Na
podlagi 11. in 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 106/10 popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), na podlagi
158. člena veljavnega
Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16
– popravek) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 28. redni seji
dne 19. 10. 2017 sprejel |
|
O D L O
K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez
spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji
Podkubovšek |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
(1) V
skladu s Strategijo prostorskega razvoja Občine Slovenske Konjice in
določilom sedmega odstavka 48. člena Odloka o Občinskem prostorskem
načrtu Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) se s tem
odlokom sprejme občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih
zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov
na kmetiji Podkubovšek (v nadaljevanju: OPPN) po projektu, ki ga je
izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Slovenska Bistrica,
pod št. 02/17-OPPN in so sestavni del tega odloka. |
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je 3.ea člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS,
št. 27/16) in Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS,
št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12
– ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO).
|
2. člen
|
OPPN
vsebuje naslednje sestavine: |
I.
TEKSTUALNI DEL |
II.
GRAFIČNI DEL |
III.
SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA |
IV.
PRILOGE |
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
3. člen
|
(1) Območje posega leži v vzhodnem delu strnjenega naselja Tepanje, na
ravninskem svetu, med vodotokom Oplotnica in javno potjo na
severovzhodu, avtocestnim odsekom Hoče–Arja vas (del avtoceste A1) na
jugovzhodu, strnjenim naseljem Tepanje na zahodu in zajema del
kmetijskega zemljišča parc. št. 1373/1 k.o. 1107 Tepanje. Velikost
območja OPPN znaša cca 8000,00 m². |
(2) Meja
območja urejanja OPPN poteka na severovzhodu na meji z javno potjo, na
jugozahodu na meji melioracijskega jarka, na severozahodni in
jugovzhodni strani pa prečka lastna kmetijska zemljišča. |
(3) Preko obravnavanega območja prostorske ureditve ne potekajo
komunalni vodi. Vodovod in kanalizacija odpadnih vod potekata zahodno od
območja urejanja OPPN, prav tako 20 kV daljnovod ELEKTRO Maribor d.d. in
110 kV daljnovod ELES d.o.o.. Elektro vod nizke napetosti poteka ob
javni poti. Predvideni objekti bodo priključeni na vodovodno in
kanalizacijsko omrežje ter elektriko. |
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA
IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti: |
–
kmetijska dejavnost |
–
stanovanjska dejavnost. |
5. člen
|
V
ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih objektov in njihova
rekonstrukcija, dozidava in nadzidava. Dovoljena so redna in
investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, kakor tudi gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnimi predpisi, ki
urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost. |
6. člen
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na
namen: |
– kmetijski objekti, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti
(hlev za govejo živino, strojne lope, silos in druge nestanovanjske
kmetijske stavbe); |
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska
infrastruktura); |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih
predpisov za potrebe kmetijske in stanovanjske dejavnosti; |
– enostanovanjska stavba. |
7. člen
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju
novih objektov ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna
kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor
sprejemljivi in omogočajo razvoj kmečkega gospodarstva. |
Lega
objektov na zemljišču |
(1) Lega
stavb je določena z gradbeno mejo, ki je razvidna iz situacije ter sega
4 m v notranjost območja OPPN, kar pomeni 4 m od sosednjih posestnih mej
in ceste. Objekti se smiselno umeščajo znotraj gradbene meje ob
upoštevanju pogojev za izkoriščenost parcel, ureditve prometne in ostale
komunalne infrastrukture ter tehnoloških zahtev za izvajanje kmetijske
dejavnosti. |
(2) Odmik objektov od parcelne meje zemljišča po katerem poteka cesta,
je lahko min. 4 m. Za nezahtevne in enostavne objekte so ti odmiki lahko
manjši, vendar ne manj kot 2 m od parcelne meje zemljišča, po katerem
poteka cesta. Ograja se lahko postavi min. 1 m od roba asfalta.
