeno kot minimalna komunalna oprema,
potem je za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih
občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje, priključitev na omrežje GJI
obvezna. |
(7) Najkasneje v šestih mesecih po
izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se vsi
objekti, za katere je priključitev možna, morajo priključiti na javno
vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje, če je tako določeno s
predpisom občine. |
|
67.
člen |
(urejanje okolice
objektov) |
(1) Urejanje okolice objektov na
posamezni parceli se določa po namenu stavbe ali oziroma drugega
objekta, velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora
upoštevati naslednje določbe: |
1. ureditev okolice objektov
mora biti usklajena z obstoječim vzorcem urejanja okolice objektov v
posamezni EUP in z naravnimi danostmi terena , |
2. da bo pri gradnji objektov
ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten naselbinski rob in bo tudi pri
gradnji objektov v odprtem prostoru (razpršena poselitev) vzpostavljen
usklajen stik z odprtim prostorom, mora ureditev okolice objektov
zagotavljati funkcionalno in oblikovno povezavo objektov z odprtim
prostorom, pri čemer se proti robu pozidave uporabi nižanje ali višanje
zasaditev, nižanje ali višanje drugih ureditev, |
3. pri zasaditvi javnih
odprtih površin in prostorov ob javnih objektih je potrebno izdelati
načrt krajinske arhitekture, ki ga potrdi pristojni organ občine po
lastni strokovni presoji ali po pridobljenem strokovnem mnenju ustrezne
organizacije ali komisije. |
|
(2) Izenačevanje višinskih razlik
(izravnava) na parceli z nagibom mora biti zasnovano tako, da je
prilagojeno terenu. Izravnava parcele v obliki platojev z useki in
nasipi ni dopustna, razen v primerih, ko je nujna za funkcioniranje
stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje). |
|
(3) Višinske razlike na zemljišču je
dopustno premostiti s travnatimi brežinami in škarpami ter podpornimi
zidovi do višine 1,5 m, z ureditvijo oziroma postavijo katerih pa ni
dopustno posegati ali motiti lastnine sosednjih parcel – upoštevati
odmik, ki omogoča vzdrževanje po lastnem zemljišču, |
|
(4) Višja višina podpornih zidov in
škarp iz prejšnjega odstavka od dopustne višine (do 1,5m) je dopustna le
ob stiku parcele z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti
odvijanja dejavnosti na javnih površinah ali zaradi ukrepov za
preprečevanje naravnih in drugih nesreč. V takšnem primeru mora biti
podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah, na podlagi geotehnične
preveritve pa izjemoma tudi brez kaskad (omejenost prostora…). |
|
(5) Pri poseganju v prostor je
potrebno preprečevati razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so npr.
japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinja, žlezasta nedotika in
kanadska rozga. Zaradi tega je potrebno takoj po izvedbi ureditev
(gradbeno inženirskih objektov, komunalnega in energetskega omrežja)
izvesti sanacijo prizadete vegetacije (npr. zatravitev poškodovanih
površin, obnovitev lesnate vegetacije). |
|
3.3.2 Prostorski
izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine
|
68.
člen |
(območja kulturne
dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in
območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne
dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna
priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
|
(3) Na objektih in območjih kulturne
dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4) Gradnja novega objekta, vključno z
dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni
zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in
območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete
varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialna substanca
objekta ali območja kulturne dediščine, ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5) Odstranitve objektov ali območij
ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen
pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. |
|
(6) Na objektih in območjih kulturne
dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski
izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru
neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7) Objekte in območja kulturne
dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi
pred gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo
potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene
potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska
in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za
deponije viškov materialov. |
|
(8) Za kulturne spomenike in njihova
vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
|
(9) Za varstvena območja kulturne
dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru
neskladja določb, tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij
dediščine. |
|
(10) Za registrirano kulturno
dediščino ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine
velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja
določb, tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano
kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem
členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne
tipe dediščine in so navedeni v 70. členu tega odloka. |
|
(11) Za posege v kulturni spomenik,
posege v varstvena območja dediščine ter za posege v registrirano
nepremično dediščino in njihova vplivna območja je potrebno pridobiti
kulturovarstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. |
|
69.
člen |
(območja kulturnih
spomenikov) |
(1) Kulturni spomeniki se varujejo na
podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega
akta o njegovi razglasitvi. |
|
(2) V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
|
(3) Za kompleksne posege oziroma
posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati
konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev
soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
|
70.
člen |
(poseganje v območja
registrirane kulturne dediščine) |
(1) Pri stavbni registrirani kulturni
dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so: |
1. tlorisna in višinska
zasnova (gabariti), |
2. gradivo (gradbeni material)
in konstrukcijska zasnova, |
3. oblikovanost zunanjščine
(členitev objekta in fasad, oblika in nagib strešin, kritina, stavbno
pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
4. funkcionalna zasnova
notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
5. komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
6. pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
7. celovitost dediščine v
prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine) |
8. varuje se tudi širša
okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno celovitost varovane stavbne
dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin |
9. zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(2) V stavbno dediščino je dopustno
posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu
boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in
soglasjem ter določili konservatorskega projekta za določeno dediščino.
|
|
(3) Pri memorialni registrirani
kulturni dediščini velja dodatni pravni režim, ki predpisuje ohranjanje
naslednjih značilnosti varovane vrednote: |
1. avtentičnost lokacije,
|
2. materialna substanca in
fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
3. vsebinski in prostorski
kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
(4) V memorialno dediščino je dopustno
posegati z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi
deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno
varstvenimi pogoji in soglasjem. |
|
(5) Pri naselbinski registrirani
kulturni dediščini je potrebno varovati vrednote, kot so: |
1. naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov
naselja), |
2. odnosi med posameznimi
stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota
objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene
linije, značilne funkcionalne celote), |
3. prostorsko pomembnejše
naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
4. prepoznavna lega v prostoru
oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
5. naravne in druge meje rasti
ter robovi naselja, |
6. podoba naselja v prostoru
(stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
7. odnosi med naseljem in
okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
8. stavbno tkivo (prevladujoč
stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
9. oprema in uporaba javnih
odprtih prostorov, |
10. zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(6) V naselbinsko dediščino je
dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v
smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi
pogoji in soglasjem. V primeru da je v območju naselbinske dediščine
potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovalske,
bivalne, gospodarske, socialne kulturne in ekološke razmere je potrebno
pristopiti k celoviti prenovi in za območje izdelati OPPN, katerega
obvezni sestavni del je konservatorski načrt za prenovo. |
|
(7) Pri vrtnoarhitekturni registrirani
kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:
|
1. kompozicija zasnove
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
2. kulturne sestavine (grajeni
objekti, parkovna oprema, skulpture), |
3. naravne sestavine, ki so
vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), |
4. funkcionalna zasnova v
povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so
pomembne za delovanje celote, |
5. podoba v širšem prostoru
oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne
podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
6. oblikovna zasnova
drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja
itd.) |
7. ekološke razmere, ki so
potrebne za razvoj in obstoj drevja, |
8. rastišče z ustreznimi
ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, |
9. vsebinska, funkcionalna,
likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije
in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. |
|
(8) V vrtno arhitekturno dediščino je
dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v
smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi
pogoji in soglasjem. |
|
(9) V območjih kulturne krajine je
potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so: |
1. krajinska zgradba in
prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), |
2. odprti prostor pred
nadaljnjo širitvijo naselij, |
3. sonaravno gospodarjenje v
kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč), |
4. tipologija krajinskih prvin
in tradicionalnega stavbarstva, |
5. odnos med krajinsko zgradbo
oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
|
|
(10) Pri varovanju dediščine kulturne
krajine morajo varstvene režime upoštevati vsi dejavniki, ki izvajajo
dejavnosti v prostoru vključno s kmetijstvom, gozdarstvom, poselitvijo,
infrastrukturo itd. v okviru celovitega varstva kulturne krajine.
|
|
(11) Pri drugi registrirani kulturni
dediščini je potrebno varovati varovane vrednote, kot so: |
1. materialna substanca, ki je
še ohranjena, |
2. lokacija in prostorska
pojavnost, |
3. vsebinski in prostorski
odnos med dediščino in okolico. |
|
71.
člen |
(poseganje v območja
registriranih
arheoloških najdišč) |
(1) Za registrirano arheološko
najdišče velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturnimi in premičnimi najdbami se varujejo pred
posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je: |
1. odkopavati in zasipavati
teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi
gozdne vlake, |
2. poglabljati dna vodotokov
in jezer, |
3. ribariti z globinsko vlečno
mrežo in sidrati, |
4. gospodarsko izkoriščati
rudnine oziroma kamnine, |
5. postavljati in graditi
trajne in začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
|
|
(2) Izjemoma so dopustni posegi v
posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v
prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
|
1. če ni možno najti drugih
rešitev, in |
2. če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
mogoče sprostiti za gradnjo. |
|
(3) V primeru, da se območje urejuje z
OPPN, je potrebno predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše
določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru
postopka priprave izvedbenega akta. |
|
72.
člen |
(vplivna območja
kulturne dediščine) |
(1) V vplivnem območju kulturnega
spomenika je potrebno upoštevati pravni režim varstva, kot ga
opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.
|
(2) V vplivnih območjih registrirane
kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednji pravni režim
varstva: |
1. ohranjati je potrebno
prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine,
|
2. prepovedane so ureditve in
posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali
materialno substanco kulturne dediščine. |
(3) Dopustne so ureditve, ki
spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
|
73.
člen |
(vojna grobišča) |
(1) V območju vojnih grobišč,
prikazanih v prikazu stanja prostora, je prepovedano: |
1. spreminjati zunanji videz
grobišč, |
2. poškodovati grobišča ali
odtujiti njihove sestavne elemente, |
3. izvajati vsako drugo
dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s
pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
3.3.3 Prostorski
izvedbeni pogoji za ohranjanje narave |
74.
člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Za posege v območja ohranjanja
narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s
področja ohranjanja narave in se varujejo v skladu z določbami teh
predpisov, je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za
varovanje narave. |
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor
se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot
in zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih
varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v
strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski
načrt Občine Ljutomer , ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave,
Območna enota Maribor, v juliju 2009. |
(3) V nestavbnih namenskih rabah v
območjih ohranjanja narave je izmed cest dopustno umeščati le
nekategorizirane in gozdne ceste. Umeščanje novih helioportov, mostov,
viaduktov, predorov, podhodov, pregrad, jezov, dovodnih in odvodnih
kanalov, namakalnih in osuševalnih sistemov v območjih Natura 2000 ni
dopustno. |
|
3.3.4
Prostorski izvedbeni pogoji
za varstvo okolja in
naravnih dobrin |
75.
člen |
(trajnostna raba virov
in energije) |
(1) Pri poseganju v prostor je
potrebno zagotavljati vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov in rabo
energije v skladu z lokalnim energetskim konceptom Občine Ljutomer.
|
(2) Kot prioritete pri
poseganju v prostor je potrebno izvajati: |
1. ukrepe učinkovite rabe
energije z energetsko varčno gradnjo, |
2. energetsko sanacijo
objektov in omrežij pri porabi energije v vseh sektorjih porabe
energije, |
3. projekte skupnega ogrevanja
z možnostjo soproizvodnje električne energije v naselju Ljutomer in
drugih naseljih, kjer so večji uporabniki energije, |
4. povečanje izrabe lokalnih
obnovljivih virov (biomasa, sončna energija, vodni potencial,
geotermična energija, bioplin), |
5. zamenjavo ostalih fosilnih
goriv z zemeljskim plinom, kjer je to izvedljivo in ekonomsko upravičeno |
6. oddajanje bioplina v
plinovodno omrežje in s tem ob zmanjšanih stroških povečati uporabnost
tega energenta. |
|
(3) Pri novogradnji in prenovi je
potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost objekta. Objekti morajo
skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega
energetskega standarda na področju toplotne zaščite, ogrevanja,
klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje
predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in zmanjšuje
negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge
emisije). |
|
76.
člen |
(varovanje zraka) |
(1) Pri gradnji objektov,
rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno
upoštevati predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da z novimi
posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij. |
|
(2) Pri posameznih
obstoječih virih, ki bi lahko povzročili občasno prekomernega
onesnaženja zraka mora lastnik ali upravljalec obstoječega vira izvesti
ustrezno zaščito ali sanacijo, ki preprečuje prekomerno onesnaženje
zraka. |
|
(3) Objekte, ki so lahko
pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno umeščati le v območja
namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK). |
|
(4) Pri zasnovi nove
zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in
spodbujanje
lokalne cirkulacije zraka. |
|
(5) Za zmanjšanje vpliva prometa na
onesnaženost zraka je potrebno vsa večja ciljna središča prometa, kot so
območja trgovskih centrov, večja proizvodna in storitvena območja in
ostala prometno obremenjena območja ter vsa večja stanovanjska območja
medsebojno povezavo z javnim potniškim prometom. |
|
77.
člen |
(varstvo voda) |
(1) Za dopustne gradnje na vodnih in
obvodnih površinah ter površinah, na katerih je voda občasno prisotna
(poplavne površine), ki trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično analizo in
pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo
voda. |
|
(2) Pri načrtovanju poteka linijskih
objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj
vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta
ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin
vodotokov. |
|
(3) Prečkanja linijskih objektov GJI
pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala
prevodna sposobnost struge vodotoka. |
|
(4) Za gradnjo na vodovarstvenih
območjih je potrebno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri
posegih na vodovarstvena območja je potrebno upoštevati predpise, ki se
nanašajo na ta območja. |
|
(5) Vse obstoječe vodne vire je
potrebno varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu
s predpisi o varovanju vodnih virov na območju. |
|
(6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s
pitno vodo je potrebno varovati vse obstoječe in potencialno pomembne
vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi
ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je dopustno umeščati
dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s takšnimi tehnološkimi
prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti in količine
podzemnih voda. Poselitev se dopustno načrtovati tam, kjer je možno brez
večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Na
vododeficitarna območja je dopustno umeščati le dejavnosti, ki v
delovnem procesu ne potrebujejo velikih količin vode ali pa je umestitev
dejavnosti z večjo porabo vode na to območje upravičena iz okoljskih,
prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov. |
|
(7) Med rekreacijska območja na vodah
se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja
morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z
drugimi kvalitetami krajine. |
|
(8) Za vsako neposredno rabo vode, je
potrebno pridobiti v skladu s predpisom, ki ureja to področje, vodno
dovoljenje ali koncesijo. Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih
voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne
službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.
|
|
(9) Pri poseganju v prostor je
potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki v naseljih znašajo 15 m
in zunaj naselij 40 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda
(Mura, Ščavnica) ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda
(ostali vodotoki), razen v primerih, kot jih določajo predpisi o vodah. |
|
(10) Na vodnem in priobalnem zemljišču
ni dopustno posegati v prostor, razen izjemoma skladno s pogoji, ki jih
določa pogoji organ pristojen za upravljanje voda. |
|
(11) Na obstoječih objektih in
napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču je dopustna
rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja pod
pogojem, da: |
1. se s tem ne povečuje
poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
2. se s tem ne poslabšuje
stanja voda, |
3. je omogočeno izvajanje
javnih služb, |
4. se s tem ne ovira obstoječe
posebne rabe voda, |
5. to ni v nasprotju s cilji
upravljanja z vodami. |
6. se z rekonstrukcijo ali
nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
|
(12) Na vodnem in priobalnem zemljišču
so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost
vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali
onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov. Na
priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin. |
|
(13) Pri načrtovanju v območju vodnih
zemljišč je potrebno upoštevati tudi obstoječo in načrtovano rabo voda
ter varstvena območja po predpisih o vodah. |
|
(14) Pri načrtovanju prostorskih
ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati
naslednje pogoje: |
1. prostorske ureditve in
dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven območij,
kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako
da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna
dostopnost, |
2. z ureditvami ni dopustno
povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega režima, |
3. retenzijske sposobnosti
območij je potrebno ohranjati in zagotavljati njihovo ponovno
vzpostavitev, |
4. ko je izkazan javni
interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima
dopustno ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih
ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje
voda, |
5. premostitve voda in gradnje
na vodnem ter priobalnem zemljišču je potrebno načrtovati tako, da je
zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in
vodni režim, |
6. za vsak poseg v prostor, ki
bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je
potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o vodah pridobiti vodno
soglasje, ki ga izda pristojni organ, |
7. odvajanje in izpust fekalne
ali druge kanalizacije z onesnaženo odpadno vodo v vodotoke in ostale
naravne vode, brez predhodnega čiščenja, ni dopusten. |
|
(15) Vodno soglasje je potrebno
pridobiti za: |
1. poseg na vodnem in
priobalnem zemljišču, |
2. poseg, ki je potreben za
izvajanje javnih služb po predpisih o vodah, |
3. poseg, ki je potreben za
izvajanje vodne pravice, |
4. poseg na varstvenih in
ogroženih območjih, |
5. poseg zaradi odvajanja
odpadnih voda, |
6. poseg, kjer lahko pride do
vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode
v vodonosnik, |
7. hidromelioracije in druge
kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg,
zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. |
|
(16) V primerih, ko gre za gradnjo ali
spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno
dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje
na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora investitor pred začetkom
izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti
projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje. |
|
(17) V primerih, ko gre za posege v
prostor, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja po
predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa potrebno pridobiti vodno
soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora pravna ali fizična
oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja
posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo na varstvo voda, urejanje voda,
varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter
obstoječe vodne pravice drugih oseb in jih upoštevati in izpolniti
načrtovanju in izvedbi posegov. Če to zahtevajo veljavni predpisi o
vodah, je vodno soglasje potrebno pridobiti tudi za druge posege v
prostor. |
|
(18) Če gre za gradnjo na
vodovarstvenem območju, je potrebno upoštevati veljavne varstvene
predpise o vodovarstvenem območju, pri izdelavi projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in
pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov pa je potrebno dosledno upoštevati predpise, ki
urejajo gradnjo na vodovarstvenih območjih in jih je dopustno izvesti
samo na podlagi vodnega soglasja in predpisane dokumentacije, ki je
potrebna za pridobitev vodnega soglasja. |
|
(19) Na poplavnem območju so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno obstoječe
retenzijske površine, vse ureditve pa morajo biti načrtovane tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. Na vseh območjih poplav gradnja kleti
ni dopustna. |
|
(20) Na erozijskem območju je
prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in
oblikovanje hudournikov kot je: |
1. ogoljevanje površin,
|
2. krčenje tistih gozdnih
sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo
odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije, |
3. zasipavanje izvirov,
|
4. nenadzorovano zbiranje ali
odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
5. omejevanje pretoka
hudourniških voda, |
6. pospeševanje erozijske moči
voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
7. odlaganje ali skladiščenje
lesa in drugih materialov, |
8. zasipavanje z odkopnim ali
odpadnim materialom, |
9. vlačenje lesa, |
10. odvzemanje naplavin z dna in
brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške
struge. |
|
(21) Na
plazljivem območju so prepovedani posegi v zemljišče, zaradi katerih bi
se sproščalo gibanje |
hribin ali
drugače ogrozila stabilnost zemljišča kot je: |
1.
zadrževanje voda (s terasasto ureditvijo) in drugi posegi, ki bi
povečali zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode ter s tem pospešili
plazenje zemljišč, |
2.