|
Velikost
in zmogljivost |
1/ hlev
za govejo živino |
Tloris:
znotraj gradbene meje je podolgovat velikosti 50 m x 35 m, daljša
stranica je vzporedna vodotoku. Etažnost: pritličen objekt, višine +
12 m |
2/
strojna lopa |
Tloris:
znotraj gradbene meje je podolgovat velikosti 30 m x 20 m, daljša
stranica je vzporedna cesti. Etažnost: pritličen objekt, višine + 9.5 m
|
3/ silos
|
Tloris:
znotraj gradbene meje je podolgovat velikosti 35 m x 10.75 m, daljša
stranica je pravokotna na cesto in vzporedna parcelni meji, višine +
2.5 m |
4/
stanovanjska zgradba |
Tloris:
znotraj gradbene meje je podolgovat velikosti 11 m x 14 m, daljša
stranica je približno vzporedna cesti. |
Etažnost; pritličje in mansarda, višina + 8.5 m je prilagojena višinskim
gabaritom na sosednjih stavbah z enako namembnostjo. Znotraj gradbene
meje so dovoljeni izzidki, ki pa ne smejo bistveno porušiti ostalih
razmerij na fasadah. |
Višinska
umestitev |
Nulte
kote objektov (kota pritličja) se prilagodijo višini okoliških objektov
in dovozni cesti ter možnosti priključevanja na kanalizacijske komunalne
vode. |
Arhitekturno oblikovanje |
(1) Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj
izhajata iz funkcije stavbe, barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih
tonih. |
(2) Streha na 1 in 2 je simetrična dvokapnica z naklonom strešin 22°,
smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico stavbe, na strešinah
so dovoljene postavitve fotovoltaike za pridobivanje električne
energije. |
(3) Streha na 4 je simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 40°,
dovoljena je izvedba frčad, strehe nad izzidki morajo biti oblikovane
enotno kot so nad osnovnim delom stavbe oziroma z vložki ravnih streh.
Strešna kritina je opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru
drugega materiala). |
Pogoji
za zunanjo ureditev |
(1) Površine med kmetijskimi objekti se primerno utrdijo in
dimenzionirajo za težo kmetijske mehanizacije pod obremenitvijo. Proste
površine okoli objektov se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi
drevesnimi vrstami. Uredi se dovoz do stanovanjske hiše. |
(2) Okoli parcele, namenjene gradnji, je dopustna postavitev varovalne
žične ograje. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in
zelenih površin. |
Na
območju obravnave in ob stanovanjski zgradbi se uredi zadostno število
parkirnih mest za osebna vozila. |
8. člen
(enostavni in nezahtevni objekti)
|
(1) Na
območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na
zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za
lastne potrebe: |
– uta,
lopa, nadstrešek, garaža, bazen, vetrolov, zimski vrt, ograje;
|
– in
nezahtevnih in enostavnih kmetijskih objektov za funkcionalno dopolnitev
dejavnosti. |
(2) Odmik za nezahtevne in enostavne objekte od parcelne meje zemljišča,
po katerem poteka cesta, ne sme biti manj kot 2 m. Ograja se lahko
postavi min. 1 m od roba asfalta. |
Nezahtevni in enostavni objekti se oblikovno uskladijo z ostalimi
objekti. |
9. člen
(infrastrukturni objekti)
|
(1) Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte
in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, ter
objekte zvez in telekomunikacij. |
(2) Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno. |
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE
OBMOČJA
10. člen
(prometno urejanje)
|
Dovozi
in dostopi ter parkiranje: |
(1) Območje OPPN se prometno navezuje preko dveh novih cestnih
priključkov na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot
JP 884 141 Tepanje–Satler. Priključevanje mora biti varno in pregledno,
zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni
dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, kar bi oviralo
preglednost. |
(2) V
sklopu prometne ureditve je potrebno zagotoviti manipulacijo za ustrezno
merodajno vozilo. Manipulativne površine so zasnovane tako, da se vozila
čelno vključujejo na javno cesto. |
(3)
Zagotovi naj se situativna in niveletna prilagoditev na niveleto javne
poti, z vsemi elementi za varno odvijanje prometa. |
(4) Meteorno vodo s streh, utrjenih površin, parkirišč in dovoznih poti
je potrebno odvesti preko peskolovov tako, da voda ne bo zatekala na
cestišče. |
(5) V
fazi PGD/PZI je potrebno na projektne rešitve pridobiti soglasje na prej
navedene zahteve. |
Varovalni pas avtoceste: |
(1) Avtocesta A1 na odseku Arja vas–Hoče je oddaljena od meje obdelave
več kot 150 m. |
(2) Za
stanovanjski objekt je potrebno izdelati Elaborat zaščite pred hrupom v
stavbah, v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah, Uradni
list RS, št. 10/12, iz katerega mora biti razvidno, da je s predvidenim
stavbnim pohištvom (okna, balkonska vrata, rolete …) zagotovljeno, da
dovoljene ravni hrupa v varovanih prostorih objekta ne bodo presežene.
Pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite je potrebno upoštevati
obremenitve s hrupom zaradi bodoče uporabe AC (za dolgoročno obdobje 20
let). Zvočna izolativnost predlaganih oken v stanovanjskem objektu ne
sme biti manjša od 36 dB. |
(3) DARS
d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove
objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki bodo posledica
obratovanja AC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene
izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito objekta je obveznost
investitorja novega objekta. |
11. člen
(vodovod)
|
(1) Stanovanjski in gospodarski objekt se bosta oskrbovalas pitno vodo
preko novegavodovodnega priključka. Izvede se ločeno odjemno mesto za
stanovanjski in gospodarski del. Priključitev se izvede na javni vodovod
dimenzije DN 150 mm, ki poteka vzporedno s kanalizacijo. |
(2) Vodomer
se vgradi v novi tipski vodomerni jašek s tipskim pokrovom proti
zmrzovanju, katerega tip določi upravljavec. Jašek mora biti primerno
odvodnjavan in zaščiten proti zmrzovanju. Jašek se izvede izven objekta
v zelenici, na zemljišču v lasti investitorja. |
(3) Vsa
križanja vodovoda s kanalizacijo ali cesto je obvezno izvesti z zaščito
vodovoda v BC DN 150 mm, ki se obbetonira, ali v zaščitni jekleni cevi,
v dogovoru z upravljavcem javnega vodovoda. Ostali pogoji v smernicah.
|
12. člen
(kanalizacija)
|
Odvod
odpadnih voda: |
(1) Na
območju OPPN je zgrajen sanitarni kanal iz PVC cevi 250 mm, ki je
priključen na čistilno napravo KČN Tepanje (Id 196-Atlas okolja).
|
(2) Komunalne odpadne vode iz predvidenega stanovanjskega objekta se
priključijo preko novega hišnega priključka na javni sanitarni kanal v
novem revizijskem jašku z GKK Y=537168.11, X=133558.51. Lokacija novega
revizijskega jaška se mikrolokacijsko določi na terenu glede na novi
hišni priključek. Novi revizijski jašek izdela izvajalec javne službe na
podlagi ponudbenega predračuna na stroške investitorja. |
(3) V
15. tč. smernic so natančna navodila za izvedbo priključka komunalne
vode na javni kanal. |
(4) Za
potrebe kontrole hišnega priključka in združitve vseh odpadnih vod iz
objekta se na investitorjevi parceli izdela nov revizijski jašek iz PE
materiala ali betona minimalnega notranjega premera DN 600 in globine
1.0 m oziroma DN 800 globine 1–2 m. Na revizijski jašek se vgradi
pohodna plošča z LTŽ pokrovom nosilnosti 25 t oziroma 40 t. V primeru,
da se revizijski jašek izdela iz betonskih cevi, je potrebno cevi
znotraj obdelati z vodotesnim premazom. Stike cevi je potrebni izdelati
iz vodotesnega elastičnega kita ali trakov za doseganje vodotesnosti.