izvajanje zemeljskih del, ki bi dodatno obremenjevala zemljišče ali
razbremenjevala podnožje zemljišča kot so krčenje in večja obnova
gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, kar bi pospešilo plazenje
zemljišč. |
|
(22) Za vsako rabo vodnega dobra, ki
presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je
potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali
koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov o vodah. |
|
(23) Dopustno je izkoriščanje vod za
oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri izkoriščanju
pa je potrebno zagotavljati varstvo voda v smislu trajne ohranitve
kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
Pri načrtovanju izkoriščanja vod je potrebno naravne procese, ki lahko
ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, upoštevati kot obvezno
omejitev v prostoru. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih ni
dopustno načrtovati prostorskih ureditev in dejavnosti, ki pospešile to
delovanje. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, je
potrebno prepustiti naravni dinamiki. |
|
(24) Med rekreacijska območja na vodah
z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti
dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer
rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. |
|
(25) Za odvzem vode je potrebno
pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po veljavnih predpisih o
vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na vodnem ali priobalnem zemljišču v
upravljanju pristojnega organa R Slovenije je potrebna predhodna
pridobitev služnostne ali stavbne pravice. |
|
(26) Vodno infrastrukturo je dopustno
uporabljati tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje
izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena ali v nasprotju z
drugimi določili tega odloka, za uporabo vodne infrastrukture za druge
namene pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za
upravljanje z vodami. |
|
(27) V primeru gradnje oziroma
poseganja v bližino obstoječih objektov merske mreže za spremljanje
stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih voda je potrebno upoštevati
naslednje določbe: |
1. prepovedana je kakršnakoli
gradnja v polmeru 5m od objekta merske mreže, |
2. preprečiti je potrebno
vplive na gladino in kakovost podzemnih voda, |
3. v bližini merskega objekta
ni dopustno spreminjati infiltracijskih lastnosti tal z asfaltiranjem,
polaganjem betonskih plošč ali drugim poseganjem v prostor, |
4. odvodnjavanje v bližini
posameznega objekta merske mreže je potrebno urediti tako, da so
izključeni vplivi površinskih vod (zatekanje), |
5. zagotovljen mora biti
neoviran dostop do objektov merske mreže. |
|
78.
člen |
(varstvo tal ter
kmetijskih zemljišč) |
(1) Pri gradnji objektov je potrebno
zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od
nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč ali
za urejanje objektov. |
|
(2) Pod pogojem, da se s tem
izboljšujejo pogoji za pridelavo zdrave hrane, je dopustno izboljšanje
kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje pogojev obdelave kmetijskih
zemljišč z izvajanjem agrarnih operacij (komasacije in melioracije; v
sklopu melioracij osuševanje, namakanje in agromelioracije, ki
spreminjajo prostor – kot so ureditve teras zaradi varnosti
obdelave, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča in podobno).
Agrarne operacije morajo biti načrtovane in izvedene v skladu s pogoji
pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način tako,
da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo v
posegih v prostor in drugih ureditvah odstranjene žive meje, gozdni
otoki, vodna telesa. |
|
(3) Na območjih kmetijskih zemljišč,
usmerjenih v ekstenzivno in ekološko pridelavo (območja Nature 2000,
vodovarstvena območja in druga območja je potrebno obdelavo kmetijskih
zemljišč in vnos snovi v tla prilagoditi veljavnim predpisom o vrsti,
količini in času vnosa dopustnih zaščitnih snovi, gnojil in drugih
uporabljenih sredstev v tla. Enaki ukrepi so dopustni tudi na območjih z
intenzivno kmetijsko pridelavo zaradi izboljšanja pogojev za človeku
prijazno kmetijsko pridelavo. |
|
79.
člen |
(varstvo gozdov) |
(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo
na ravni 1. stopnje poudarjeno ekološko funkcijo, so dopustni posegi le
v primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s 1.
poudarjeno stopnjo socialnih funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt,
ki dopolnjuje načrtovano, s poudarjeno socialno funkcijo skladno rabo
gozda in gozdnega prostora. |
|
(2) V prostoru z majhnim deležem gozda
je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim
večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in
obvodni vegetaciji. |
|
(3) Pri gradnji prometnic zavarovanih
z ograjami je potrebno zagotoviti prehode za divjad na mestih, kjer
potekajo stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije
prehodov ugotovi skupaj s projektantom določi pristojni strokovni organ
za lovstvo v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave in
lovskimi organizacijami. |
|
(4) Investitor oziroma lastnik
zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom
in dostop do sosednjih zemljišč pod enakimi pogoji kot so veljali pred
posegom. |
|
(5) Posegi v gozdni prostor morajo
biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju
in gozdnih tleh. |
|
(6) Pri poseganju v gozd je ostanke
posekane gozdne vegetacije (štori, veje) ter odvečni odkopni material,
ki bi nastal pri gradnji, prepovedano odlagati v gozdu, dopustno ga je
vkopati v zasip ali odložiti na urejene deponije odpadnega gradbenega
materiala. |
|
(7) Po končani gradnji je potrebno
sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem
drevju in na gozdnih tleh ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih
površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno
vzpostaviti v prvotno stanje. |
|
(8) Krčitev gozda na gradbeni parceli,
ki posega v dejansko rabo gozda, je dopusten šele po pridobitvi
dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno dovoljenje) in po predhodni
označitvi dreves za krčitev ter evidentiranju poseka, ki ga opravi
pristojni organ za urejanje gozdov oziroma za gospodarjenje z gozdovi. |
|
(9) Pri poseku in spravilu lesa je
potrebno upoštevati veljavne predpisa s tega področja. |
|
(10) Na območju naselij in v njihovi
neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin ohraniti v največji
možni meri ter jih zajeti v zeleni sistem naselij s primernimi oblikami
rekreacijske rabe. |
|
(11) Ograditev posameznih delov gozda
ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih.
|
|
12) Negozdna zemljišča v gozdu je
prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem
načrtu. |
|
(13) Umeščanje energetskih objektov in
naprav v prostor je potrebno načrtovati tako, da bodo ohranjene značilne
naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne
značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute v največji možni meri.
|
|
(14) Pri izbiri najprimernejšega izmed
alternativnih predlogov je potrebno pri vseh posegih v gozdove poleg
zgoraj navedenih kriterijev upoštevati tudi kriterij najmanjše izgube
rastiščnega in sestojnega potenciala ter kriterij najmanjše prizadetosti
ekoloških in socialnih funkcij. |
|
(15) Pri gospodarjenju z gozdom je
potrebno upoštevati: |
1. sečnja drevja, obžagovanje
vej in krčenje zarasti je dopustno izvajati izključno v času izven
gnezdenja ptic, to je od konca septembra do konca meseca februarja
naslednjega leta, |
2. suha drevesa in drevesna
dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer s puščanjem oslabelih
dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni – drevesne
vrste, kjer obstaja nevarnost širjenja, so: smreka, kostanj, brest, |
3. ohranjati je potrebno
plodonosne drevesne in grmovne vrste, |
4. ohranjati je potrebno
gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred
erozijo, |
5. pri poseku je potrebno
očistiti struge vodotokov, |
6. s skupinskim ali posamičnim
gospodarjenjem v gozdne ostanke ob vodotokih je potrebno zagotavljati
naravno pestrost, |
7. skupine gozdnega drevja
izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi
rabe izkrčijo na golo, je potrebno takoj oziroma še v letu krčitve
sanirati na način, da se osnuje nova zarast. |
|
(16) Na površinah gozdov so dopustne
krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o
gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje
posegov v prostor smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki
urejajo kmetijska zemljišča v tem odloku. |
|
3.3.5. Prostorski
izvedbeni pogoji za varovanje okolja in zdravja ljudi |
80.
člen |
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Varstvo pred hrupom je potrebno
izvajati na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so
določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. |
|
(2) V poselitvenih območjih je v
skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena
naslednja stopnja varstva pred hrupom: |
1. v območju stanovanjskih
površin (SS) in v posebnih območjih, ki so namenjena površinam za
turizem (BT) ter neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč
II. stopnja varstva pred hrupom, |
2. v območjih podeželskih
naselij (SK), območjih centralnih dejavnosti (C, CU, CD), območjih
športnih centrov (BC) in na vseh zelenih površinah (ZS, ZK, ZP, ZD) III.
stopnja varstva pred hrupom, |
3. v območjih proizvodnih
dejavnosti (IP, IG, IK) ter na površinah nakupovalnih središč, sejmišč
in zabaviščnih ter drugih podobnih objektov (PD), (avtodromi, vrtiljaki,
športna strelišča) IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(3) V območjih podrobnejše namenske
rabe prostora, namenjenih prometni infrastrukturi (PC, PZ, PO),
komunikacijski infrastrukturi (T), energetski infrastrukturi (E),
okoljski infrastrukturi (O), potrebam varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami (N), je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju določena IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(4) Na območju krajine je v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena naslednja
stopnja varstva pred hrupom : |
1. na vseh površinah v mirnih
območjih na prostem, ki potrebujejo povečano stopnjo varstva pred hrupom
(območja, Nature, varovalni gozdovi, naravni rezervati), je določena I.
stopnja varstva pred hrupom, |
2. v območjih razpršene
poselitve A, Av in na območju vseh zelenih površin (ZS, ZK, ZP, ZD) je
določena III: stopnja varstva pred hrupom, |
3. na območjih voda, (VC)
razen površin vodne infrastrukture in površin voda zajetih v mirna
območja na prostem, je določena III. stopnja varstva pred hrupom,
|
4. na vseh površinah vodne
infrastrukture (VI) je določena IV. stopnja varstva pred hrupom,
|
5. v območjih pridobivanja
mineralnih surovin (LN) je določena IV. stopnja varstva pred hrupom, |
6. na območjih kmetijskih
zemljišč (K1, K2), razen kmetijskih zemljišč zajetih v mirna območja na
prostem, je določena IV. stopnja varstva pred hrupom, |
7. na vseh površinah za
dejavnosti z gozdarskega področja in na vseh površinah gozda kot
zemljišča (G), razen gozdov zajetih v mirna območja na prostem, je
določena IV. stopnja varstva pred hrupom, |
8. v območju varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami (N), če hrup ne nastaja zaradi izvajanja
nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, je določena VI. stopnja varstva pred
hrupom). |
|
(5) Za javne prireditve, javne shode
in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti
dovoljenje pristojnega organa. |
|
(6) Nove gradnje,
rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoječih objektih
ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom oz. ne smejo
povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je
obremenitev s hrupom že povečana. |
(7) Pri novogradnjah, spremembah
namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih
obstoječih javnih cest je potrebno vse posege načrtovati tako, da ne bo
potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
|
|
(8) Dejavnosti, ki bi presegale 50 dB
(A) ni dopustno umeščati v bližino razmnoževalnih habitatov vrst,
katerih populacije bi bila lahko ob tem ogrožen. |
|
(9) V EUP CV09, LJ16, LJ2, LJ28 so
dopustne obstoječe dejavnosti). Po dolgoročnih ciljih razmestitve
dejavnosti, morajo biti dejavnosti iz teh EUP preseljena v proizvodna
območja. Do selitve na drugo lokacijo je potrebno izvajati ustrezne
omilitvene ukrepe, ki bodo zmanjševali nivo hrupa zaradi izvajanja
dejavnosti. Potrebne protihrupne ukrepe je potrebno načrtovati na osnovi
meritev hrupa v teh območjih, ki jih mora izvesti nosilec dejavnosti.
Prestrukturiranje dejavnosti ali nove dejavnosti so dopustne pod
pogojem, da nove dejavnosti ne bodo poslabšale bivalnih pogojev
prebivalcev v soseščini, kar mora izhajati iz strokovne ocene vplivov
prestrukturiranja dejavnosti na okolje. Strokovno presojo je v primeru
preverjanja ustrezne dejavnosti (tudi prestrukturiranje obstoječe
proizvodnje v drugo proizvodnjo), dolžan predložiti nosilec dejavnosti
ali investitor. |
|
81.
člen |
(elektromagnetno
sevanje) |
(1) Nov poseg v prostor, ki je vir
elektromagnetnega sevanja, ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali
naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti
čezmernih obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
(2) Za nove posege v prostor, ki so
viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na
okolje, iz katere je mogoče nedvoumno zaključiti, da pričakovane ravni
elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih
vrednosti. |
|
(3) Za območja stanovanj
(S, SS, SK), območja centralnih dejavnosti (C, CU, CD), posebna območja
(BT, BC), območja zelenih površin (ZS, ZD, ZK) in površine odprtega
prostora s kmetijsko dejavnostjo, v katerih se hkrati pojavlja razpršena
poselitev
(IK, K1-del, K2-del, A, Av) je dopustna I. stopnja varstva pred
sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. |
|
(4) Za območja
proizvodnih dejavnosti (IP, IG), območja prometnih površin (PC) (tudi
javnih cestnih in železniških površin v I. območju stopnje varstva pred
sevanjem), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske
infrastrukture (O), območja kmetijskih zemljišč (K1, K2) brez stanovanj,
območja gozdnih zemljišč (G), območja mineralnih surovin (LN) in območja
voda (VC, VI) je dopustna II. stopnja varstva pred sevanjem, v kateri so
dopustni posegi v okolje, ki so po stopnji sevanja bolj moteči.
|
|
(5) Odmiki posegov v območjih, v
katerih mora biti je zagotovljena I. stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem, od obstoječih in načrtovanih virov
elektromagnetnega sevanja, morajo biti v odvisnosti od oblike daljnovoda
in razdelilnih postaj na nivoju tal naslednji: |
1. daljnovod napetosti 400
kV od 42 do 46 m, |
2. daljnovod napetosti 220
kV od 18 do 24 m, |
3. daljnovod napetosti 110
kV od 11 do 14 m, |
4. enak odmik v odvisnosti od
vstopne napetosti je potrebno upoštevati tudi razdelilnih
transformatorskih postajah iz prenosnega v distribucijsko omrežje, |
5. pri omrežjih in objektih
nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I. stopnje varstva pred
elektromagnetnim sevanjem ni potreben. |
82.
člen |
(svetlobno onesnaženje) |
(1) Pri osvetljevanju objektov je
potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje –
zagotavljanje emisij pod mejno v rednostjo, ki jih določajo predpisi s
področja varstva pred svetlobnim onesnaženjem okolja, vključno z
upoštevanjem načina osvetljevanja, uporabi svetil, moči osvetlitve,
načrtovanja, gradnje in obnavljanja razsvetljave, omejitev in prepovedi,
ki so določeni s temi predpisi. |
|
(2) Občina pri osvetljevanju javnih
površin in občinskih cest ne sme presegati ciljne letne vrednosti
električne energije 44/5 kWh na prebivalca, kar dokazuje z monitoringom
svetlobnega onesnaževanja javnih površin in cest, ki so ga dolžni
izvajati upravljavci razsvetljave na teh površinah. |
|
3) Zaradi negativnih učinkov
svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja
živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) je potrebno osvetljevanje
območij načrtovati tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko
usmerjena proti tlom. Osvetljevanje mora biti izvedeno s svetlobnimi
telesi, ki so v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim
onesnaževanjem. |
|
(4) Gradbeno inženirskih, nezahtevnih,
enostavnih in drugih objektov v območjih ohranjanja narave ni dopustno
osvetljevati, razen v primerih, ko je to potrebno zaradi varovanja
zdravja ljudi. |
|
83.
člen |
(osvetlitev, osončenje
in kakovost bivanja) |
(1) Prostori ali deli prostorov,
namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju morajo biti
osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih
zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. |
|
(2) Obstoječim in novim stavbam je
potrebno zagotoviti v naslednjih bivalnih prostorih: dnevna soba,
bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba; naravno
osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda najmanj 1 uro na
dan 21. december in najmanj 3 ure dnevno na dan 21. marec oziroma 21.
september. |
|
84.
člen |
(varstvo pred poplavami) |
(1) Za podrobnejše načrtovanje rabe
prostora je potrebno izdelati karto poplavne nevarnosti v skladu s
predpisi o vodah, ki bo določila pogoje in omejitve za izvajanje
dejavnosti in gradenj na posameznem poplavnem območju. |
|
(2) Posege v prostor na znotraj EUP z
oznakami: MP01, MP02, MP11, MP14, MP18, LG01 in MT01, kjer se na manjših
površinah pojavljajo poplave in so prikazane v kartografskem delu OPN v
Prikazu stanja prostora ter opisana v tabeli z opisom EUP v 41. členu
tega odloka, je potrebno načrtovati v skladu s predpisi o vodah ter
zanje pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje pristojnega organa za
upravljanje voda. |
|
(3) V poplavnih območjih je ne glede
na ostala določila odloka prepovedana gradnja novih objektov in
izvajanje posegov, razen objektov in posegov, ki so po predpisih o vodah
dopustni na vodnih in priobalnih zemljiščih. Prepovedane so tudi vse
dejavnosti, objekti in posegi v prostor, ki imajo ob poplavi
škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo
poplavno ogroženost območja, razen posegov, objektov in dejavnosti, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
(4) Za obstoječe objekte na poplavnih
območjih je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije ter
sprememba namembnosti objektov po predpisih o graditvi objektov, vendar
pod pogojem, da ti posegi ne poslabšujejo poplavne ogroženosti območja. |
|
(5) Do izdelave karte poplavne
ogroženosti in opredelitve predvidenih ukrepov na območjih poplav,
prikazanih v stanju prostora, so na nepozidanih stavbnih zemljiščih v
območju poplav prepovedani vsi posegi v prostor in vse dejavnosti, ki bi
imeli ob poplavi škodljive vplive na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečali poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
(6) S predhodnim soglasjem pristojnega
organa za upravljanje voda pa je na zemljiščih iz prejšnjega odstavka
pogojno dopustno: |
1. vzdrževanje in priključki
obstoječe gospodarske javne infrastrukture, |
2. urejanje zelenih površin
ter odprtih športnih igrišč, |
3. gradnje ograj pod pogojem,
da ne ovirajo pretoka poplavnih voda. |
|
(7) Na pozidanih stavbnih zemljiščih,
zajetih v poplavno območje je dopustna obnova in vzdrževanje ter
rekonstrukcija teh objektov, ki pa ne sme poslabšati poplavne
ogroženosti območja. |
|
85.
člen |
(rekonstrukcija stavb s
površino, večjo od
1000 m2) |
(1) Pri graditvi novih stavb, katerih
uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri
rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2
ter se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo v skladu z
veljavnimi predpisi s področja energetike), razen za primere, ko ta
študija po predpisih ni potrebna. Študija izvedljivosti je obvezna
sestavina projektne dokumentacije. Študijo izvedljivosti je potrebno
izdelati tudi za objekte v manjši kvadraturi, če se tako odloči
investitor. |
|
(2) Ostale objekte je potrebno
načrtovati s ciljem smotrne rabe energije in sicer z: |
1. izborom lokacije,
orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi, da bo omogočeno
celoletno osončenje ter zagotovljeno zmanjšanje potrebe po ogrevanju in
umetnem hlajenju, |
2. ustrezno zasnovo stavbne
prostornine, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb zagotavljati
čim manjše izgube toplotne energije, |
3. načrtovanjem smotrne
razporeditve objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje
omrežij GJI, |
4. energetsko sanacijo stavb
pri prenovi zmanjševati porabo energije, |
5. uporabo lokalno
razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati izgube energije
pri prenosu in distribuciji, |
6. upoštevanjem usmeritev
lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju: LEK). |
|
(3) Po sprejemu LEK se prednostno
uporabljajo obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplote in
električne energije z visokim izkoristkom. |
86.