|
Odvod
padavinskih vod |
(1) Meteorne vode iz streh objektov in asfaltiranih površin se
priključijo v odprti odvodnik skladno z vodnim soglasjem DRSV.
|
(2) Onesnažene meteorne odpadne vode iz povoznih površin in parkirišč je
potrebno pred izpustom mehansko obdelati skladno s 17. členom Uredbe o
spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12, 64/14, 98/15) – ukrepi za padavinsko odpadno vodo.
|
(3) Odpadnih vod iz opravljanja kmetijske dejavnosti (gnojevka) ni
dovoljeno priključiti ali izpuščati v javni sanitarni kanal.
|
(4) V
kolikor bodo pri opravljanju kmetijske dejavnosti nastajale v novih
objektih druge industrijske odpadne vode, je potrebno le-te podrobno
opisati v PGD in z njimi ravnati skladno s soglasjem za priključitev
izvajalca javne službe. |
(5) V
projektu faze PGD morajo biti navedeni vsi podatki skladno s 23. členom
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS,
št. 98/15). |
(6) Lastnik objekta posreduje podatke o hišnem priključku kanalizacije
in vodovoda na geodetskem posnetku pooblaščenega geodeta izvajalcu javne
službe. |
13. člen
(električno omrežje)
|
(1) Na
obravnavanem območju potekajo elektroenergetski vodi in objekti Elektro
Maribor d.d.: |
– daljnovod 20 kV Tepanje–Vinarje (d-040 OE Slovenska Bistrica)
|
– daljnovod 20 kV RTP Sl.B. – RTP Sl.K. (d-122 OE Slovenska Bistrica)
|
– obst.
NN omrežje (podzemne in nadzemne izvedbe) transformatorske postaje TP
20/0,4 kV Tepanje 6 (t-736 OE Slovenska Bistrica). |
(2) Predvidena gradnja kmetijskih objektov in stanovanjske hiše ne bo
posegala v varovalni pas naprav v lasti ELEKTRO Maribor d.d.. Odmik
predvidenih objektov je najmanj 14 m. |
(3) Priključna moč predvidenih objektov je 20 kW (3 x 35 A).
|
(4) Pri
pripravi OPPN je potrebno za področje distribucije električne energije
upoštevati vso predpisano področno zakonodajo in predpise. |
(5) Za
izvedbo napajanja območja z električno energijo bo potrebno:
|
– vzankati novo prostostoječo priključno merilno razdelilno omarico
PS_PRMO v obst. omrežje (NN izvod l-06 PS-RO 2) transformatorske postaje
TP 20/0,4 kV Tepanje 6 (t-746) ob investitorjevi parceli, |
– skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo
potekale trase novih elektroenergetskih vodov, |
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN kabelski
priključek, |
– dokončno lokacijo trase NN vodov in kabelske kanalizacije je potrebno
določiti na licu mesta s sodelovanju skupaj z OE Slovenska Bistrica.
|
– V tč.
7. do 8. in 11. do 13. so navedeni pogoji za projektiranje in tehnično
izvedbo NN priključka. |
(6) Varovalni pas električnega omrežja ELES d.o.o.: |
Na
obravnavanem območju poteka daljnovod 2x110 kV Slovenska
Bistrica–Slovenske Konjice v razpetini med stebri SM 106 in SM 107,
odmik predvidenih objektov je cca 30 m. |
Širina
varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od
osi elektroenergetskega voda in znaša za nadzemni večsistemski daljnovod
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m: |
Predvidena gradnja kmetijskih objektov in stanovanjske hiše ne bo
posegala v varovalni pas visokonapetostnih naprav. |
Za vsako
graditev komunalnih priključkov v koridorju obstoječih in predvidenih
prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisne projektne pogoje in
soglasje k projektnim rešitvam Elesa. |
14. člen
(telefonsko omrežje)
|
(1) Pri
vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja
Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se
določijo z zakoličbo. |
(2) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno
ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti, kar se izvede
pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d..