člen |
(kazalci okolja) |
(1) Kazalci okolja, ki
jih mora s stališča varovanja zdravja ljudi občina spremljati v času
veljave tega akta, so: |
1. število individualnih
kurišč in način ogrevanja le-teh, |
2. delež prebivalcev, ki
komunalno odpadno vodo odvaja na ustrezen način, |
3. delež prebivalcev, ki se s
pitno vodo oskrbuje preko javnega vodovoda, |
4. število nelegalnih in
saniranih odlagališč odpadkov, |
5. površino nepozidanih
stavbnih zemljišč, |
6. kakovost pitne vode,
|
7. količino zajete pitne vode, |
8. površino namenske rabe
prostora na vodovarstvenih območjih, |
9. površino stanovanjskih
območij in število objektov z varovanimi prostori izpostavljenih
prekomernemu hrupu zaradi prometa, |
10. povprečni letni dnevni
promet, |
11. število zavezancev za prve
meritve emisij v zrak, |
12. število zavezancev za prve
meritve hrupa in število stanovanjskih objektov lociranih neposredno ob
industrijskih conah, |
13. poraba električne energije
za razsvetljavo občinskih cest in javnih površin na prebivalca na leto,
|
14. število stanovanjskih
objektov v varovalnem pasu virov elektromagnetnega sevanja. |
|
3.3.6.
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
87.
člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) V zemljišče ni dovoljeno posegati
tako z ureditvami, ki bi povzročile gibanje hribin ali bi se drugače
ogrozila stabilnost zemljišča, kot so: |
1. zadrževanje voda, predvsem
z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje
zemljišč, |
2. s posegi, ki bi lahko
povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
|
3. izvajanje zemeljskih del,
ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje
zemljišča, |
4. krčenje in večja obnova
gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
|
|
(2) Za objekte, ki so določeni v
pravilniku o študiji požarne varnosti, je potrebno v sklopu projektne
dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, za
katere ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti iz
elaborata zasnove požarne varnosti. |
|
(3) Za primer naravnih in drugih
nesreč mora občina v skladu z veljavnim občinskim načrtom zaščite in
reševanja zagotoviti površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov,
za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za helioporte
in lokacije za sprejem mednarodne pomoči. |
|
(4) V ogroženih območjih se ne
načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne
nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
|
(5) Na ogroženih območjih je potrebno
omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov
in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih
procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne
dobrine. |
|
(6) Vse zelene in druge javne odprte
površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč
mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja. |
|
(7) Pri graditvi objektov in pri
urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in druge
tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik
ljudi ter za gašenje in reševanje je potrebno zagotoviti z odmiki in
požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, z intervencijskimi
potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila,
viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih
za evakuacijo ljudi. |
|
(8) Na območjih brez hidrantnega
omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne
preskrbe s požarno vodo, je potrebno zagotoviti požarne bazene in druge
ustrezne ureditve. |
|
(9) Dostopne in dovozne poti ter
postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati
predpisanim standardom. |
|
(10) V območjih velike požarne
ogroženosti gozdov ni dopustno načrtovati dejavnosti in prostorskih
ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za
materialne dobrine in naravo. |
|
(11) Na območju tveganj zaradi
industrijskih nesreč je potrebno prostorske ureditve načrtovati tako, da
bodo izključene verižne nesreče, izključeni, zmanjšani ali zadržani
prenosi začetih izrednih dogodkov, zmanjšane posledice v primeru nesreč
in omogočeno uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja. Zato je
potrebno zagotavljanjem ustrezne odmike med dejavnostmi oziroma objekti.
|
|
(12) V projektni dokumentaciji je za
objekte na potencialnih območjih požarne ogroženosti, potrebno
opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano
možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov in možnostjo širjenja požara na morebitna sosednja
poselitvena območja ter ukrepe varstva pred požarom. |
|
(13) Za zmanjševanje ogroženosti
naselij zaradi naravnih in drugih nesreč je potrebno: |
1. v delih naselij, ogroženih
zaradi naravnih in drugih nesreč, preprečevati razvoj dejavnosti, ki bi
povečevale ogroženost prostora, |
2. sanirati objekte in
naprave, da bodo v dobrem stanju in s tem nenevarni za okolico, |
3. zagotavljati varnost pred
požari in poskrbeti za ustrezne količine vode za gašenje, |
4. zagotavljati varstvo pred
škodljivim delovanjem voda, |
5. za obstoječa poselitvena
območja na ogroženih območjih zagotavljati izvedbo ustreznih varnostnih
ukrepov oziroma opuščati obstoječo neustrezno rabo. |
|
3.4
PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA PREDVIDENIH OPPN |
88.
člen |
(območja s predvidenimi
OPPN) |
(1) Predvidena je priprava OPPN za
naslednje EUP: |
1. LJ01, LJ08, LJ09, LJ26,
LJ27, LJ28, LJ32, LJ37, LJ38, LJ41 v naselju Ljutomer |
2. BR01 rekreacijska cona ob
Gajševskem jezeru, |
3. SV03, SV04 v naselju
Stročja vas, |
4. LG02, LG03 območje farme v
Vidanovcih, |
5. MP02 območje gramoznice
Krapje |
89.
člen |
(dopustni posegi pred
izdelavo OPPN) |
(1) Za EUP, za katere je predvidena
izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so do sprejema OPPN, dopustne
naslednje vrste gradenj in ureditev: |
1. rekonstrukcije, nadzidave,
dozidave obstoječih legalno zgrajenih objektov in vzdrževalna dela na
teh objektih, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega
prostorskega načrta, |
2. odstranitev objektov in
gradnja na lokaciji predhodno odstranjenega objekta ter druga dela v
zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, ki ne bodo onemogočale zasnove in
izvedbe OPPN, |
3. novogradnja objektov in
naprav javne gospodarske infrastrukture in enostavnih ter nezahtevnih
objektov v teh enotah, vključno z nadzidavo in dozidavo ter gradnjo
prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije teh objektov, dopolnilna
gradnja, gradnja novih objektov po predhodni odstranitvi obstoječih,
sprememba namembnosti objektov ter redna vzdrževalna in investicijska
vzdrževalna dela na teh objektih, v kolikor ne bodo onemogočale zasnove
in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
|
(2) V EUP CV06, CV012,CV13, CV14,
CV15, CV16, SV07, PR03, LJ33, LJ39, LJ40, LJ42, BI05, CE05, CE06,
predvidenih dolgoročnih širitev naselij in za katere je po spremembi
rabe obvezna izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so do uskladitve
namenske rabe prostora in sprejema podrobnejšega prostorskega načrta,
dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev: |
1. ureditve, ki omogočajo
uporabo in vzdrževanje dosedanje namenske rabe prostora, |
2. novogradnja objektov in
naprav javne gospodarske infrastrukture in enostavnih ter nezahtevnih
objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih ali gozdnih
zemljiščih brez predhodne spremembe namenske rabe, v kolikor ne bodo
onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
|
(3) V EUP CV06, CV012,CV13, CV14,
CV15, CV16 SV07, PR03, LJ33, LJ39, LJ40, LJ42, BI05, CE05, CE06,
predvidenih dolgoročnih širitev naselij niso dopustni posegi, ki bi
povečevali vrednost zemljišč zaradi možnosti dolgoročne spremembe
namenske rabe v stavbno zemljišče n. pr. nova zasaditev trajnih nasadov,
izvedba agrarnih operacij, razen tistih ki so potrebne za vzdrževanje
dosedanje namenske rabe, izvedba parcelacije za prodajo stavbnih
zemljišč. |
|
90.
člen |
(sprememba ali
dopolnitev OPPN in DPN) |
(1) Za EUP, ki se urejajo s sprejetimi
podrobnejšimi prostorskimi akti ali pa občina predvideva pripravo OPPN,
je dopustna priprava enotnega OPPN za celovito območje EUP ali več
ločenih OPPN za posamezne dele EUP, ki predstavljajo prostorsko in
funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi
površinami in gospodarsko javno infrastrukturo), pri čemer naj dinamika
priprave posameznih OPPN v EUP zagotavlja smiselno zaporednost
prostorskih ureditev. Z novim aktom je dopustno nadomestiti veljavne
akte in se izogniti postopku sprememb in dopolnitev posameznih veljavnih
podrobnejših aktov za del EUP, ob upoštevanju smiselne prostorske in
funkcionalne členitve območja in možne zaporednosti prostorskih
ureditev. |
|
(2) Če se pripravi OPPN le za del
območja (zaključena faza), za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je
potrebno pripraviti ustrezne strokovne podlage za celotno območje OPPN
in sočasno z delom občinskega podrobnega prostorskega načrta sprejeti za
celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne
infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga
za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni
občinski podrobni prostorski načrt. |
|
(3) Meje in podrobnejšo namensko rabo
za OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, je v postopku
priprave dopustno prilagoditi podrobnim programskim zahtevam in razmeram
na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in
infrastrukture. Meje OPPN je dopustno spreminjati pod pogojem, da s
spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih
parcel ali da občinski svet Občine Ljutomer sprejme akt, s katerim
ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN. |
|
(4) Na območju OPPN za stanovanjsko
gradnjo je potrebno zagotoviti ureditev javnih in poljavnih površin za
zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča in podobno v obsegu najmanj 15
% celotne površine OPPN. |
|
(5) Na območju OPPN za stanovanjsko
gradnjo občina določi, da je del ali celotno območje urejanja lahko
čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, kar
pri načrtovanju zahteva upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in
tehničnih ukrepov varstva pred hrupom. |
|
(6) Nezazidana stavbna zemljišča na
območju predvidenega OPPN morajo lastniki parcele do pričetka izvajanja
OPPN vzdrževati v urejenem stanju. Za vmesno obdobje je dopustna začasna
sprememba dejanske rabe, ki ne sme biti funkcionalno ali vizualno moteča
za celotno območje. |
|
(7) Kriteriji za določanje prostorskih
ureditev, za katere je obvezna izdelava OPPN, v OPN pa niso predvideni
so: |
1. gradnja objektov z enim ali
dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali presega 0,8
ha površine-velja tudi za območja širitev naselij in območja sanacij
razpršene gradnje, |
2. gradnja objektov z več
stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je zmogljivost
objekta več kot 50 stanovanj oz. 100 postelj, |
3. kamp nad površino 0,5 ha, |
4. na površinah, kjer je treba
urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali
razlastitev stavbnih zemljišč) in na površinah, ki nimajo urejenih
dovozov, |
5. na območjih proizvodnih
dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve
ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije, |
6. gradnja gospodarske javne
infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi
infrastrukturnimi objekti, |
7. objekti gospodarske javne
infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih,
ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena
s tem odlokom. |
8. prostorske ureditve na
območjih prepoznavnosti zunaj naselij. |
|
(8) OPPN, ki ni posebej opredeljen v
OPN, je dopustno izdelati za prostorske ureditve večjega obsega, za
katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali rekonstruira
gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanje obveznih lokalnih
javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javni rabi in
za urejanje območij predvidenih sanacij in prenov naselij ter za
sanacije posledic naravnih nesreč. |
|
(9) Za območja manjših širitev naselij
in manjših sanacij razpršene gradnje, ki so po številu objektov in
površini nižja od kriterijev, navedenih v 1. alineji sedmega odstavka,
hkrati pa imajo že izvedeno opremljenost nepozidanih stavbnih zemljišč z
vso gospodarsko javno infrastrukturo, kar ugotovi župan s sklepom na
osnovi predhodne preverbe območja, priprava OPPN ni potrebna. Posegi v
prostor se izvajajo po merilih in pogojih iz tega odloka. |
|
(10) Za OPPN in DPN, ki posegajo na
EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v
okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve in
utemeljitve. |
|
(11) V postopku priprave OPPN mora
načrtovalec upoštevati usklajene zahteve (pogoje) nosilcev urejanja
prostora in pridobiti natančne podatke o poteku tras obstoječih vodov
gospodarske javne infrastrukture ter jih upoštevati v postopku priprave
OPPN. |
|
91.
člen |
(dodatni pogoji in
merila za pripravo OPPN po EUP ter merila za območja) |
(1) Dodatni pogoji in merila za
poseganje v prostor oz. pripravo OPPN po EUP določajo izhodišča, ki jih
morata pripravljavec in investitor upoštevati v postopku priprave in
sprejemanja OPPN so navedeni po enotah v nadaljevanju tega člena. |
|
(2) V EUP BR01 Branoslavci-območje
rekreacije ob Gajševskem jezeru je poleg splošnih usmeritev potrebno
upoštevati: |
1. idejno zasnovo umestitve
posebnih dejavnosti turizma in rekreacije ob Gajševskem jezeru, ki so
namenjene objektom za turistično ponudbo in nastanitvijo (manjši motel,
gostinska ponudba, avtokamp, bungalovi..), |
2. funkcionalno povezanost z
vodnimi površinami, ki ležijo v sosednji občini, |
3. funkcionalno povezanost
novega turističnega območja z infrastrukturo obstoječe turistične
ponudbe, |
4. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
5. tehnične predpise za
dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo turističnih objektov in
nastanitvenih zmogljivosti, |
6. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami, |
7. upoštevanje zahteve nosilca
urejanja prostora pristojnega za gozdarstvo po ohranitvi obstoječega
gozda v EUP kot obstoječe zelene visoke zarasti, |
8. tradicionalno arhitektonsko
in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih
naselij ali nadgradnjo te tradicije in modernejšo oblikovanje, ki bo
vidno poudarjala funkcijo turistično rekreacijskega območja, po višini
pa ne odstopalo od gabaritov podeželskih naselij v kulturni krajini
Murskega polja. |
|
(3) V EUP SV03 Stročja vas novi
del-širitev je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo zgostitve
poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v katerem je predvidena
gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in
izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu-poslovni
del je lahko največ ena tretjina etaže, |
2. funkcionalno povezanost s
površinami za bivanje in ostalimi dejavnostmi v naselju in v vplivnem
območju, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih in spremljajočih
objektov v EUP v skladu s sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov |
6. tradicionalno arhitektonsko
in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih
naselij ali nadgradnjo te tradicije in modernejšo oblikovanje, ki bo
vidno poudarjala krajinsko privlačnost naselja, |
7. vzpostavitev prometnega
režima, ki bo zagotavljal prepustnost te dejavnosti z možnostjo
dvostranskega priključevanja na regionalno cesto skozi naselje cesto in
na ostale obstoječe prometne smeri. |
|
(4) V EUP SV04 Stročja vas-ob šoli je
poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo zgostitve
poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v katerem je predvidena
gradnja poslovnih in poslovno stanovanjskih objektov za izvajanje mirnih
in ekološko sprejemljivih dejavnosti ter bivanje z izvajanjem poslovnih
dejavnosti na domu-poslovni del je lahko največ ena tretjina etaže,
|
2. funkcionalno povezanost s
površinami za bivanje in ostalimi dejavnostmi v naselju in v vplivnem
območju, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih in spremljajočih
|
objektov v EUP v skladu s
sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov |
6. tradicionalno arhitektonsko
in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih
naselij ali nadgradnjo te tradicije in modernejšo oblikovanje, ki bo
vidno poudarjala krajinsko privlačnost in središče naselja, |
7. vzpostavitev prometnega
režima, ki bo zagotavljal prepustnost te dejavnosti z možnostjo
dvostranskega priključevanja na regionalno cesto skozi naselje cesto in
na ostale obstoječe prometne smeri. |
|
(5) V EUP LJ01 proizvodnja ob
Industrijski cesti je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo zgostitve
pozidave proizvodne cone in umestitve novih proizvodnih dejavnosti ob
Industrijski cesti do predvidenega novega fizičnega roba naselja, ki naj
bi ga predstavljala predvidena obvoznica mesta Ljutomer, |
2. funkcionalno povezanost z
obstoječimi dejavnostmi v ostalih EUP v poslovni coni in v naselju, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo proizvodnih in spremljajočih objektov v EUP v skladu s
sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov in predpisov, |
6. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja obstoječih objektov
proizvodne cone in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena
tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in bo ohranjala privlačnost
naselja, ob stiku naselja z odprtim prostorom, kjer je potrebno
oblikovati mehki prehod roba proizvodne cone v stik z odprtim, |
7. vzpostavitev omrežij in
objektov GJI, ki bo izhajal že izdelane prostorske dokumentacije
komunalnega opremljanja za širše območje poslovne cone in bo zagotavljal
priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI. |
8. možnost združevanja
posameznih gradbenih parcel pod pogojem, da se ohranja koridor za
gradnjo takšnega prometnega omrežja, ki bo zagotavljal dobro dostopnost
do posameznih objektov in omogočal pretočnost prometnega omrežja. |
|
(6) V EUP LJ08 proizvodnja Krka je
poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo ureditve EUP
proizvodnih dejavnosti in umestitve-zgostitve novih dejavnosti v območju
ob Krki, |
2. funkcionalno povezanost z
obstoječimi dejavnostmi v EUP v poslovni coni in v naselju, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo proizvodnih in spremljajočih objektov v EUP v skladu s
sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov in predpisov, |
6. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja obstoječih objektov
proizvodne cone in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena
tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in bo ohranjala krajinsko
privlačnost naselja, |
7. možnost dolgoročne
izselitve obstoječih kmetij iz območja EUP, |
8. vzpostavitev omrežij in
objektov GJI, ki bo izhajal že izdelane prostorske dokumentacije
komunalnega opremljanja za širše območje poslovne cone in bo zagotavljal
priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI, |
|
(7) V EUP LJ09 proizvodnja za Krko jug
je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo ureditve EUP
proizvodnih dejavnosti in umestitve-zgostitve novih dejavnosti v območju
ob Krki, |
2. funkcionalno povezanost z
obstoječimi dejavnostmi v sosednjih EUP LJ08 in LJ11v poslovni coni in
v naselju, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo proizvodnih in spremljajočih objektov v EUP v skladu s
sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov in predpisov, |
6. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja obstoječih objektov
proizvodne cone in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena
tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in bo ohranjala krajinsko
privlačnost naselja, |
7. ohranitev zelenega roba
visoke zarasti na zahodni meji enote urejanja in obstoječih zaplat
visoke vegetacije kot naravne členitve ureditev, |
8. vzpostavitev omrežij in
objektov GJI, ki bo izhajal že izdelane prostorske dokumentacije
komunalnega opremljanja za sosednja območja poslovne cone in bo
zagotavljal priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI, |
9. možnost dodatnega
prometnega navezovanja cone na severozahodni strani območja na
regionalno cesto Ljutomer -*Križevci z izven nivojskim križanjem čez
železniško progo. |
|