|
(3) Za
trase novih telekomunikacijskih vodov, ki bodo omogočali sprejem
televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostopa do
interneta, klasične in IP telefonije tudi izgradnjo najetih, privatnih
in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere,
daljinski nadzor ...), brezžične dostopovne tehnologije (WI-FI) naj se s
predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvidi zgraditev kabelske
kanalizacije s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in
stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm. Vrsta prenosnega medija (baker,
optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK
omrežja se določi glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v
sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.. dokumentaciji, prav
tako jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev
prenosnega medija. |
(4) Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK
omrežja se določijo glede na potrebe in na možnosti v projektnih pogojih
po navodilih Telekom Slovenije d.d.. Projekt TK priključka na javno TK
omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti
usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov. |
15. člen
(odpadki)
|
Investitor uredi na svojem zemljišču na svoje stroške ustrezno
dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov,
vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev odjemnega mesta mora
zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka (Uradni list RS,
št. 35/14) in tehničnega pravilnika za odpadke (Uradni list RS,
št. 46/14) in ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z
vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija prevzemnih mest se
določi v soglasju k projektni dokumentaciji. |
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
16. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. |
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje,
skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 105/05) razvršča v III. stopnjo varstva pred
hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno
dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi
katerih se izvede protihrupna zaščita. |
17. člen
(varstvo zraka)
|
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih
vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo
o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 34/07, 81/07). |
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno,
zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati
maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi. |
18. člen
(varstvo voda in urejanje voda)
|
(1) Območje obravnave se nahaja izven območij varovanja pitne vode.
|
(2) Po
podatkih atlasa okolja ARSO je iz opozorilne karte poplav razvidno, da
se obravnavana lokacija deloma nahaja znotraj območja, ki prikazuje
območje dosega zelo redkih poplav. Za območje naselja Tepanje je že
izdelana Hidrološko hidravlična presoja in investitor bo moral za manjše
območje, ki se nahaja znotraj območja razreda preostale poplavne
nevarnosti oziroma znotraj dosega visokih vod s 500-letno povratno dobo
(Q500), izvesti določene individualne omilitvene ukrepe v primeru
nastopa izrednih poplav. |
– Na
situaciji je razvidna dispozicija objektov, ureditev okolice ter
komunalna oprema. |
– Odpadne vode se odvajajo v javno kanalizacijo, gnoj in gnojevka se
zbirata in skladiščita v nepropustnih kanalih pod rešetkami v hlevu
oziroma gnojišču. |
– Čiste
padavinske vode iz streh in vode iz manipulativnih površin se po
predčiščenju preko požiralnikov in lovilca olj zbirajo v zadrževalniku s
prelivom v vodotok Uljčnica. |
– Objekt
se bo ogreval z biomaso oziroma drugim obnovljivim virom energije (npr.:
toplotna črpalka zrak – voda, sončna energija ...). |
– Individualni ukrepi varovanja pred visokimi vodami so individualna
zaščita premoženja in ljudi pred visokimi vodami z namestitvijo
protipoplavnih vreč z zemljo ali peskom, izdelavo zagatnih sten ipd.,
umikom ljudi in živine na višje ležeče predele ...). |
– Na
vodnem in priobalnem zemljišču v skladu s 37. členom ZV-1 ni dovoljeno
posegati v prostor. |
– Vsi
objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, morajo
skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1, biti odmaknjeni od meje vodnega
zemljišča vodotoka Uljčnica, to je od zgornjega roba brežine 5 m.