(8) V EUP LJ10 proizvodnja za Krko
zahod je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo ureditve EUP
proizvodnih dejavnosti in umestitve-zgostitve novih dejavnosti v območju
ob Krki, |
2. funkcionalno povezanost z
obstoječimi dejavnostmi v sosednjih EUP LJ08, LJ09 in LJ11 v poslovni
coni in v naselju, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo proizvodnih in spremljajočih objektov v EUP v skladu s
sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov in predpisov, |
6. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja obstoječih objektov
proizvodne cone in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena
tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in bo ohranjala krajinsko
privlačnost naselja, |
7. ohranitev zelenega roba
visoke zarasti na vzhodni in zahodni meji enote urejanja in obstoječih
zaplat visoke vegetacije kot naravne členitve ureditev, |
8. vzpostavitev omrežij in
objektov GJI, ki bo izhajal že izdelane prostorske dokumentacije
komunalnega opremljanja za sosednja območja poslovne cone in bo
zagotavljal priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI, |
9. možnost dodatnega
prometnega navezovanja cone na severozahodni strani območja na
regionalno cesto Ljutomer -*Križevci z izvennivojskim križanjem čez
železniško progo (prestavitev nadvoza izven območja kmetij). |
|
(9) V EUP LJ26 Ljutomer stanovanjsko
območje južno od Kavčičeve je poleg splošnih usmeritev potrebno
upoštevati: |
1. idejno zasnovo zgostitve
poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v katerem je predvidena
gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in
izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu-poslovni
del je lahko največ ena tretjina etaže, |
2. funkcionalno povezanost s
površinami za bivanje in ostalimi dejavnostmi v naselju in v vplivnem
območju, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih in spremljajočih
objektov v EUP v skladu s sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov ter omejitev, ki izhajajo iz nagiba terena, |
6. tradicionalno arhitektonsko
in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja mestnih naselij
|
ali nadgradnjo te tradicije in
modernejšo oblikovanje, ki bo vidno poudarjala krajinsko privlačnost
naselja, |
7. vzpostavitev prometnega
režima, ki bo zagotavljal prepustnost te dejavnosti z možnostjo več
stranskega priključevanja na obstoječe omrežje na severni in zahodni
strani in na možnost navezovanja na ostalo gospodarsko javno
infrastrukturo. |
|
(10) V EUP LJ27 Ljutomer stanovanjsko
območje Mestni breg (Jurševka II) je poleg splošnih usmeritev potrebno
upoštevati: |
1. idejno zasnovo zgostitve
poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v katerem je predvidena
gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in
izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu-poslovni
del je lahko največ ena tretjina etaže, |
2. funkcionalno povezanost s
površinami za bivanje in ostalimi dejavnostmi v naselju in v vplivnem
območju, zlasti z enoto LJ31, saj pozidava predstavlja zaokrožitev
obstoječe pozidave proti severu, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih in spremljajočih
objektov v EUP v skladu s sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov ter omejitev, ki izhajajo iz nagiba terena, |
6. tradicionalno arhitektonsko
in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja mestnih naselij
ali nadgradnjo te tradicije in modernejšo oblikovanje, ki bo vidno
poudarjala krajinsko privlačnost naselja, |
7. vzpostavitev prometnega
režima, ki bo zagotavljal prepustnost te dejavnosti z možnostjo več
stranskega priključevanja na obstoječe omrežje na vzhodni in zahodni
strani in na možnost navezovanja na ostalo gospodarsko javno
infrastrukturo, |
8. ohranitev zelenega roba
visoke zarasti na severni in vzpostavitev takšnega roba na vzhodni
strani EUP-območje odlagališča odpadkov v sanaciji. |
|
(11) V EUP LJ28 Ljutomer stari Imgrad
je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo
prestrukturiranja obstoječe proizvodnje ali nove prostorske namembnosti
prostora po opustitvi sedanje proizvodnje-nova namembnost enote mora
biti prostorsko in okoljsko sprejemljivejša od obstoječe, |
2. funkcionalno povezanost s
površinami za bivanje in ostalimi dejavnostmi v naselju in v vplivnem
območju, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo-pretežna raba pa v spremembi OPN, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo poslovno proizvodnih in spremljajočih objektov v EUP v
skladu s sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov ter omejitev, ki izhajajo iz nagiba terena, |
6. vzpostavitev prometnega
režima, ki bo zagotavljal prepustnost te dejavnosti z možnostjo več
stranskega priključevanja na obstoječe omrežje na vzhodni in zahodni
strani in na možnost navezovanja na ostalo gospodarsko javno
infrastrukturo, |
dolgoročno možnost izselitve
dejavnosti na rob urbane strukture v obstoječa proizvodna območja. |
|
(12) V EUP LJ32 Ljutomer stanovanjsko
območje Jurševka –novi del je poleg splošnih usmeritev potrebno
upoštevati: |
1. idejno zasnovo poselitve z
ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v katerem je predvidena gradnja
stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in izvajanje
mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu-poslovni del je
lahko največ ena tretjina etaže, |
2. funkcionalno povezanost s
površinami za bivanje in ostalimi dejavnostmi v naselju in v vplivnem
območju, zlasti z enoto LJ31, saj pozidava predstavlja nadaljevanje
obstoječe pozidave proti zahodu, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih in spremljajočih
objektov v EUP v skladu s sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov ter omejitev, ki izhajajo iz nagiba terena, |
6. tradicionalno arhitektonsko
in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja mestnih naselij
ali nadgradnjo te tradicije in modernejšo oblikovanje, ki bo vidno
poudarjala krajinsko privlačnost naselja, |
7. vzpostavitev prometnega
režima, ki bo zagotavljal prepustnost te dejavnosti z možnostjo več
|
stranskega priključevanja na obstoječe
omrežje na vzhodni in zahodni strani in na možnost navezovanja na ostalo
gospodarsko javno infrastrukturo, |
8. ohranitev zelenega roba
visoke zarasti na severni meji EUP. |
|
(13) V EUP LJ37 proizvodnja ob
Babinški cesti-širitev je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo ureditve EUP
proizvodnih dejavnosti in umestitve-zgostitve novih dejavnosti v območju
proizvodne cone ob Industrijski cesti, |
2. funkcionalno povezanost z
obstoječimi dejavnostmi v EUP v poslovni coni in v naselju zlasti z
enoto LJ01, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo proizvodnih in spremljajočih objektov v EUP v skladu s
sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov in predpisov, |
6. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja obstoječih objektov
proizvodne cone in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena
tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in bo ohranjala krajinsko
privlačnost naselja, |
7. vzpostavitev omrežij in
objektov GJI, ki bo izhajal že izdelane prostorske dokumentacije
komunalnega opremljanja za širše območje poslovne cone in bo zagotavljal
priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI, |
8. ohranitev naravnih robov na
severni in zahodni strani območja z vzpostavitvijo mehkega prehoda
območja v naravni rob. |
|
(14) V EUP LJ38 proizvodnja ob
Farmi-širitev je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo ureditve EUP
proizvodnih dejavnosti in umestitve-zgostitve novih dejavnosti v območju
proizvodne cone ob Industrijski cesti, |
2. funkcionalno povezanost z
obstoječimi dejavnostmi v EUP v poslovni coni in v naselju zlasti z
enot LJ01, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki
urejajo gradnjo proizvodnih in spremljajočih objektov v EUP v skladu s
sprejeto idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov in predpisov, |
6. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja obstoječih objektov
proizvodne cone in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena
tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in bo ohranjala krajinsko
privlačnost naselja, |
7. vzpostavitev omrežij in
objektov GJI, ki bo izhajal že izdelane prostorske dokumentacije
komunalnega opremljanja za širše območje poslovne cone in bo zagotavljal
priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI, |
8. ohranitev naravnih robov na
severni strani območja z vzpostavitvijo mehkega prehoda območja v
naravni rob. |
|
(15) V EUP LJ41 Ljutomer -- prodajno
servisna cona jug- je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo umestitve
servisnih in storitvenih dejavnosti, ki je bila izdelana za
utemeljevanje potrebe po spremembi namembnosti te cone, razporeditvijo
objektov in funkcionalnih površin, |
2. funkcionalno povezanost z
podobnimi obstoječimi dejavnostmi v EUP 34, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise za
dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo servisnih in
storitvenih zmogljivosti, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov zlasti predpisov s področja voda in varovanja
krajinskega okolja ter varovalnega koridorja predvidene gradnje
obvoznice Ljutomera, |
6. omejitve, ki izhajajo iz
veljavnih državnih prostorskih aktov na robu tega območja. |
|
(16) V EUP LG02 Kmetija Trstenjak –
adrenalinski park- je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo umestitve
posebnih dejavnosti rekreacije za potrebe izvajanja adrenalinskih
športov. |
2. funkcionalno povezanost z
obstoječimi turistično rekreacijskimi površinami Bioterm Mala Nedelja, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise za
dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo rekreacijskih objektov
za adrenalinske športe z zagotavljanjem varnosti pri izvajanju te
rekreacije, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov zlasti predpisov s področja voda in varovanja
krajinskega okolja (sankališče je potrebno urediti na obstoječih
kmetijskih zemljiščih, kolesarske steze pa po obstoječih poteh. Gozdov
ni dopustno krčiti. V okviru OPPN naj se pripravi krajinska zasnova
območja, s katero se bodo plezalne naprave in dejavnosti umeščale v
območje ob upoštevanju ekoloških zahtev rastlinskih in živalskih vrst |
6. spremljajoče dejavnosti z
sprejemnim sanitarnim, gostinskim in nastanitvenim delom je potrebno
zagotoviti v okviru obstoječih stavb ali stavbnih zemljišč, |
7. urejanje športnih igrišč,
ki spreminjajo teren (izravnave) ali pokrivnost tal (asfaltiranje, druge
ureditve, ki pomenijo trajno spremembo namenske rabe) brez predhodne
spremembe površine v območje zelenih površin niso dopustni. |
|
(17) V EUP LG03 Farma Vidanovci- je
poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo umestitve
kmetijskih objektov za potrebe intenzivne vzreje živali ob obstoječi
domačiji, |
2. funkcionalno povezanost in
ureditev zunanjih površin z odprto kmetijsko pokrajino, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise za
dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo objektov za intenzivno
vzrejo živali, |
5. upoštevanje varovalnih in
varstvenih režimov zlasti predpisov s področja varstva okolja in
varovanja krajine ter zagotavljanja okoljskih emisij, ki ne bodo
poslabševale kakovosti bivanja v vplivnem območju, |
6. zagotovitev potrebnih
zmogljivosti objektov in naprav GJI infrastrukture. |
|
(17) V EUP MP02, Gramoznica – Krapje
je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo izkoriščanja
in gospodarjenja z mineralnimi surovinami na tem območju, |
2. funkcionalno povezanost in
ureditev obstoječih pridobivalnih površin s površinami, na katerih je
podeljena rudarska pravica in jih je mogoče izkoriščati v rudarske
namene, |
3. izhodiščno namensko rabo,
določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise za
pridobivanje mineralnih surovin na površinah nadzemnega pridobivalnega
prostora, ki urejajo tudi gradnjo objektov za izvajanje dopustnih
spremljajočih dejavnosti, |
5. omejitve varovalnih in
varstvenih režimov zlasti predpisov s področja varstva okolja in
varovanja krajine, ohranjanja narave, varovanja gozdov in varovanja
vodnih virov, |
6. sanacijo že izkoriščenih
površin, |
7. upoštevanje določb drugih
aktov, ki se nanašajo na izkoriščanje tega območja. |
|
4. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
|
92.
člen |
(prehodne določbe) |
(1) V kolikor investitorji ne pričnejo
postopka za sprejem OPPN v obdobju 5 let od uskladitve posega, bo občina
predlagala vrnitev zemljišča v prejšnjo namensko rabo ali spremembo
namembnosti gradnje na predlagani površini. |
|
(2) Postopki za izdajo dovoljenja za
poseg v prostor pričeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo
in dokončajo po določilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali
pred sprejemom tega odloka. |
|
93.
člen |
(prenehanje veljavnosti
prostorskih aktov)
|
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka
prenehajo veljati: |
1. Dolgoročni plan Občine
Ljutomer za obdobje 1986 -2000 ter srednjeročni plan Občine Ljutomer za
obdobje 1986 -1990 8Ur.l. SRS, št. 7/87, 27/87 in Ur.l. RS, št. 24/92,
44/99 in Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/04, 7/07 in 6/06), |
2. Odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list
SRS, št 27/89, Uradni list RS, št. 8/91, 18/92, 50/97, 29/98 in 44/99,
Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/05, 4/07, 11/09-obvezna razlaga), |
3. Odlok o zazidalnem načrtu
osnovne šole Stročja vas (Ur. l. RS, št. 78/02, Ur. glasilo Občine
Ljutomer, št. 04/07), |
4. Odlok o programskem delu
zazidalnega načrta industrijske cone I-1 (del1)in cone proizvodne obrti
P-1 v Ljutomeru (Uradne objave Pomurja, št. 20/82, Ur. l., št. 99/09), |
5. Odlok o zazidalnem načrtu
za območje »DO MURALES« v Ljutomeru (Ur. l. RS, št. 7/90), |
6. Odlok o zazidalnem načrtu
cone drobnega gospodarstva občine Ljutomeru(Ur. l. SRS, št. 1/88), |
7. Odlok o lokacijskem načrtu
kanalizacije Ljutomer (Ur.l. RS, št. 71/96, 84/00), |
8. Odlok o zazidalnem
ureditvenem načrtu šole Ivan-Cankar v Ljutomeru (Uradni list SRS, št.
17/87, Uradni list RS, št. 75/00, 27/01), |
9. Odlok o zazidalnem
ureditvenem načrtu za Dom starejših občanov Ljutomeru (Uradni list RS,
št. 80/98, 109/99, 56/00, 65/02, Ur. glasilo Občine Ljutomer, št. 02/03), |
10. Odlok o zazidalnem
ureditvenem načrtu Razlagove ulice (Uradni list RS, št. 51/97, 29/98), |
11. Odlok o ureditvenem načrtu
športno rekreacijskega centra (Ur. l. RS, št. 17/92, 57/98, 78/02, Ur.
glasilo Občine Ljutomer, št. 4/07) na parcelah 1622, 1623, 1624, 1625,
1911, 1912/1, 1912/2, 1912/3, 1912/4, 1912/5, 1912/6, 1915/4, 1915/5,
1916/2, 1918/1, 1919/1, 1919/2, 1920, 2792/1, 2792/4, 2792/5, 2792/6,
2792/7, 2792/8, 2792/9, 2792/10, 2792/11, 2792/12, 2792/13, 2792/14,
2792/15, 2792/16, 2792/17, 2792/18, 2792/19, 2792/20, 2843/2, 2843/3,
2843,4, 2843/5, 2843/6, 2843/7, 2843/8, 2843/9, 2843/10, 2846/5
…(našteti) vse k. o. Ljutomer, |
12. Odlok o ureditvenem načrtu
kopališča Moravci v Slovenskih goricah (Ur. l. RS, št. 10/01, 19/03,
Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 6/06, 12/09), |
13. Odlok o programskem delu
zazidalnega načrta stanovanjske soseske S-3 v Ljutomeru (Uradne objave
Pomurja, št. 20/80, Ur. l. RS, 68/01, Ur. glasilo Občine Ljutomer, št.
4/04) na parcelah 1747/1, 1747/3, 1751/3, 1752/2, 1752/3, 1752/4,
1752/5, 1752/6, 1752/7, 1753, 1754, 1755, 1757, 1758, 1759,
1760,1761,1762,1763,1764,1765,1766, 1767, 2329/1, 2329/2, 2330, 2331,
2332, 2333, 2334, 2335, 2336, 2337, 2354/12. |
|
94.
člen |
(prostorski akti, ki
ostanejo v veljavi) |
(1) Po uveljavitvi tega odloka
ostanejo v veljavi in se še naprej uporabljajo: |
1. Odlok o lokacijskem načrtu
za sortirnico komunalnih odpadkov v Ljutomeru (Ur. glasilo Občine
Ljutomer, št. 01/03), |
2. Odlok o občinskem
lokacijskem načrtu za razširitev gramoznice Babinci (Ur. glasilo Občine
Ljutomer, št. 01/05, 04/05), |
3. Odlok o ureditvenem načrtu
za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča v Ljutomeru (Ur.
l. RS, št. 12/96, 23/99,Ur. glasilo Občine Ljutomer, št. 10/04 in
11/09), |
4. Odlok o ureditvenem načrtu
športno rekreacijskega centra (Ur. l. RS, št. 33/94, 23/02, Uradno
glasilo Občine Ljutomer, št. 1/08 – obvezna razlaga, 4/10 . |
5. Odlok o ureditvenem načrtu
starega mestnega jedra Ljutomer (Ur. l. RS, št. 17/92, 57/98, 78/02,
Ur. Glasilo Občine Ljutomer, št. 4/07, 4/08 in 3/10), |
6. Odlok o lokacijskem načrtu
centralne čistilne naprave Ljutomer (Ur.l. RS, št. 59/02), |
7. Odlok o programskem delu
zazidalnega načrta stanovanjske soseske S-3 v Ljutomeru (Uradne objave
Pomurja, št. 20/80, Ur. l. RS, 68/01, Ur. glasilo Občine Ljutomer, št.
4/04), na parcelah, ki niso navedene v točki 13 predhodnega člena
odloka, |
8. Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru (Uradno
glasilo Občine Ljutomer, št. 4/11). |
|
(2) Po uveljavitvi tega odloka na
območju Občine Ljutomer veljajo tudi: |
1. Uredba o državnem
prostorskem načrtu za bioplinsko napravo na Cvenu v občini Ljutomer
(Ur.l. RS, št. 107/08) |
2. Uredba o državnem
prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge
Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09 in 80/10 – ZUPUDPP, |
3. Uredba o državnem
lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki
Muri od Cvena do Vučje vasi (Uradni list RS, št. 79/04, 33/07 – ZPNačrt
in 80/10 –ZUPUDPP. |
4. Uredba o državnem
prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2x400 kV Cirkovce – Pince
(Uradni list RS, št. 55/12). |
(3) Po uveljavitvi tega odloka je na
območju Občine Ljutomer pri poseganju v prostor potrebno upoštevati tudi
naslednje DPA v pripravi: |
1. Državni prostorski načrt za
plinovod M9 Lendava–Kidričevo, |
|
Z navedenimi veljavnimi prostorskimi
akti občina ureja: |
1. z občinskimi prostorskimi akti EUP
LJ13, LJ21, LJ25, LJ29, LJ36, v naseljih in EUP, MP03, v odprtem
prostoru, |
2. z državnimi prostorskimi akti
EUPCV11 MP09, MP10, MP11, MP13, MP19, MP20, MP21, MP22, MP23, MP24,
MP25, MP26, MP27, MP28, MP29, MP30, MP31. |
|
(4) V EUP, ki se urejajo z veljavnimi
državnimi načrti in v njih ni opredeljena enovita pretežna namenska
raba, se za poseganje v prostor smiselno uporabljajo tudi določbe
členov, ki urejajo poseganje v prostor na določeni namenski rabi, v
skladu s predhodnimi pogoji in soglasjem upravljavca naprav (npr.
zemljišča pod daljnovodi). |
|
95.
člen |
(hramba
in vpogled v
občinski prostorski načrt) |
(1) Občinski prostorski načrt Občine
Ljutomer se hrani na sedežu Občine Ljutomer v digitalni in
analogni-izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur
občinske uprave. |
|
(2) V primeru odstopanja med digitalno
in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike plana.
|
|
(3) Spremembe podatkov, ki so zajeti v
prikaz stanja prostora, je potrebno upoštevati z dnem pravne veljavnosti
in OPN uskladiti s spremenjenimi podatki v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
96.
člen |
(nadzor nad izvajanjem
odloka) |
(1) Nadzor nad izvajanjem tega
odloka izvajajo Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike
Slovenije za okolje in prostor in druge pristojne inšpekcijske službe. |
|
97.
člen |
(začetek veljavnosti) |
(1) Ta odlok začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer. |
|
|
Številka: 354/2015-432-55
Datum: 15. 4. 2015 |
Županja Občine Ljutomer:
mag. Olga Karba, l.r. |
PRILOGA:
PRILOGA: VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA
NAMEN, NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI, VZDRŽEVANJE OBJEKTA
|