|
– Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi. Odpadne vode se zlivajo v javni kanalizacijski sitem, ki
se zaključuje s ČN Tepanje. |
– Odvajanje padavinskih vod je predvideno skladno z 92. členom ZV-1
tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih
površin. Zato se predvideva zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni,
suhi zadrževalniki ...). |
– Po
podatkih atlasa okolja ARSO je iz opozorilne karte erozije razvidno, da
se obravnavana lokacija nahaja na območju običajnih zaščitnih ukrepov,
zato je potrebno poskrbeti, da bodo izvedeni vsi ukrepi, da se ne bo
povečala erozivna ogroženost območja. Odvajanje odpadnih in padavinskih
vod mora biti rešeno na tak način, da ne bodo ogrožena sosednja
zemljišča in objekti. |
– Padavinske vode s streh je potrebno prioritetno ponikati, izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je
potrebno računsko dokazati, je potrebno padavinske vode speljati v
bližnji vodotok Uljčnico. |
–
Morebitni iztok padavinskih vod v vodotok Uljčnico mora biti predviden
in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine
vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s
protipoplavno zaklopko. Na območju iztoka morata biti struga in brežina
vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo. Lokacija in detajl
iztoka je predmet PGD. |
– Vsi
vodi za odvajanje odpadnih vod – gnojevke, gnojna jama, zbirni kanal v
hlevu in gnojišče, morajo biti načrtovani vodotesno in odporno na
gnojevko. |
– Gnojna
jama pod hlevom mora biti dimenzionirana v skladu z veljavno zakonodajo
in predpisi o potrebi skladiščenja gnojevke. Projektna dokumentacija za
pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati izračun ustreznosti gnojne
jame. |
– Po
končanem projektiranju si je potrebno v skladu z 49. členom ZGO
pridobiti vodno soglasje. |
– V
primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda – voda, kjer je kot
toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja
preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si
mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. |
(3) Za
dovoljenje gradnje po 37. in 201. členu ZV-1, ki poteka po priobalnem in
vodnem zemljišču, mora investitor skleniti z Republiko Slovenijo pogodbo
o ustanovitvi služnosti po določilih 153. člena ZV-a za gradnjo iztoka
padavinskih vod preko zemljišča s parc. št. 1309 k.o. 1107 Tepanje.
Predhodno je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
19. člen
(ohranjanje narave)
|
Na
območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih
območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura
2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS,
št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na
okolje ni treba izvesti. |
20. člen
(varstvo kulturne dediščine)
|
Območje,
predvideno za pozidavo s kmetijskimi objekti in prometno ter komunalno
infrastrukturo, se nahaja izven evidentiranih in zavarovanih območij
nepremične kulturne dediščine. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER POŽARNA VARNOST
21. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami)
(poplavnost)
|
Območje
obravnave le v manjši meri leži v poplavnem območju (Q500). Izvesti je
treba določene individualne omilitvene ukrepe v primeru nastopa izrednih
poplav za zaščito premoženja in ljudi pred visokimi vodami npr.: z
namestitvijo protipoplavnih vreč z zemljo ali peskom, izdelavo zagatnih
sten ipd., umikom ljudi in živine na višje ležeče predele … |
(potresna varnost)
|
Objekti
se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti
po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal
za obravnavano območje, ki znaša 0,125 g. |
(razlitje nevarnih snovi)
|
Objekti
se ne bodo ogrevali z lahkim kurilnim oljem, tako da ne obstaja
nevarnost razlitja nevarnih snovi. Tlak v strojni lopi je vodotesen z
lovilcem olj. |
(požarna varnost)
|
V skladu
z 22. in 23. členom ZVPoz (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12)
so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so
zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna
protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte. Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so
zagotovljena na dovozni cesti. Varen umik je zagotovljen z dostopom na
zunanje površine, javno pot in zelenice. Viri vode za gašenje bodo
zagotovljeni iz javnega vodovoda. |
22. člen
(način ravnanja s plodno zemljo)
|
Ob
izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati
na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic. |
VII. NAČRT PARCELACIJE
23. člen
|
Posamezni posegi in ureditve se izvajajo znotraj obstoječih zemljiških
parcel. Obstoječe parcele v meji OPPN je dovoljeno združevati ali
razdruževati smiselno s predvidenimi ureditvami. |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE
24. člen
|
(1) Posegi na območju OPPN se lahko izvajajo etapno. V I. fazi se
zgradijo kmetijski objekti. |
(2) Dovoljenje za gradnjo enostanovanjske stavbe se sme izdati šele po
pridobitvi uporabnega dovoljenja za vse kmetijske objekte (3.ea člen
ZKZ-E). |
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN
IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
25. člen
|
(1) Financiranje izgradnje infrastrukture poteka v dogovoru med
investitorjem in upravljavci energetskih in komunalnih naprav.
|
(2) Pred
pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce
energetskih ter komunalnih naprav in ceste zaradi uskladitve posegov
oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih
vodov ter nadzora nad izvajanjem del. |
(3) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in
organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in voda.
Pri posegih na prometnicah je potrebno zagotoviti varen promet.
|
(4) Umestitev kmetije Podkubovšek na parc. št. 1373/1 k.o. Tepanje je
možna pod naslednjimi pogoji: |
– da
investitor/lastnik nepremičnine oziroma njegovi pravni nasledniki v
primeru izrednih poplav ne bodo zahtevali odškodnine od krajevne
skupnosti ali občine, |
– da
investitor/lastnik nepremičnine oziroma njegovi pravni nasledniki ne
bodo nasprotovali širitvi poslovne cone Tepanje in da bodo dovolili
poseg na njihova zemljišča za izgradnjo komunalne infrastrukture,
|
– da bo
investitor/lastnik nepremičnine po izgradnji oziroma po pridobitvi
uporabnega dovoljenja za kmetijsko gospodarske objekte na parc.
št. 1373/1 k.o. Tepanje nemudoma izpraznil kmetijsko gospodarske objekte
na parc. št. 1416, 530 k.o. Tepanje. V obstoječih objektih na parc.
št. 1416, 530 k.o. Tepanje, ki so v dobrem gradbenem stanju, se dopusti
izvajanje druge mirne in okolju primerne dejavnosti, razen kmetijstva.
|
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH,
OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
26. člen
|
Na
območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance: |
– za
lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo znotraj gradbene meje
z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah; |
– za
horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali
manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah. Možna
večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih
v grafičnih prilogah so možna pod pogojem, da je zagotovljena požarna
varnost objektov; |
– za
vertikalni gabarit: višina objekta in naklon strehe se sorazmerno
prilagodita tehnologiji objekta in njegovemu horizontalnemu gabaritu;
|
– kota
cestnega priključka se prilagaja niveleti vozišča javne ceste z
maksimalnim naklonom do 3 %; |
– nulte
kote pritličja objektov se prilagajajo terenu in možnosti priključevanja
na javne komunalne vode; |
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekte ali uvozov na
zemljiško parcelo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti
in varnost prometa; |
– za
infrastrukturo so dovoljena manjša odstopanja od predvidenih rešitev
opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in
ekonomskega vidika in ne vplivajo na končni koncept ostalih rešitev. Z
njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in
mnenja k OPPN. |
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA
27. člen
|
Prostorski akt lokalne skupnosti, ki določa namensko rabo prostora, se z
uveljavitvijo OPPN nadomešča z OPPN v delu, ki ga določa OPPN. Lokalna
skupnost ob prvi spremembi OPN opredeli namensko rabo območja OPPN kot
IK – območje za kmetijsko dejavnost po postopku, kot to določa zakon, ki
ureja prostorsko načrtovanje. |
XII. KONČNE DOLOČBE
28. člen
|
OPPN je
stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Slovenske
Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice, Oddelek za okolje in
prostor. |
29. člen
|
Nadzor
nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni
nadzornik v občini. |
30. člen
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3500-0020/2016(131) |
Slovenske Konjice, dne 19. oktobra 2017 |
|
Župan |
Občine Slovenske Konjice |
Miran Gorinšek l.r. |
|